Stanovanja za stare ljudi (nadaljevanje iz prejšnjc številke) Author(s): Marija VOVK Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 73-74 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180550 Accessed: 07-09-2018 11:52 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:52:10 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI ÌZZIV predstavitve dela Ul šTl2J?7lS dclujcjo, kar najbolj izkoriščajo in- frastrukturně, človc&kc in finančně resursę, ki jih ima mesto za svoj lastni razvoj. Lokalne skupnosti, ki ne bodo samo teritoriální okvir transmisijc in legi- timizacije političnih odločitev v sme- ri od zgoraj navzdol, temveč bodo dejansko skupnosti mestnih prebi- valcev, ki bodo skupno in v svojem interesu ustvarjali razmere za svoje bivanje in delo. Prav lokalne skup- nosti naj bi postale listi družbeno teritoriální okvir, ki bi bil najbolj při- měřen za podjet niški razvoj vsch "neformalnih dejavnosti", in sicer od dejavnosti varstva otrok, nege - in oskrbe ostarelih in bolnih pa vse do izgradnje proizvodnih in storitvenih delavnic, ki bi proizvajalc blago in opravljale storitve za svoje krajane in prebivalce celotnega mesta. Demokratično opredeljene legalne poti za prcpletanje in povezovanje upravnih, samoupravnih in podjet- niških iniciativ v smislu razvoja mest kot celovitih in navzven odprlih družbeno-prostorskih entitet. mag. Andrej Ciulič. dipl. soc. Prispevek je bil pripravljen za X. Sedlaijevo srečanje. Bled. 14. in 15. decembra 1989. Marija VOVK Stanovanja za stare ljudi (nadaljevanje iz prejšnjc številke) Kako živijo stari ļjudje po domovih - kr it iziramo, raziskujemo, objavlja- mo. Kako pa vsi ostali? Kako živi ve- čiņa ljudi iz starostne skupině nad 65 let, verno bolj malo. In tch je večiņa. Poleg organizsane pomoči bi ti lju- dje, vsaj nekateri, potřebovali tudi ustrezna stanovanja. Omenila sem že, da vodenje lastnega gospodinj- stva ohranja star ega člověka čilega. Veliko k temu pripomore ustrezno stanovanjc, ne převeliko, vendar preudarno projektirano. Pomembna je tudi lokacija. Ustrezno locirano in grajeno stano- vanje daje staremu člověku možnost vodenja lastnega gospodinjstva tja do visoke starosti. Takšno stanova- nje tudi preventivno zdrávi, zmanj- šuje potřebo po zavodskem varstvu oziroma jo pomakne v višjo starost. Nasprotno pa negativno vplivajo na psihofizično zdravje starega člověka, kar je bilo ugot ovíjeno v raznih razis- kavah, naslednji parametri: premaj- hna stanovanjska površina na stano- valea, převeliko število oseb v gospo- dinjstvu na stanovanje, slaba kvali- teta in opremljenost stanovanja, ne- ust rezno bivalno okolje. Neustrezna stanovanja za stare ljudi lahko najdemo povsod, v mestu in na deželi, tako v starih mestnih jedrih kot tudi v novih stanovaniskih soses- kah. Toda ni pomembno le stanovanje, njegova opremljenost in oprema, ampak tudi bivalno okolje. Če hočc- mo starému člověku olajšati življe- nje, mora biti bivalno okolje pri- merno. Pri oblikovanju neposred- nega stanovanjskega okolja je třeba doseči, da se star člověk počuti var- nega, da se lahko orientira, da mu je zunanji prostor udoben, uporaben, da mu nudi vse potrebne storilvene in rekreacijske možnosti ter da mu je dost open tudi brez grajenih ovir. Hrupna območja niso primerna za nikogar, še manj za starega člověka. Z ustrezno gradnjo in/ali prenovo stanovanj za stare ljudi (ob organi- zirani pomoči seveda) bi lahko do- scgli tudi to, da za marsikoga ne bi bila potřebná selitev v dom. Spre- memba od individualnega bivanja k zavodskemu je lahko zelo vznemir- ljiva. Poleg tega se v dosti primerih popolnoma spremeni znano okolje, saj so domovi večinoma v krajih s sedežem občine. Njihova zmoglji- vost pokriva občinske potrebc, ne krajevnih. Stalno moramo imeti před očmi vse psihološke posledice pri preseljevanju starih ljudi. l/guba prijatcljev, znancev, sosedov ali so- dclavcev ne pomeni le žalosti, ampak ustvarja tudi negotovo po- čutjc, včasih celo več. Pravilno locirana stanovanja za stare ljudi ob organizirani pomoči so zelo velikega pomena, ker ohranjajo ti- pične oblike stikov z zunanjim sve- tom, s funkcionalnejSo gradnjo pa omogočajo tudi lažje vodenje gospo- dinjstva. Neustrezni slanovanjski pogoji pos- tajajo vse bolj rizični dejavnik pri poruSenju psihofi/ičnega zdravja v vsch starostnih obdobjih. V geriatriji je najbolj pogost vzrok za sociálno dekompenzacijo, posredno pa tudi za psihično, ravno neustrezno stano- vanje. Zaradi tega sodobna geron- toloģija meni, daje treba starim lju- dem omogočiti življenjc v stanova- njih, ki ustrezajo njihovim potřebám. Za uspešno delo stanovanjskega sta- rostnega varstva so potrebne smer- nice o gradnji stanovanjskih enot za stare ljudi. Za splošne sociálně závode so nor- mativi, za stanovanja za stare ljudi jih ni. Gradbeni center Slovenije je pred leti připravil smcrnice, ki so žal ne- popolne in nedodelane. Med ustrezne stanovanjske razmere ne spadata le visok tehnični standard in površinsko prava velikost, temveč tudi stanovanjsko okolje, ki starega člověka sprejme, mu omogoča dobre družabne stike in mu je pripravljeno nuditi pomoč. To so lahko sosedje, razné društvene organizacije, kra- jevna skupnost, center za sociálno pomoč s terensko službo in zdrav- stveni dom s patronažno službo ali domovi za stare ljudi z zunanjo dejavnostjo. Nujnost ustreznega stanovanja se kaže predvsem v: - podaljšanem vodenju lastnega go- spodinjstva, - ohranitvi družbenih stikov ob ude- ležbi v javnem življenju, skratka v - nadaljevanju ustaljenih navad ob kar najbolj zmanjSanih naporih ozi- roma brez posebnih težav. G lede na pomen, ki ga ima za stare ljudi ustrezno stanovanje, in na statistične podatke je treba čim prej začeti z gradnjo stanovanj za stare ljudi. Najprej je treba preučiti náčin 73 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:52:10 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms financiranja gradnje. Vsaka ohčina zase bi morala mcd možnimi stanovanjskimi lokacijami določiti ustrezne lokacijc za stano- vanja, namcnjcna starim ljudcm, in glcdc na njihov delcž programirati število takšnih stanovanj. Če posamezne ohčinc ne hi mogle izvesti programiranja stanovanj za stare ljudi za svoje potřebě, bi bilo třeba določiti republiški zahtevek za gradnjo stanovanj za staře ljudi, izra- žen v odstotkih od celotnega stano- vanjskega fonda. Nadalje bi bilo třeba preučiti tudi možnost adaptacij obstoječih ne- ustreznih stanovanjskih enot, v katc- rih stari ljudje že bivajo, oziroma možnost njihove prenove, kar bi lah- ko vplivalo na Slevilo novih gradenj, seveda v razumnih ekonomskih ok- virih. Ker je stanovanjska problematika starih ljudi v marsičem sorodna s sta- novanjsko problematiko telesno pri- zadetih, bi bilo pri stanovanjski poli- tiķi smotrno vzajemno ukrepanje. Smernice za gradnjo stanovanj za stare ljudi morajo obravnavati: - lokacijo stanovanj, širšo in ožjo, - tip stanovanjske zgradbe: več- stanovanjski objekt, enodružinski, - dostopnost zgradbe (dovoz, do- stop) in njena uporabnost ' smislu odpravljenih grajenih in arhitektur- nih ovir, - velikost stanovanja (število in opis prostorov) s kvadraturami; - gradbene detajle (dvigalo, stop- nice, balkonske ograje, okna ipd.), - tehnično opremljenost stanovanja (razne instalacijc, na primer domofon, telefon, klicna naprava, ogrevanje, centralna TV antena itd.) in - vgrajeno opremo. Marija Vovk, dipl. inž. arh. 74 metode v načrtovanju Breda OGORELEC, Saša DALLA VALLE Prostorski ureditveni pogoji několiko drugače Ali je předpis (odlok o prostorskih ureditvenih pogojih) že dovolj? Naj se delo načrtovalca konča z zapisom več desetin členov in izrisom kart, ki ne povejo kaj bistveno več kot pian? V zadnjem času smo na Urbanis- tičnem institutu na primeru trch ob- močij (vasi pod Stolom v občini Jesenice, Suha krajina v občini Trebnjc in Triglavski narodni park v občini Radovljica*) sku&ali izdelali strokovne podlage in prost orske ureditvene pogoje tako, da bi bili več kot le izdelek, ki zadošča minimál- ním zahtevam zakona. Prepričani smo namreč, da zgolj předpis ne za- došča in da moramo ponuditi več. Kdo uporablja prostorske ureditve- ne pogoje? To so predvsem loka- cijske službě na upravnih organi- zacijah in na komitejih za urejanje prostora in - žal le izjemoma - tam- kajšnji prcbivalci. A do teh uporab- nikov so ti dokumenti praviloma "ncprijazniM in so jim těžko ra- zumljivi. Prostorski ureditveni pogo- ji so namreč od vsch izvedbenih dokumentov najbolj nedoločni. Iz- vedbeni načrti so zato, ker so This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:52:10 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms