GLAS
LETO XXIII. ŠT. 26 (1088) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 12. JULIJA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Naši zbori
Pregled bogate in
uspešne sezone
Mešanega
mladinskega
pevskega zbora
Emil Komel
iz Gorice 8
Slavje na Vejni
Slovenski verniki
so se na god
svetih bratov
Cirila in Metoda
spet zbrali
v Marijinem
svetišču na Vejni 10
Domače jedi
Začenjamo novo
rubriko. Z njo
bomo v
kuharskem
kotičku odkrivali
stare recepte s
poslasticami 14
foto dd
Mavhinje / 70. obletnica shoda
“Danes je umrl
tovariš strah!”
Dne 4. 7. 1948 je
bil v Mavhinjah
prvi shod no-
voustanovljene
Slovenske de-
mokratske zve-
ze. To je bil za-
metek kasnejših
demokratskih
strank Sloven-
cev. Današnja et-
nična stranka
Slovenska skup-
nost nadaljuje
na temelju tega
shoda. O tem so natanko 70 let kasneje govorili
na borjaču v osmici Pri Normi, kjer je Ivo Jevni-
kar vodil pogovor z Dragom Štoko, Sašo Rudol-
fom, Hadrijanom Corsijem, odmevna nastopa
pa sta imela tudi Igor Gabrovec in Ivo Kralj.
Jurij Paljk
/ str. 3
www.noviglas.eu
48. festival Števerjan 2018
Zmagali so
Špadni fantje
  o je sonce izza oblakov s svojimi poslednjimi
žarki razsvetljevalo vinorodne briške griče, ki
očarajo vsakega obiskovalca, se je v petek, 6.
julija 2018, v čarobnem ozračju Med borovci v Šte-
verjanu začel letošnji 48. festival narodno-zabavne
glasbe Števerjan 2018. Že od l. 1971 ga z nez-
manjšanim navdušenjem in zagnanostjo pripravlja
Slovensko katoliško prosvetno društvo Frančišek
Borgia Sedej iz Števerjana. Na tem tridnevnem gla-
sbenem prazniku pravzaprav sodeluje večina do-
mačinov, saj se članom društva pridružuje še kopica
drugih pomočnikov. Tako da je na prizorišču kar ne-
kaj generacij. Tudi najmlajši tekajo iz kraja v kraj in
pazljivo pobirajo vse odpadke. Za Števerjan je festival
res velik dogodek, ki prinaša prirediteljem veliko za-
doščenja, zahteva pa tudi veliko truda. Pri njem so
zmeraj zelo dejavno pozorni tudi prostovoljci civilne
zaščite. Vsem gresta izredna pohvala in zahvala za
vso požrtvovalnost!
“Kdor poje, dvakrat moli”! je lep star pregovor zapi-
sal števerjanski župnik Marijan Markežič v zajetno
programsko knjižico letošnjega števerjanskega festi-
vala (izdala jo je Zveza slovenske katoliške prosvete).
“Narodno-zabavna pesem poje o vsakdanjih življen-
jskih vrednotah: veselju, ljubezni, prijateljstvu, do-
mačem jeziku, poštenju, delu, lepoti narave... Vse
to so božji darovi. Zato sem ponosen na svoje števil-
ne Števerjance, posebno mlade, ki se tako nav-
dušeno ukvarjajo s festivalom, od ansambla Lojzeta
Hledeta naprej, neprekinjeno že 48 let”. Markežič
ugotavlja tudi, da, če se vsakič zbira toliko glasbeni-
kov, pevcev, tehnikov, poslušalcev..., festival ohranja
svojo živost. In to je potrdilo tudi letošnje zbrano
občinstvo, ki je na vseh treh festivalskih dneh, tudi
z ritmičnim ploskanjem, spremljalo nastopajoče.
Iva Koršič
/ str. 6
K
Srečanje pod lipami / Dr. Nežmah
“Lastniki medijev
imajo veliko moč”
  eč kot 120
ljudi se je
zbralo v
četrtek, 5. julija
2018, na poletnem
Srečanju pod
lipami na dvorišču
Kulturnega centra
Lojze Bratuž v
Gorici, kjer je
tokrat predaval
časnikar, urednik,
kolumnist in
politični analitik dr. Bernard Nežmah.
Večer o dinamikah slovenske družbe in
politike je vodil časnikar in zgodovinar dr.
Jože Možina, ki je predstavil gosta. Dr.
Nežmah je bil rojen leta 1961 v Ljubljani,
diplomiral je iz primerjalne književnosti in
sociologije.
MČ
/ str. 2
V
  Erik Proderutti
Visoko nad
oblaki
POGOVOR 
  si sanjamo in si
želimo, da bi se
nam sanje
uresničile. Včasih
ostanejo le želje, ki jih
skrito nosimo v sebi,
včasih pa se nam lahko
celo uresničijo. Goričan
Erik Proderutti je takoj
razumel, da njegove
sanje ne bodo ostale le
skrite želje, temveč
bodo postale celo delo.
Erik se je rodil v Gorici pred 27 leti.
Obiskoval je bodisi osnovno šolo s
slovenskim učnim jezikom bodisi srednjo,
nato se je vpisal na višjo srednjo šolo v
Vidmu, smer turizem. Po maturi se je preselil
v Bologno, kjer je obiskoval fakulteto za
kmetijstvo.
Tadej Pahor
/ str. 16
V
Svet okrog nas12. julija 20182
Povejmo na glas
Potrebujemo zdravih spodbud
S 1. strani
“Lastniki medijev ...”
  asneje se je izpopolnjeval
na podiplomskem študiju
lingvistike na Švedskem
ter magistriral in doktoriral iz so-
ciologije na filozofski fakulteti v
Ljubljani. Zgodaj se je podal v
medijske vode, najprej kot ured-
nik na Radiu Študent, potem kot
glavni urednik, kolumnist in no-
vinar Mladine, kjer je že več kot
30 let. Nežmah je tudi komenta-
tor na RTV Slovenija, svoja raz-
mišljanja je objavil v več kot 20
slovenskih in tujih časopisih ter
revijah. Med drugim je izdal več
samostojnih, znanstvenih in stro-
kovnih knjig. Za pomembno pu-
blicistično delo je dvakrat prejel
Jurčičevo nagrado.
Prvo vprašanje dr. Možine je bilo,
zakaj kljub velikemu pričakovan-
ju po letu 1990 nismo Slovenci
užili tiste medijske pluralnosti,
kot bi si jo demokratičen prostor
zaslužil. Gost pravi, da sta bila na
delu dva fenomena. Prvi je bil
povezan z lastništvom, namreč
medija brez lastništva ni, zato
imajo lastniki veliko moč pri for-
miranju politike le-tega. Večina
kapitala je bila v rokah postpar-
tijske oligarhije in je zato jasno,
zakaj je medijski svet bolj enobar-
ven. Drugi fenomen je bila svo-
boda, ki nam jo je sicer prinesla
nova država, a ne zadeva tudi svo-
bode duha: “Če si opazoval, kaj
pišejo drugi oz., če so se drugi
držali nekih obrazcev, ki so prej
delovali v režimu, potem sploh
K nisi vedel, da bi lahko pisal dru-gače”.Razložil je, da časnikarjev v bistvu
od leta 1945 naprej sploh ni bilo,
imenovali so se družbenopoli-
tični delavci. Režim je ukinil vse
dnevnike (Slovenec, Slovenski
narod, Slovenski dom in Jutro) in
spremenil lik novinarja. Značil-
nost časnikarja je, da opazuje svet
in o njem piše, takrat pa je posta-
lo njegovo poslanstvo skrbeti za
čim boljšo realizacijo novega
družbenega re-
da, in sicer ko-
munizma, ter
pisati, kar mu
je partija ukaza-
la.
Govornika sta potem ocenila
zdajšnjo medijsko situacijo in se
osredotočila predvsem na prete-
kle volitve. Gost pravi, da je tele-
vizija sicer oddajala srečanja med
kandidati, a glavni problem je bi-
la frenetičnost teh televizijskih
oddaj. Gostom so dajali na razpo-
lago le kratek čas za posege in od-
govore, kar onemogoča razvijan-
je poglobljenih razmišljanj, debat
in antagonizma med posamezni-
ki. Dr. Nežmah je omenil tudi so-
cialna omrežja, ki imajo vedno
večji vpliv na posameznike, in
predvideva, da se bo ta vpliv v le-
tih zvečal. S temi ljudje ugotavlja-
jo, kakšne vsebine so pomem-
bne, in niso več odvisni samo od
tistega, kar pišejo dnevniki.
Govor se je nadaljeval o delikatni
problematiki beguncev. Danes je
veliko rasistov, ki na razne načine
napadajo begunce in pretiravajo
ter strašijo z begunsko problema-
tiko, zato je postalo zelo težko o
tem pisati in povedati mnenje, ne
da bi te takoj označili za rasista.
Vse se koncentrira na ksenofobi-
jo in tega vprašanja ne obravna-
vajo in ne poglobijo, kot bi si to
zaslužilo.
Dr. Bernard Nežmah je med pre-
davanjem delil s prisotnimi tudi
veliko osebnih izkušenj, kot npr.
intervjuje in pogovore s Stane-
tom Dolancem, ki je bil med na-
jožjimi sodelovci Tita, in kako je
te intervjuje Milan Kučan pregle-
doval in spreminjal. Zelo zanimi-
ve so bile tudi njegove izkušnje,
ko je poročal kot dopisnik iz Ru-
sije in drugih vzhodnih držav,
posebno v dobi, ko so padli stari
režimi. Ob koncu je časnikar še
enkrat potrdil, kako močne sledi
so pustili v ljudeh nekdanji ko-
munistični režimi. Vsi se namreč
strinjamo, da je nacizem zakrivil
grozote, in odklanjamo simbol
kljukastega križa, za enake grozo-
te je kriva komunistična revolu-
cija, a mnogi še vedno brez skrbi
mahajo z njenim simbolom,
rdečo zvezdo. Očitno v tem ni
nobene logike.
Na večeru bi bil govor še o mar-
sičem, govornik bi posebno še
poglobil politično stanje v Slove-
niji po zadnjih volitvah, številna
in radovedna publika bi tudi ime-
la vprašanja, a tik pred koncem
se je iz črnih oblakov ulil dež in
odlična vina kmetije Terčič iz Šte-
verjena so prisotni pokusili v no-
tranjih prostorih.
Delavnica SLORI-ja
Kako gledajo mladi 
na mejo?
  ako gledajo na mejo in
obmejni prostor prebival-
ci Furlanije Julijske krajine
deset let po vstopu Slovenije v
schengensko območje? To je
osnovno vprašanje, na katerega
je skušala odgovoriti skupina
osmih mladih Go-
ričanov, ki je od 18. do
22. junija 2018 sodelo-
vala pri izvedbi delav-
nice v sklopu projekta
Zamejski, obmejni,
čezmejni: Slovenci v
Furlaniji - Julijski kraji-
ni deset let po vstopu
Slovenije v šengensko
območje. Delavnico je
organiziral vodilni par-
tner projekta Slovenski
raziskovalni inštitut –
SLORI v tesnem sode-
lovanju s Kinoatelje-
jem in Dijaškim domom Simona
Gregorčiča iz Gorice.
V okviru delavnice so mladi naj-
prej spoznali glavne etape zgodo-
vinskega razvoja italijansko-slo-
venskega obmejnega območja,
K nato pa se seznanili z osnovnimiprvinami produkcije dokumen-tarnih filmov. Zbrane informaci-
je so jim omogočile uspešno iz-
peljavo drugega dela delavnice:
snemanja krajših intervjujev na
terenu. Zbiranje pričevanj je za-
objelo celotni obmejni prostor
dežele Furlanije Julijske krajine
(občine Trbiž, Naborjet, Rezija,
Bardo, Špeter, Čedad, Krmin, Go-
rica, Doberdob, Nabrežina, Trst
in Milje), na vprašanja mladih pa
se je odzvalo približno trideset
intervjuvanih. Raznolike odgo-
vore v slovenskem in italijan-
skem jeziku bodo sodelujoči na
delavnici strnili v kratek doku-
mentarec, ki ga bodo predvajali
v sklopu glavnega dogodka pro-
jekta, dvodnevnega posveta, ki
bo 18. in 19. oktobra letos v Go-
rici. Mladi so naleteli na poziti-
ven odziv prebivalstva, saj je ve-
lika večina vprašanih sprejela va-
bilo k sodelovanju. Iz zbranih od-
govorov izhajajo različni pogledi
na odpravo meje, bodisi zaradi
gospodarskih učin-
kov ali zaradi sodob-
nih izzivov glede var-
nosti, s katerimi se
sooča celotna Evrop-
ska unija, nesporno
pa prevladuje mnen-
je, da je skupni šen-
genski prostor pripo-
mogel k boljšemu
medsebojnemu spoz-
navanju.
Gradivo, ki so ga mla-
di zbrali, predstavlja
uvod v jesensko raz-
pravo v Gorici, saj v
nekaj minutah zaobjema jezikov-
no, zemljepisno in idejno razno-
likost, ki zaznamuje poglede pre-
bivalcev Furlanije Julijske krajine
na vprašanje odprave meje z
bližnjo Slovenijo.
  e čas dela in je čas počitka, bi lahko rekli,
čeprav je mnogokrat res, da pravzaprav de-
lamo ves čas, saj opravil in obveznosti ni-
koli ne zmanjka. In prav zato je počitek
nujen, nujen je oddih, nujna je razbremenitev
še posebno v teh časih, ki jih ne gre podcen-
jevati. Utripanje ur, dnevov, tednov in mese-
cev marsikdaj že dobesedno prehaja v udar-
janje, v ostro izčrpavanje naših energij, kar
ima za posledico osebne in že kolektivne sti-
ske. Prav vsi, vseh poklicev in vseh starosti -
torej tudi najmlajši niso izvzeti - se nahajamo,
kot ugotavljajo izvedenci, v območju in toko-
vih, ki niso ugodni in zahtevajo od nas preveč,
tako da se med delovnim letom vse težje do-
kopljemo do mirnih in pomirjenih trenutkov,
ko se šele oddahnemo in vsaj nekoliko od-
počijemo. Napori skozi vse leto, predvsem pa
vse večji notranji nemir, ki ga povzroča vse hi-
trejše drvenje časa, so tako veliki, da lahko po-
stanejo škodljivi, zato zdravstvene službe pre-
dlagajo, naj ne čakamo na počitnice oziroma
dopust. Že sproti, na poti iz tedna v teden, iz
meseca v mesec, naj se zatekamo v svoja pri-
bežališča oddiha, sprostitve in začasnega od-
mika od sicer vsakodnevnega prebijanja v pri-
hodnje naloge. Sproti naj premagujemo stiske,
da se le-te ne bi prekomerno nakopičile in nas
potisnile v stanja mučne apatije ali razdražlji-
vosti, vzkipljivosti in slabega spanja, ki zlovol-
jnost le še stopnjuje. Pri tem je umestno do-
dati, da je edina stvar, ki bi nam zares povrnila
moči, ali jih celo okrepila, prijetna bližina dru-
gih ljudi in da si v bistvu predvsem želimo biti
zares razumljeni in zares sprejeti, da želimo
biti vedno in vsak trenutek dobrodošli, ko so
nas tisti bližnji in manj bližnji veseli. Toda ure-
sničitev te želje preprečuje neusmiljeni čas, da
se v obrambi pred njim vse bolj umikamo vase
in se seveda tudi drugi umikajo vase, da med
nami, tako rekoč med vsemi ljudmi, vse bolj
kraljujejo razdalje. Postajamo otoki, postaja-
mo podoba in resnica osamljenosti, samote
in kot da si ne moremo pomagati. Pogostoma
preprosto nimamo moči, da bi se približali
sočloveku, ne zmoremo osnovne prijaznosti,
vse to terja preveč energij, ki jih potrebujemo
za vzdrževanje nas samih. Nemalokrat od dru-
gih pričakujemo, da bi se nam oni posvetili,
da bi nam izrekli lepo in prijazno besedo in
se vživeli v naše težave in, zakaj ne, v naše ra-
dosti, da bi se res vživeli v vse, kar smo, in nam
prisluhnili. Gotovo ni težko ugotoviti, da ena-
ko drugi čakajo na našo pozornost ali pa so
nad njo že obupali. Ne preostane nam torej
drugega, kot da najprej sebe okrepimo in da v
dnevih poletnega počitka najdemo novih
spodbud bodisi v zunanjih sproščenostih in
ugodjih kot tudi v sproščenostih duha - vse to
nam lahko podari telesno svežino in notranji
mir, ki odstranjuje vsa bremena. Notranji mir,
ko vidimo prav in smo po njegovi zaslugi po-
novno deležni prepričanja, s katerim se želi-
mo približati vsem ljudem z iskrenim nasme-
hom in svetlobo, ki jo premoremo.
Janez Povše
J
Obisk W. Bandlja in R. Pavšiča pri deželnem odborniku za Slovence
Fedrigova uprava želi biti
blizu manjšinam
  eželni odbornik za
krajevne avtonomije
Pierpaolo Roberti je
prvič sprejel predsednika
Sveta slovenskih organizacij
Walterja Bandlja
in predsednika
Slovensko
kulturno
gospodarske
zveze Rudija
Pavšiča.
Neformalno
srečanje je bilo v
deželni palači na
Velikem trgu v
Trstu. Odbornik
Pierpaolo
Roberti, nekdanji
tržaški
podžupan, je
srečanje ocenil
kot zelo
dragoceno in si
želi skupnega
dialoga. Že od
samega začetka
je Roberti izjavil, da je
soočanje s slovensko
realnostjo neobhodno
potrebno.
Za odbornika Robertija imajo
posvetovalne komisije
vodilno vlogo pri reševanju
morebitnih problemov. Z
razliko od prejšnje deželne
uprave si zdajšnja Fedrigova
uprava želi biti blizu in na
razpolago manjšinam. Tak
odnos do slovenske narodne
skupnosti lahko ocenimo
pozitivno.
Pavšič je med pogovorom
opozoril tudi na vprašanje
vladnega omizja pri
notranjem ministrstvu v
Rimu in deželno vlado prosil
za posredovanje pri
notranjem ministru Salviniju,
da bi se ponovno umestilo
omenjeno omizje. Predsednik
D SKGZ-ja je Robertija spomnil,da je v predvolilnem času tudisam deželni predsednik
Fedriga obljubil, da bi
podobno omizje nastalo na
deželni ravni. Pavšič je med
sestankom izjavil, da si
predvsem želi praktičnega
pristopa k iskanju rešitev.
Predsednik SSO-ja Walter
Bandelj se je dotaknil tudi
neizogibnega vprašanja o
glasbenem šolstvu oziroma o
uglednem Slovenskem
glasbenem centru Emil
Komel v Gorici, ki že vrsto
desetletij odlično deluje na
Goriškem in ustvarja ter
izobražuje bodoče glasbene
kadre in ljubiteljske
glasbenike. Walter Bandelj je
izjavil, da si prizadeva za
sodelovanje obeh šol,
predvsem v tem obdobju, ko
se odpirajo nove poti, ki so
tudi vezane na državno
glasbeno šolstvo.
Med aktualnimi in nujnimi
vprašanji je Walter Bandelj
omenil razdelitev preostanka
državnih sredstev iz postavke
osmega člena zaščitnega
zakona, ki še tičijo v državnih
blagajnah. Sredstva, ki so zdaj
na razpolago in ki bodo
razporejena v deželnem
rebalansu, znašajo 900.000
evrov. Glede tega vprašanja se
bosta predsednika krovnih
organizacij med tem tednom
še enkrat sestala z
odbornikom Pierpaolom
Robertijem; v kratkem pa se
bo sestala še posvetovalna
komisija. Odbornik Roberti je
pojasnil, da bo rebalans
proračuna znan med 23. in
25. julijem.
Na sestanku so bili prisotni
tudi predstavniki centralnega
deželnega urada za slovenski
jezik, ki prevzema vlogo
garanta pri zaščiti slovenskega
jezika in prisotnosti tudi tega
pri storitvah dežele, občin in
koncesionarskih storitvenih
družb.
MAN
Foto damj@n
foto dd
“Tu smo zorali prvo brazdo svobode!” 12. julija 2018 3
S 1. strani
“Danes je umrl...”
  rožek Anton Gregorčič iz
Gorice in Krožek za
družbena vprašanja Virgil
Šček iz Trsta sta v okviru projekta
Mirko Špacapan – Zastavimo
skupne moči za skupne cilje pri-
redila pod naslovom Tu smo zo-
rali prvo brazdo svobode! pogo-
vor ob 70-letnici prvega tabora
Slovenske demokratske zveze v
Mavhinjah točno na dan, ko je bil
takrat v Mavhinjah shod. Dne 4.
julija se je na borjaču osmice Pri
Normi v Mavhinjah zbralo lepo
število somišljenikov stranke Slo-
venska skupnost in tistih, ki so ho-
teli slišati pričevanja nekaterih, ki
so shod doživeli, ter prisostvovati
K odličnemu uvodu v večer, ki ga jeimel Ivo Jevnikar, časnikar in ra-ziskovalec, ki odlično pozna zgo-
dovino demokratov po drugi sve-
tovni vojni pri nas. Pričevalci ta-
kratnega časa na večeru so bili
Saša Rudolf, dr. Drago Štoka in
Hadrijan Corsi, medtem ko je mi-
sel o zdajšnjem času stranke Slo-
venska skupnost podal njen dežel-
ni tajnik in deželni svetnik Igor
Gabrovec.
Gabrovec je izrekel misel, ob kate-
ri se v današnjih časih, ko se zdi,
da se tudi na političnem področju
vse drobi, moramo zamisliti,
namreč to, da je res stranka Slo-
venska skupnost v deželnem svetu
danes najstarejša politična stranka
z neprekinjeno prisotnostjo, a je
tudi res, da se čas hitro spreminja
in se mora zato stranka prenavlja-
ti, odgovarjati spremembam in
zahtevam, predvsem pa mora
ostati zvesta svojim demokra-
tičnim načelom, ki so imele svoj
začetek prav v povojnem času, ko
so se demokrati prvič povezali za
skupni nastop na političnih volit-
vah.
“Mavhinje 4. 7. 1948 – Tu smo zo-
rali prvo brazdo svobode” je napis
na oljni sliki, ki jo je naslikal eden
od pobudnikov shoda v Mavhin-
jah, prof. Ivan Rudolf, naredil jo
je sicer leta 1953, a odslikava poe-
tično videnje prvega shoda demo-
kratov v tej kraški vasi. Slovenska
demokratska zveza je imela svoj
prvi tabor 4. julija leta 1948 v Ma-
vhinjah. Na shodu se je takrat
zbralo okrog tisoč ljudi, kar je iz-
jemno število, če pomislimo na
čas, ko se rane druge svetovne voj-
ne še niso zacelile. Ljudi so takrat
nagovorili domačin Ivan Terčon,
Jože Kralj, oče Iva Kralja, ki je imel
na spominskem večeru izjemen
poseg, Josip Agneletto, Avgust Sfi-
ligoj, časnikar Polde Kemperle in
Fran Vesel, ki je prav takrat izrekel
znamenito misel: “Danes je tova-
riš strah umrl”!
Ivo Jevnikar je slikovito opisal te-
danje razmere, saj so italijanski na-
cionalisti začeli spet dvigovati gla-
sove proti Slovencem, po drugi
strani pa je takratna komunistična
oblast začela izvajati mržnjo in
izrekati sovražne besede in izvajati
dejanja proti demokratom. Ivo
Jevnikar je orisal položaj in same
zametke sodobne demokratske
stranke Slovencev po drugi svetov-
ni vojni, ki je imela tradicijo že v
avstro-ogrskih časih, po drugi sve-
tovni vojni pa slovenski demokra-
ti niso hoteli pristati na monolit-
sko politično predstavništvo, ki ga
je imela komunistična partija,
prav tako pa je slovenske demo-
krate izjemno motila tako imeno-
vana “frattelanza” med slovenski-
mi in italijanskimi komunisti.
Saša Rudolf je orisal svoje otroštvo
in posredno delo svojega očeta -
njegov zapis objavljamo spodaj -,
Hadrijan Corsi pa je podal oris
stanja na Goriškem, kjer je bilo po
njegovem morda manj nasilnih
dejanj, a nasprotovanje demokra-
tom bolj prefinjeno in bolj pod-
talno. Dr. Drago Štoka (glej članek
zraven!) je izrekel tudi pomem-
bno misel, ki velja tudi za današnji
čas, ko je zatrdil, da mora ostati za-
veza demokraciji, svobodi, krščan-
skemu etosu in slovenstvu ter se-
veda samostojnemu političnemu
nastopanju živa tudi danes, predv-
sem pa moramo poznati lastno
preteklost, če hočemo biti poli-
tični subjekt tudi v prihod-
nje.
Prav je imel Ivo Jevnikar, ki
je med vodenjem pogovora
večkrat opozorjal, da je sam
nastanek demokratičnih
strank in demokratičnega
nastopa precej razvejen, da
še danes zahteva podrobne
raziskave in spoznanja, a
vendar se moramo zavedati
prvih začetkov, ki so bili za-
res krvavi. Spomnil se je
urednika Demokracije Andreja
Uršiča, ki je bil žrtev komuni-
stičnega povojnega nasilja in bi
moral biti svetel zgled še danes. V
začetku leta 1947 je bil Andrej
Uršič med ustanovitelji Slovenske
demokratske zveze v Gorici ter
urednik Demokracije, v katero je
tudi pisal. Dne 31. avgusta 1947 so
ga pripadniki UDBE v bližini Ko-
barida ugrabili in prepeljali v Lju-
bljano, kjer je bil v zaporih za-
sliševan do jeseni 1948, ko je za
njim izginila vsaka sled. Ivo Jevni-
kar je opozoril, da so šele pred
kratkim našli v arhivih zapis, ki
govori o tem, da je bil Andrej Uršič
živ še leta 1950, ko naj bi shiral v
zaporu na Poljanskem nasipu v
Ljubljani, a točen datum smrti te-
ga svobodoljuba in demokrata še
danes ni znan.
Pričevanje, izbrane besede Iva
Kralja, devetdesetletnika bistrega
pogleda in jasnih, klenih besed,
predvsem pa pričevanje po-
končnega moža, ki je še danes
vraščen v naš prostor in čas, zvest
zemlji in slovenski besedi, naši
kulturi in našemu krščanskemu
izročilu, so na borjaču v Mavhin-
jah svetlo odmevale, bil je deležen
toplega in dolgega aplavza, njegov
moški pevski zbor Fantje izpod
Grmade pa je večer naredil še
lepši. Priznanje, simbolično, ki
mu ga je izročil Igor Gabrovec - dal
ga je za zgled družbene angažira-
nosti! -, gre v prave roke, o čemer
je pričalo dejstvo, da smo se zbrani
Ivu Kralju poklonili tako, da smo
vstali, ko ga je prejel!
Foto JMP
Foto JMP
Saša Rudolf je na okrogli mizi v Mavhinjah imel
napisan poseg, ki ga v celoti objavljamo.
Mavhinje 48
Spoštovani, ne glejte s strahom na liste v mojih
rokah, napisano je, zato lahko napovem, da ne bo
trajalo več kot sedem, morda osem minut.
Bila je nedelja, 4. julija 1948. Z vlakom smo se
pripeljali v poznih dopoldanskih urah v Sesljan, nato
pa peš do Mavhinj, kjer nas je na domačiji sprejel
gospodar Ivan Terčon, ki je za prvi tabor Slovenske
demokratske zveze dal na razpolago travnik. S
Terčonovimi je bilo poznanstvo utrjeno, očka je bil v
stiku z gospodarjem Ivanom, sestra Neva pa s
sošolko Jelko.
Zborovanje na taboru SDZ se je pričelo popoldne.
Otroci smo ostali z mamo pri Terčonovih, si ogledali
hlev, še posebej pa stavbo preko ceste, ki so jo
imenovali zdaj skladišče, zdaj gledališče. Imela je
namreč oder s parterjem za kakih 50 stolov. Seveda
je bil oder mnogo bolj privlačen za nas otroke kot
pa zborovanje na travniku, kjer so si sledili govori.
Le pet dni je minilo od resolucije, s katero je Stalin
izključil Titovo Jugoslavijo iz Kominforma. Razkroj
komunističnega bloka je seveda odjeknil na taboru.
Ob 70-letnici kominforma v krajevnem tisku ni bilo
niti vrstice, čeprav je spor povzročil v naši skupnosti
nepopravljivo škodo. Vpis v slovenske šole se je
razpolovil. Večji del je ostal zvest Stalinu in Sovjetski
zvezi in pod vodstvo Vittoria Vidalija ostro nastopil
proti vsem, ki so zagovarjali Titovo pot v socializem.
Napeto je bilo v tržaških predmestjih Sv. Jakoba in
Sv. Ivana, pa tudi v okoliških vaseh, predvsem v
Križu, Trebčah in Ricmanjih, ki so veljale za
Vidalijeve postojanke. Izjema so bile Opčine, kjer so
vidalijevci še dalje pošiljali svoje otroke v slovenske
šole, čeprav jih je Vidali označil za imperialistične.
Toda v predmestjih je večina delavskega in
srednjega sloja poslušala ukaz iz ulice Madonnina
in prepisala otroke v italijanske šole. Ideološki spor
je zasejal razdor celo v družine. Vladimirja Kendo
so uslužbenke, zveste Kremlju, za kazen oblile, češ
da je titofašist. Kljuke na uredništvu Primorskega
dnevnika so pomazali s človeškimi iztrebki. Kolikšno
je bilo sovraštvo, dokazuje pismo Sta -
neta Bidovca v imenu kominformistične
prosvete, v katerem naznanja ostalim
članom skupnega odbora, da njegova
organizacija ne bo več sodelovala,
dokler bodo v njem titofašisti.
Celo ob 70-letnici se zgodovinarji niso
spoprijeli s sistematičnim preuče va -
njem. Izjema je le Marta Ivašič, ki je v
Primorskem dnevniku zapisala spomine
na otroška in najstniška leta v komin -
formistični družini.
V povojni Zahodni Nemčiji je bila
denacifikacija le delno izvedena tudi
zaradi začetka hladne vojne. Večji del nacistov se
je potuhnil in prikril breme, ki ga je nacizem zapustil
nemškemu narodu. Šele 20 let po vojni, piše Max
Vogrinc v knjigi, ki jo je izdala celovška Mohorjeva
družba, je mlada generacija sprožila javno
spraševanje, kaj so njihovi očetje počeli v času
nacizma. Zamolčana dejstva so polagoma prišla na
dan in bila javno obsojena, tako da je danes vsako
relativiziranje nacizma nesprejemljivo.
In pri nas. V Sloveniji lustracija ni bila izvedena,
razni Beblerji in Ribičiči niso bili kazovani. Verjetno
se prav zaradi tega, podobno kot v Italiji, na desnici
dvigajo glasovi tistih, ki so bili med vojno na strani
nacifašistov. Kako naj bi zagovarjali domobrance,
če so izdajali esesovcem naše ljudi, Borisa Pahorja,
Zorana Mušiča. V Trst so iz Ljubljane poslali 50
domobranskih policistov. Celo v bandi Gaetana
Collottija so bili. Rado Seliškar, ki je bil mučitelj v
Borštu in v ulici Bellosguardo, je Collottija konec
aprila 1945 spremljal na begu
proti Trevisu. V kraju Olmi so
sedmerico zajeli partizani in jih
prepeljali v papirnico Burgo v kraju
Carbonera, kjer so jih zaslišali in
nato ustrelili. Med Collottijevimi
sodelavci-mučitelji je bil tudi v
Ljubljani rojeni leta 1914 Werner
Harraurer, Slovenec, znan kot
Leon Turk. Ubit je bil 25. januarja
1945 v Barkovljah. Ko se upra -
vičeno zgražamo nad zločini, ki so
jih zagrešili partizani, pozabljamo
na domobranske zločince.
Slovenska demokratska zveza, ki je kasneje
postala del Slovenske skupnosti, je združevala
demokratične, torej protikomunistične pripadnike
naše skupnosti, ki so se kot domoljubi prvi v Evropi
uprli nacifašizmu. Morda bi izgledalo, da beseda o
krivdah vidalijevcev in domobrancev, oboji so izbrali
napačno pot, ne spada v kontekst današnje
slovesnosti ob 70-letnici prvega shoda SDZ. Toda,
kdor se je rodil tik pred drugo svetovno vojno, se
gotovo spominja komunističnih pa tudi skrajno
desničarskih napadov na slovenske demokrate. Ta
ni bil pričakovan, izoblikoval pa se je le teden dni
pred volitvami leta 1949. Napad, koordiniran z
dveh strani, iz tržaških cerkvenih krogov, ki so
našim duhovnikom očitali, da so se združili z
liberalci in narodnjaki, namesto da bi se udinjali
Slovencem nasprotni italijanski Krščanski
demokracij i .  Pojavi l  pa se je tudi letak
samozvanega “slovenskega katol iškega
akademskega starešinstva”, ki je pozval volivce,
naj ne glasujejo za Agneletta oziroma Simčiča, kot
je bilo domenjeno med SDZ in SKS. V Demokraciji
smo lahko tedaj brali, da so proti Slovenski listi
pričeli rovariti ljudje, ki so prišli s Kranjskega, od
politične nestrpnosti in sovraštva okuženega
političnega ozračja. Z ustanovitvijo SDZ smo načeli
preporod v javnem življenju in postavili politiko na
nove temelje. Prelomili smo predvojno politično
tradicijo ločevanja in sovraštva. S tem sta tedanji
stranki liberalna in klerikalna ustvarili razkol v
narodu in velik del vrgle v naročje komunizma.
Samo še dve besedi o olju, ki ga je moj oče nekaj
let kasneje podaril Prosvetni matici in je dolga leta
viselo na sedežu v ulici Machiavelli. Na sliki sta
Terčonova oče Ivan za volovsko vprego in sin Vanko
s plugom.
Plakat, original hrani Muzej novejše zgodovine
Slovenije v Ljubljani, je nastal 1956, predno so ga
lahko lepili, so ga morali predstaviti na tržaški
kvesturi, ki je ožigosala zadnjo stran originala in s
tem dovolila tiskanje in lepljenje.
Saša Rudolf
Ivo Kralj, 90-letnik bistrega pogleda, čvrstega zdravja in postave,
ki odraža ponos in vraščenost v kraško zemljo, ki se ji nikdar ni
odrekel, kot ne zavezi slovenske besede in lastnega naroda, je v
Mavhinjah ob koncu svojega posega prebral tudi delček iz govora,
ki ga je imel na zborovanju v Mavhinjah leta 1948 njegov oče:
Spoštovani!
Slovenski narod je narod kmetov in
delavcev. Mi se ne sramujemo svojega
porekla. Ponosni smo, da živimo od dela
naših rok.
To pa še ni dovolj!
Danes lahko slovesno in javno izjavimo, da
smo demokratski kmetje in delavci. Naša
hrbtenica ni klonila, ko sta strahovala
Evropo Hitler in Mussolini. Ni klonila pod
težo silnih davkov, ki jih je požiral vojaški
stroj obeh zgodovinskih bedakov. S figo v
žepu smo se smejali geslom, ki so jih pisali
po naših vaseh: Mussolini ha sempre ragione, Duce, tu sei tutti
noi. Mussolini in Hitler sta odšla, mi pa smo ostali.
Obema norcema pa so sledili še večji. Spet so pisali po zidovih
naših hiš, po cestnih zidovih gesla: Kdor ni z nami, je proti nam,
Tito naš itd.
Videli smo, da so prve in druge napise pisali po zidovih isti ljudje.
Bili so to najslabši del našega naroda, ki so čez noč zamenjali črno
srajco z rudečo kravato.
N. B. Govor se nadaljuje, menim pa, da nima smisla nadaljevati.
Sin Ivo
Ivo Kralj: “Pričevanje mojega očeta”
“Imel sem enajst let, nekega dne sem ujel pogovor med mamo in
očetom, ki sta se menila, da bosta šla v Mavhinje. Prvič sem slišal za
to vas, hotel sem z njima, a sta mirno, a odločno rekla, da gresta
sama. In se zelo dobro spominjam, kako sta prišla domov, oče jezen,
prav besen, ki je doma pripovedoval,
kakšna sramota je dejstvo, da so jih po
shodu v Mavhinjah kamenjali, jih zmerjali.
Mama je bila preplašena in zmedena,
ogorčena tudi ona. Vajena je bila, da so jih
zmerjali fašisti, da bi jih pa po drugi svetovni
vojni zmerjali in kamenjali, to pa je bilo
preveč”! je na srečanju ob 70. obletnici pr -
vega tabora, shoda Slovenske demokratske
zveze v Mavhinjah, povedal dr. Drago Štoka.
“Takrat sem bil otrok, a sem čutil, da gre za
hude stvari, zelo hude stvari. Oče in mama
nista mogla preboleti dejstva, da so tudi
njima v Mavhinjah kričali, da sta fašista”! je
nadaljeval dr. Drago Štoka, ki je tudi povedal: “Praznično smo sprejeli
partizane ob koncu vojne, a kasneje je prišlo sovraštvo do vseh tistih,
ki smo hodili v cerkev. Ko sta mama in oče prišla s tistega shoda v
Mavhinjah domov, sem slišal očeta, ki je ogorčeno dejal mami: 'Nam
bodo kričali fašisti, nam? In to oni, ki so nosili do včeraj črni cof in
visoke škornje! Nam bodo kričali tisti, ki so bili do včeraj črni'? Hudi
časi so bili, kar naenkrat se je začelo sovraštvo do vse demokratov”.
Dr. Drago Štoka je v svojem posegu bistro in razumno, predvsem pa
brez vsakega sovraštva povedal, kako se je sovraštvo širilo, postalo
zares neznosno, a potem je prišel kominform, ki je levico razdelil,
sovra štvo se je preselilo v vrste levice, kjer so se razdelili med
vidalijevce, zveste Stalinu, in titovce, hudi časi so bili, ki so pustili
globoke posledice v naši družbi še danes.
Slikovito se je spomnil tudi dogodka, ko so trije fantiči, on, Marij Maver
in Saša Rudolf, na nekem podobnem shodu demokratov na Opčinah
pod vodstvom prof. Ivana Rudolfa razobesili slovensko zastavo brez
zvezde na visoko drevo.
“Nestrpnost do demokratov je bila stalnica, še leta 1975 so nas
predstavnike Slovenske skupnosti v Doberdobu kamenjali, a vztrajali
smo in še v zavezi slovenstvu, evropskemu krščanskemu etosu ter
seveda demokraciji”, je končal svoj poseg dr. Drago Štoka.
Drago Štoka: “Nestrpnost do demokratov
je bila stalnica!”
Foto JMP
Saša Rudolf: “Z ustanovitvijo SDZ smo načeli preporod v javnem življenju in postavili politiko na nove temelje.”
Foto JMP
Foto JMP
Foto JMP
Kristjani in družba12. julija 20184
  Domu duhovnosti Benedikt v Kančev-
cih v Prekmurju bo od 15. do 20. julija
potekalo srečanje Izkušnja Boga, ki ga
vsako poletje vodi brat kapucin Štefan Kožuh s
sodelovanjem voditeljev Delavnic molitve in
življenja. Začetnik in utemeljitelj srečanj je bil
brat kapucin Ignacio LarraĖaga. Prizadeval si je,
da bi ljudem pomagal doživeti globoko versko
izkušnjo Božje bližine, ki spreminja človekovo
življenje v Jezusovo podobo. Iskrena vera v za-
stonjsko Božjo ljubezen vliva človeku pogum,
da se tudi v najtežjih življenjskih okoliščinah
izroča v očetove roke.
Srečanje Izkušnja Boga ponuja zdravljenje du-
hovne omrtvelosti, ki nam jemlje voljo do mo-
litve, povezovanje molitve in življenja, pogla-
bljanje vere in premagovanje mlačnosti,
doživetje sprave s seboj in premagovanje stisk
ter strahov. Srečanje z Bogom je tudi globoko
srečanje s samim sabo, zato potrebujemo umik
v tišino in samoto, da v srcu naredimo prostor.
Izkušnja Boga je namenjena odraslim in mla-
dim od 20. leta starosti. Duhovne vaje potekajo
v tišini. Dnevno so tri vodene meditacije in
skupno obhajanje evharistije. Pomemben pou-
darek srečanja je način življenja z Božjo besedo,
ki ne sme biti nobenemu kristjanu nekaj od-
daljenega
in nera-
zumljivega.
Beseda na-
govarja
prav vsake-
ga – tako
popolnega
začetnika
kot trdno
oblikova-
nega kri-
stjana.
Dom du-
hovnosti je
tako gostol-
juben in
prostoren,
da lahko vsak biva v svoji sobi, okolica pa po-
nuja nešteto kotičkov za umik v naravo. Drago-
ceni sta tudi kapela p. Leopolda Mandića in cer-
kev sv. Benedikta, v kateri je vsak večer maša.
Na srečanju spoznamo različne načine molitve,
kot je molitveno branje, molitev poslušanja,
dviganja, sprejemanja in druge; poudarek je tu-
di na pripravi na molitev, saj se je treba sprostiti
in umiriti. Kapucinski brat Ignacio LarraĖaga
je umrl leta 2013, njegov verni namestnik pa je
brat kapucin Štefan Kožuh, ki vodi srečanja s
ponižnostjo in dobrotljivostjo.
Metka Šinigoj
V
Jezusov pogreb
Pozno popoldne v petek, 14. nizana, kot pravi
evangelist Janez, na dan pripravljanja pred veli-
kim šabatom, ki je začel sedemdnevni praznik
nekvašenega kruha,  (3 Mz 23, 5-6) so sneli Jezusa
s križa in pripravili njegov pokop. Po postavi tru-
pla obešencev niso smela ostati čez noč na dre-
vesu, morali so jih pokopati še isti dan na način,
ki je odgovarjal njihovi kazni.  (5 Mz 21, 22-23)
Ko se je po eni strani ves svet zarotil proti Jezusu
in so se razkropili njegovi učenci, ko so se
množice odvrnile od njega, se je pokazalo drugo
ljudstvo, ljudje, ki so mu bili naklonjeni, vendar
tega niso mogli očitno pokazati. Tako sta prišla k
pogrebu dva ugledna moža iz judovskega okolja,
skrita učenca, ki sta bila odprta
za Jezusovo resnico.  (Mt
10,25) Vsi štirje evangelisti go-
vorijo o Jožefu iz Arimateje, ki
je bil premožen in ugleden
član velikega zbora. Marko
(15,43) in Luka (23, 51) doda-
jata, da je Jožef pričakoval
Božje kraljestvo, Janez pa pravi,
da je bil skrivni Jezusov
učenec,  (19,38) ki se ni poka-
zal javno iz strahu pred Judi.
Janez omenja tudi Nikodema,
(19,39) da je bil prav tako pri-
soten pri Jezusovem pogrebu.
Rimljani so pustili trupla križanih ljudi, da so jih
pojedli jastrebi in druge živali, njihov zadnji ko-
nec je moral biti podoben obsodbi, ki so jo bili
deležni. Včasih so jih zakopali v skupno jamo.
Jožef je šel k Pilatu in ga prosil, da bi naredil izje-
mo in bi mogli Jezusa dostojno pokopati. Marko
pravi, da se je Pilat čudil, kako, da je Jezus že umrl
in se pri stotniku pozanimal o resničnosti tega
poročila. Po tej potrditvi je telo prepustil Jožefu
iz Arimateje.  (Mr 15,44)
Vse je potekalo v naglici, ker je bil blizu začetek
pashe. Jožef je dal postaviti Gospodovo truplo v
svoj novi grob, v katerem še nihče ni bil pokopan.
(Mt 27,60; Lk 23,53; Jn 19,41) V tem je izraženo
veliko spoštovanje do pokojnega in njegova ve-
ličina. Pomembno poročilo je tudi v tem, da je
Jožef kupil platno, v katerega je zavil umrlega. Si-
noptiki govorijo o platnenem prtu, Janez pa o
platnenih povojih,  (19,40) kot je bila navada pri
Judih. Ratzinger pravi, da je lik relikvije v Turin-
skem prtu načelno združljiv z obema poročilo-
ma.
Janez pove, da je Nikodem prinesel zmes mire in
aloje, okrog sto rimskih funtov (okrog 33 kg). Ko-
ličina dišav je izredna in presega vsako običajno
mero. Jožef in Nikodem sta vzela Jezusovo telo
in ga z dišavami vred povila s povoji, kakor so
imeli Judje navado pokopavati.  (Jn 19,39) Nato
sta k vhodu v grob zavalila velik kamen. Janez ta-
ko predstavlja Jezusov pogreb kot kraljevski. Če
je bil Jezus pri žrebanju za njegovo suknjo kot du-
hovnik, je bil pri pogrebu kakor kralj.  (Ratzinger)
V trenutkih, ko se je zdelo vse
izgubljeno, se je začelo svitati
novo življenje.
Pri pripravi pogreba so verjet-
no sodelovale tudi Marija
Magdalena, Marija, mati Jako-
ba Mlajšega in druge žene. Si-
noptični evangeliji povedo,
da so nekatere žene opazovale
pogreb,  (Mt 27,61; Mr 15,47)
Luka poroča, da so bile žene,
ki so prišle z Jezusom iz Gali-
leje.  (Lk 23,55). Pravi, da so
se potem vrnile in pripravile
za dan po soboti dišave in mi-
ro, ker se je pri pogrebu mudilo. V soboto so nam-
reč po zapovedi počivale.  (23,56)
Evangelist Matej omenja, da so naslednji dan, na
veliki šabat, šli veliki duhovniki in farizeji k Pilatu
in mu povedali, da je Jezus rekel, da bo po treh
dneh vstal. Zato so ga prosili, naj zastraži grob do
tretjega dne, da ne bi morda učenci ukradli trupla
in bi bila ta prevara hujša od prve. Pilat jim je dal
stražo, naj zastražijo grob, kakor vedo.  (Mt 27,
63-65) Razlagalci so prepričani, da je imela ta pri-
poved bolj apologetični kot zgodovinski značaj.
Predvsem je čudno, da so šli judovski voditelji do
Pilata na veliki sobotni dan, prav tako da so po-
kazali določen spomin na njegove napovedi o
vstajenju na tretji dan. Vsekakor je bil zapečaten
grob in rimska straža pred njim očitna osnova za
potrditev dogodka Jezusovega vstajenja.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (30) PRIMOŽ KREČIČ
Upaj si s čopičem in barvo v trenutku vzpostaviti
odnos do sočloveka. Upaj si pogledati drugemu v
oči in mu ponuditi svojo roko, odpreti svoje srce in
mu zaupati zgodbo svojega življenja. Upaj si
spoznati družino kot kraj ljubezni, življenja v radosti
in žalosti ter odpuščanja. Upaj si pogledati v oči še
samemu sebi, ki si na poti življenja kot
nezamenljiva osebnost.
Ob prijetnem druženju na slovenskem počitniškem
tednu v Kančevcih ob skupni igri, petju, molitvi,
pogovorih in vsestranskem ustvarjanju otroci in
starši zajemamo iz vodnjaka medsebojne pomoči
in povezanosti. Za človeka namreč, ki je poseben
dar nebes, si je vsemogočni Stvarnik vsega živega
med nebom in zemljo izmislil družino. Ustvaril je
starše, mamo in očeta, ki svojega otroka ljubimo
in varujemo ter ga korak za korakom prizanesljivo
spremljamo na poti v samostojno življenje. Nam ob
stran je postavil stare starše, ki smejo malčka tudi
nekoliko razvajati, z njim uživati v igri in mu kdaj
pa kdaj primakniti še kaj sladkega. Ne nazadnje
pa nam je vsem skupaj pridružil še sestre, brate,
sestrične, bratrance ter prijateljice in prijatelje, da
doraščajočemu zemljanu v mladih letih ne bi
utegnilo biti preveč dolgčas. Takšna je torej družina,
zvesta spremljevalka človeka skozi vse njegovo
življenje.
Dom duhovnosti Benedikt na gričevnato
razgibanem Goričkem v Kančevcih zajema iz
krščanskega vrelca, ki teče v večnost in potniku
postreže z živo vodo, besedo živega Boga z okusom
po svobodi in radosti odrešenja. Otroci in starši tu
najdemo svoj kraj spokojnosti in duhovne
razsežnosti, ki nam vliva moči za složno razvijanje
kulture življenja.
Slovenski počitniški teden v Kančevcih od 22. do
28. julija 2018 je edinstvena tudi cenovno zelo
ugodna priložnost za prijetno, ustvarjalno in
raznoliko srečanje družin iz Avstrije in Slovenije in
še drugih sosednjih držav.
Vodstvo tedna:
prof. Sten Vilar, br. Miha Sekolovnik, Pavel Zablatnik
Prireditelji:
Referat za družino – Katoliška akcija
Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec
Tel.:  0043 (0)676 8772 3400 e-mail:
pavel.zablatnik@kath-kirche-kaernten.at
Dom duhovnosti Benedikt, Kančevci 38, 9206 Križevci
v Prekmurju
tel. 00386 (0)2 544 11 38, e-pošta: 
dom.duhovnosti.kancevci@rkc.si
Studio Anima, Bizantova 12, Preska, 1215 Medvode
tel.:  00386 (0)1 361 76 40, e-pošta:
studioanima@siol.net, www.studio-anima.si
Slovenski počitniški teden za družine v Kančevcih 
22. – 28. 7. 2018
UPAJ SI!
Prekmurje / V Domu duhovnosti Benedikt v Kančevcih 
Duhovne vaje 
Izkušnja Boga
Dr. Paolo Ruffini prefekt Tajništva
za komunikacijo
Kot znano, je marca letos papež
sprejel odstop, ki mu ga je ponudil
prejšnji  prefekt tajništva za
komunikacijo msgr. Dario Edoardo
Vigano’. Zadnje mesece je dikasterij
vodil njegov tajnik, msgr. Lucio Adrian
Ruiz. Papež pa je še enkrat presenetil
in na odgovorno mesto prvič postavil
laika.
Novi prefekt Ruffini je doslej bil
ravnatelj TV2000, televizije Italijanske
škofovske konference. Rodil se je v Palermu leta
1956 in je poročen. Na rimski univerzi La
Sapienza je diplomiral iz prava, od leta 1979 je
časnikar. Doslej je kot časnikar že delal za
številne javne in zasebne radijske in televizijske
hiše ter za svoje delo prejel številna časnikarska
priznanja.
Gre za osebo, ki jo mnogi cenijo. Kot poroča
dnevnik Avvenire, je g. Ivan Maffeis, podtajnik
CEI, izjavil, da je Ruffini kot potrpežljiv in
daljnoviden strokovnjak odločno prispeval k
razvoju TV2000. Gotovo bo dragocen
sogovornik v nadaljnjem plodnem sodelovanju
v služenju poslanstva katoliške Cerkve, je še
dejal Maffeis.
Prvi laik, prefekt vatikanskega dikasterija
Poziv g. Luigija Ciottija in rdeče majice tudi v Gorici
“Ustavimo krvavenje
človečnosti!”
  udi Goričani so
se 7. julija odzva-
li na vsedržavni
poziv Luigija Ciottija in
združenj Arci, Legam-
biente, ANPI-VZPI ter si
nadeli rdeče majice, da
bi skupaj in glasno re-
kli: ustavimo krvavenje
človečnosti!  (“Fermia-
mo l’emorragia di uma-
nita’”) Ustanovitelj or-
ganizacij Libera in
Gruppo Abele, duhov-
nik, ki se več kot 50 let
bori za pravičnost in
stoji na strani zadnjih, je pozval ljudi, naj se z
rdečo majčko na sebi zamislijo, nato pa naj kaj
ukrenejo. V rdeče so namreč oblečeni otroci mi-
grantov, ki umirajo v Sredozemskem morju in jih
tokovi včasih privedejo do italijanskih obal. V
rdeče je bil oblečen mali Aylan, čigar fotografije
so pred tremi leti močno pretresle svetovno jav-
nost; v rdeče so bili oblečeni trije otročički, ki so
jih prejšnji teden našli na libijski obali. V rdeče jih
oblačijo mamice v upanju, da bi jih v primeru bro-
doloma reševalci čim prej opazili …
Pobudo je po vsej državi podprlo na tisoče društev,
odborov, šol, znanih osebnosti, glasbenikov, pisa-
teljev itd. Da bi skupaj razmišljali o varnosti in so-
lidarnosti. Da bi se uprli cinizmu in rasizmu, ki
ga netijo “podjetniki strahu”. Tako je bilo tudi v
Gorici, kjer so se zbrali v jutranjih urah pred vlad-
no palačo na Travniku (vabili so goriška koordi-
nacija Libera, Casa del popolo di Gorizia, goriško
VZPI, Gruppo volontari di strada di Gorizia, blog
Piazza Traunik). Med zbranimi v rdečih majicah
so bili nekateri vidni (italijanski in slovenski)
družbeno-politični in kulturni delavci, občinski
svetniki (seveda pretežno levosredinskega tabora),
dva starejša duhovnika, ki vse življenje pomagata
na rob potisnjenim, prostovoljci, ki so lani vsak
večer hodili v Bombijev predor in se nato še naprej
razdajali v pomoči migrantom v drugih struktu-
rah ali pod milim nebom. Med zbranimi so še bili
dobri ljudje, idealisti, taki, ki jih je k temu gnala
čista človečnost; starejši in mlajši, tudi cele
družine, pa še posamezniki, ki so se radi pridružili
mirni manifestaciji.
Zjutraj je Matteo Salvini na omrežju Facebook po-
rogljivo zapisal: “Kakšna škoda, doma nisem našel
niti ene rdeče majice …” Izjavo je don Ciotti po-
komentiral: “Mu jo prinesem rade volje na Vimi-
nal, skromno dejanje, ki ga bom opravil spoštlji-
vo”, saj “pomembno je, da se srečamo in se
skušamo poistovetiti z drugimi. Pomembno je raz-
misliti, si postaviti vprašanje, čeprav smo dru-
gačni”. Postaviti se v kožo drugega je prvi korak,
ki ga moramo opraviti, če želimo graditi bolj pra-
vičen, boljši svet!
Spomnimo, da je papež Frančišek dan prej daroval
mašo ZA migrante in Z migranti ter poudaril, da
“Bog obsoja brezplodno hinavščino tistih, ki si ne
želijo umazati rok in zavračajo tiste, ki imajo, kot
mi, pravico do varnosti in dostojnih razmer za bi-
vanje”. Zanj sta in ostajata “edina razumna odgo-
vora pri soočanju z migracijami solidarnost in
usmiljenje! ” / DD
T
foto dd
Kristjani in družba 12. julija 2018 5
V slovo g. Stanku Sivcu
Skozi ogenj na kraj počitka
  e spomnim se več do-
bro, kako je bilo zdaj že
davnega leta 2002, ko
je g. Stanko prišel k nam v
Prvačino iz Bovca. Konec kon-
cev je to bilo razgibano leto, ko
sem, med drugim, tudi maturi-
ral na naši Škofijski gim-
naziji v Vipavi. Vsekakor
prišel je skromno in po-
nižno, takrat še s svojo se-
stro Slavko, ki že deset let
počiva na pokopališču pri
sv. Petru nad Livkom, v
zaselku Perati, kjer
počivajo tudi še drugi so-
rodniki našega dragega
nekdanjega župnika. To
so res zanimivi in lepi
kraji; čisto drugačno
doživetje je jih spoznavati
ob nekom, kot je bil on, a
k temu še pridemo. Za de-
vetnajstletnega mlade-
niča ni bilo ravno eno-
stavno zamenjati mlade-
ga župnika s starim, posebej če
je bil tisti mladi tako blizu nje-
govi družini, a tako je pač bilo
takrat. Po drugi strani se je pa
tudi zgodilo, da smo po nekaj
letih souprave končno spet do-
bili svojega župnika, kar pa tudi
ni bilo zanemarljivo. Ker sem v
župniji pomagal s strežniki, sva
se tako kmalu srečala, čeprav
sva se verjetno še prej srečala
(ob tem, da sva se seveda pri
svetih mašah) ob knjigah, kar
naju je družilo tudi še potem,
N ko je g. Stanko šel v Petrov domv Šempetru. Tja je sprva šeltežko, a je potem bilo vse dru-
gače, ko je bil enkrat tam - no,
za 91-letnika se je gotovo še
težje seliti, pa je že nam mla-
dim duhovnikom to nekaj zelo
stresnega! Knjige torej … Na ti-
stem obisku izpred nekaj mese-
cev, ko smo bili v sobi g. Borisa
Kretiča, je tekla beseda spet in
ponovno o knjigah. Takrat sva
se dogovorila, da mu prinesem
še eno zanimivo knjigo, da jo
prebere. Če se zadeve ne bi tako
razpletle, kakor so se, bi jo go-
tovo še to poletje prebiral, in si-
cer je bila to ena od čudovitih
knjig Rodneyja Starka. To
omenjam zato, da poudarim,
kako dobro je delovala ta
“knjižna naveza” med nama,
namreč to, da sva, med drugim,
govorila tudi o knjigah in ob
njih, ki sva si jih potem izmen-
javala in jih prebirala. Tako, to
je bila tista stična, tista skupna
točka, ki naju je zbližala. Potem
seveda drži, da
navdušenca
nad zgodovino,
zlasti pa nad 2.
svetovno vojno,
ni težko očarati,
če lahko poveš
kako prigodo,
ki si jo izkusil iz
prve roke. Ta-
krat sem komaj
pričel tudi dru-
go plat medalje,
zdaj pa mi jo je
lahko posredo-
val nekdo, ki jo
je poskusil na
lastni koži. Ne
bomo rekli, da
je takrat zadeva okrog zaporov
in prisilnega dela ter vseh dru-
gih pritiskov, ki jih je pod ko-
munizmom doživel, že “šla
skozi ogenj”, ker najbrž za to še
ni bil pravi čas, a se je z nekoli-
ko potrpljenja tudi to zgodilo,
in sicer zagotovo s tem, ko je bil
tipkopis knjige narejen. Kaj lah-
ko namreč te knjige pričevanj
sploh ne bi bilo, saj je pred tem
doživel g. Stanko srčni infarkt,
ki bi takrat lahko povzročil, da
bi te knjige sploh ne bilo. Po
Gospodovi prečudoviti previd-
nosti je do nje prišlo. Kot sem
dejal takrat v recenziji, pa zame
ta knjiga ni najlepša v tistem
delu, ko pripoveduje o komu-
nističnih zaporih, prisilnem de-
lu in preganjanjih ter drugih
šikaniranjih, temveč me je pov-
sem očaral tisti prvi del knjige,
ki opisuje gospodovo ljubljeno
domačo vas z okolico. To so
namreč tisti spomini, ki so na
vrsti takoj za knjigami in pogo-
vori, saj sva bila večkrat tam,
kadar sem bil doma za kake
počitnice med študijem. Saj
sem bil tudi že prej po tistih
krajih, a to je bila neka povsem
druga izkušnja, saj si bil kot pri
neki posebni liturgiji, ko ti je
naš pokojni odkrival skrivnost
za skrivnostjo teh lepih ko-
tičkov. Šla sva tudi čez mejo,
kjer sva obiskala kraje in grobo-
ve t. i. “čedermacev”. Spom-
nim se, kako je vprašal za navo-
dila neko Benečanko, ki je sam
nisem nič razumel, on pa je se-
veda vse razumel. Saj že tako ni-
sem kaj dosti razumel, ko so do-
ma govorili po domače, a sčaso-
ma se je tudi to spremenilo, in
sicer brez kakega Googlovega
prevajalnika. Bilo je seveda tudi
kaj nesporazumov, ki pa se jih
zdaj ne spominjam več, zato
sem tudi oni dan ugotovil, da
je to nekaj tako lepega, da mi
pred oči prihajajo le lepi spo-
mini, kar je potem mojo misel
naobrnilo na to, da je g. Sivec
dal svoji knjigi naravnost genia-
len naslov, in sicer prav s tega
vidika. Konec koncev ne sme-
mo pozabiti, da je moj duhov-
niški poklic dokončno dozorel
prav v času njegovega župniko-
Dragi rojaki, lepo vabljeni na jubilejno 30. romanje treh
Slovenij na Svete Višarje, ki bo letos 5. avgusta. Pridružite
se nam prvo nedeljo v avgustu na Svetih Višarjah, kjer se
bodo že 30. leto zapored srečale tri Slovenije: matična,
zamejska in izseljenska. Na vrh Svetih Višarij se lahko
odpravite peš po romarski poti ali pa z gondolo.
Program:
10.30 – predavanje pravnika in politologa prof. dr. Dejana
Valentinčiča z naslovom “Vsi smo Slovenci, več nas
združuje, kot ločuje”.
12.00 – slovesna sveta maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi
in drugimi duhovniki daroval murskosoboški škof dr. Peter
Štumpf.
13.00 – po maši bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni
program, ki ga bosta z glasbo obogatila Vokalna skupina
Cantate Domino in Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih
veteranov.
Dogodek organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih
izseljenskih duhovnikov v Evropi. Romanje sofinancira Urad
Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Če se želite udeležiti romanja treh Slovenij na Svete Višarje
s programom enodnevnega romanja, se lahko obrnete na
Agencijo Trud. Več informacij na: trud@druzina.si ali 01 360
28 20.
30. Romanje treh Slovenij na Sv. Višarje
  Mestni knjižnici Izola si v juniju
med drugim obiskovalci lahko
ogledajo tudi razstavo izdelkov,
ki so jih naredili v Šentovem programu
Socialna vključenost v Kopru. Razno-
vrsten nakit, na primer uhani, obeski in
prstani, keramične posodice, rdeči srčki
s presenečenjem, pa tudi podstavki iz
odpadnega papirja, želvice z magnet-
kom, zvonček, ki vas zbudi in pokliče k
zajtrku, in drugi drobni predmeti, ki raz-
veselijo vsakdan …
O Šentu in ustvar-
janju smo se pogo-
varjali s strokovno
delavko Biserko
Jarc, ki je razstavo
pripravila.
Biserka, kaj bi
nam za začetek
lahko povedali
o Šentu? Je to
organizacija,
društvo... in ko-
mu je namenje-
na?
Šent – Slovensko
združenje za
duševno zdravje je
nevladna, humanitarna organizacija, ki
je namenjena posameznikom s težava-
mi v duševnem zdravju, njihovim svoj-
cem in prijateljem, osebam v trenutni
duševni stiski in tudi vsem ostalim, ki
jih zanima področje duševnega zdravja.
Danes se veliko ljudi spopada s
težavami v duševnem zdravju, ki so
posledica stresa, naglice, preobre-
menjenosti, slabih odnosov doma in
v službi. So za težave v duševnem
zdravju tudi drugi vzroki in kateri?
K nam večinoma prihajajo osebe z dol-
gotrajnimi težavami v duševnem zdrav-
ju; osebe v duševni stiski, dolgotrajno
brezposelne osebe ter druge socialno iz-
ključene osebe in svojci teh oseb. Takoj
lahko vidimo, da so vzroki lahko ra-
zlični, dejstvo pa je, da kakovost življen-
ja vpliva na duševno zdravje. Pomem-
bno je, kako je posameznik opremljen,
da se spopade z različnimi težavami in
stiskami, kako sama družba okoli nas ra-
zume duševno zdravje in kakšno pod-
poro ima posameznik s težavami v
duševnem zdravju v okolju. Veliko vlo-
go imajo tu tudi preventiva in prepoz-
navanje težav ter pravočasno ukrepanje.
Pomembno je, da se v družbi čim več
govori o duševnem
zdravju, seveda v po-
zitivnem smislu, in
da imamo posamez-
niki na voljo čim več
informacij o dušev-
nem zdravju.
Koprski Šent gostuje v
pritličnih prostorih
stare hiše na Vergeri-
jevem trgu št. 3. Od tu
vodite tri programe:
dnevni center, stano-
vanjsko skupino in
program socialne vključenosti. Kaj
vse to pomeni?
Programi in dejavnosti društva so na-
menjeni psihosocialni rehabilitaciji
oseb s težavami v duševnem zdravju, iz-
boljšanju njihovega položaja in ustvar-
janju možnosti za njihovo čim bolj ka-
kovostno življenje. V programih lahko
posamezniki krepijo svojo moč pri skrbi
zase, povečajo zaposljivost in tudi samo-
stojnost. Najdejo pa tudi prostor, kjer
imajo podporo in možnost socialnega
vključevanja. Znotraj programov lahko
okrepijo svojo socialno mrežo, iz-
boljšajo svoje kompetence in se tako
opremljeni lažje vključujejo v okolje.
Koliko pa imate uporabnikov?
V program Socialna vključenost Enota
Koper je vključenih zdaj 7 uporabnikov,
v programu mreže Stanovanjskih sku-
pin v Kopru je vključenih 10 stanoval-
cev, Dnevni center pa obiskuje približno
20 uporabnikov dnevno.
Kakšne vrste delavnic so, poleg ke-
ramične, še na voljo vašim uporab-
nikom?
To je predvsem odvisno od programa.
V dnevnem centru je tako poudarek
na psihosocialnih vsebinah, ustvarjal-
nih delavnicah, izobraževalnih vsebi-
nah in športnih aktivnostih. V pro-
gramu Socialna vključenost pa mora-
mo poleg socialnih vsebin zagotoviti
tudi delovne vsebine. Uporabniki so
vključeni v program 6 ur dnevno in
dobijo nagrado, malico in povrnjene
potne stroške. Osnova za vključitev je
odločba o nezaposljivosti. V koprski
enoti se ukvarjamo z reciklažo, imamo
kooperantsko delo in izdelke iz gline, na
katere smo še posebej ponosni, ker
je v njih veliko znanja.
Kako in kje potekajo vaše delavnice
in kdo se jih udeležuje?
Program Socialna vključenost pote-
ka med delovnikom med 8.00 in
16.00. Znotraj programa so
vključenim na voljo tako delovne
kot socialne vsebine. V program se
lahko vključijo osebe, ki imajo
odločbo o nezaposljivosti. Cilj pro-
grama je vključevanje v delovno in
socialno okolje, ohranjanje invali-
dovih delovnih sposobnosti in raz-
vijanje novih spretnosti in veščin.
Zaposlitev predstavlja pomemben del
rehabilitacije oseb s težavami v dušev-
nem zdravju in vpliva na kakovost nji-
hovega življenja.
V Dnevni center se osebe vključujejo na
podlagi lastnega interesa. Ob prvem
obisku opravi oseba razgovor s strokov-
no delavko, na katerem se opredelita na-
men vključitve in predviden termin
udeleževanja v posamezne aktivnosti.
Ker je Šent organizacija z delovanjem v
javnem interesu na področju socialnega
varstva, je vključitev v program brez-
plačna. Posameznik je tako na podlagi
izdelanega načrta aktivnosti lahko
vključen v skupinske oblike dela in v in-
dividualno svetovalno delo. Skupinske
aktivnosti so raznolike: od delavnic, kjer
se z udeleženci dotaknemo občutkov,
čustev, doživljanj … do različnih izo-
braževalnih in športnih, pa tudi ustvar-
jamo na različne načine. Zadnje čase
nam je blizu ustvarjanje s prejo in bla-
gom: kvačkanje, pletenje, vezenje,
šivanje …
Kaj za ljudi s težavami v duševnem
zdravju pomeni ustvarjalnost? Je to
samo čas, ki si ga vzamejo in nekaj
delajo, ali je tudi poglabljanje v svoj
notranji svet, odkrivanje talentov in
sposobnosti, ki jih doslej niso pozna-
li?
Kar se tiče samega programa Socialna
vključenost, je ustvarjalnost v drugem
planu. Gre predvsem za izdelke, ki so del
lastnega prodajnega programa in za ka-
tere je potrebno obrtniško znanje. Cilj
so kakovostni in za trg zanimivi izdelki,
s prodajo katerih želimo delno pokriti
nagrade in spodbuditi razmišljanje o
družbeni odgovornosti. Je pa res, da je
lahko pri sami izdelavi vključena tudi
ustvarjalnost posameznika, predvsem
pri sami izbiri, kaj bomo izdelovali, ka-
ko naj bi sam izdelek izgledal in pri sami
promociji izdelkov. Večji pomen ima, da
gre za izdelek, ki je rezultat pridobljene-
ga znanja posameznika in za katerega
posameznik dobi priznanje in pozitivno
povratno informacijo, kar močno vpliva
na samopodobo posameznika.
Glede ustvarjalnih aktivnosti v Dnev-
nem centru pa bi rekla, da je pomem-
ben sam proces in ne toliko končni iz-
delek. Z ustvarjalnimi aktivnostmi lah-
ko posameznik ustvarja smiselni red iz
neobvladljivega dogajanja okrog sebe.
Sam proces ustvarjanja je lahko tudi
sproščujoč, vzemimo npr. kvačkanje.
Kvačkanje je, recimo, dejavnost, ki se je
v dnevnem centru udeležujejo tudi
moški. Večinoma sicer ne kvačkajo, ven-
dar medtem ko večinoma dekleta (žen-
ske) izdelujejo iz preje različne kvačkane
izdelke, moški sedijo v skupini in opa-
zujejo, kdaj pa kdaj tudi kaj komentira-
jo. Pri tem smo prišli do sklepa,
da nimajo posebne želje naučiti
se te spretnosti, vsi pa so rekli, da
se v tej skupini ustvari posebna
energija, ki jim umiri misli,
usmeri pozornost, skratka že pri-
sotnost v skupini jim prinese po-
zitivne učinke. Še močneje te po-
zitivne učinke občutijo tisti, ki tu-
di kaj ustvarijo. To skupino bi v
prihodnje želeli še bolj okrepiti
in oblikovati ustvarjalnico, v ka-
tero ne bi bile vključene zgolj osebe, ki
imajo duševne stiske, temveč take, ki
želijo v dobri družbi ustvarjati.
Biserka, bi radi v zvezi z duševnim
zdravjem in ustvarjalnostjo še kaj do-
dali?
Mogoče to, da je ustvarjalnost eden od
načinov komunikacije. Z ustvarjalnim
izražanjem se lahko posameznik spopa-
de s svojimi težavami in krepi pozitivne
osebne lastnosti, vzpostavi dialog z zu-
nanjim svetom in se aktivno vključuje
v skupnost. In to, da ohranjanje do-
ločene mere ustvarjalnosti znotraj nas
samih pomembno vpliva na kakovost
našega življenja.
Hvala za pogovor in uspešno delo še
naprej.
Hvala tudi vam. Ob tej priložnosti bi po-
vabila vse, ki bi jim bili naši programi
zanimivi, da se oglasijo v naši enoti na
Vergerijevem trgu 3 v Kopru.
Naš kontakt:
Tel.: 05 662 14 80
FB: Šentmar Koper
Spletna stran: www. sent. si
Špela Pahor
V
  Biserka Jarc, strokovna delavka Šenta
“Ustvarjalnost je eden od
načinov komunikacije”
POGOVOR 
vanja, kar je pripeljalo do nove
maše leta 2010. Zame je to bil,
kot je za vsakega novomašnika,
bolj stresni dogodek. V do-
ločeni meri gotovo tudi za g.
Stanka, a po drugi strani tudi
dokaz velike Božje dobrote v
njegovem življenju, ki je še en
dokaz več, da po preizkušnjah
Gospod obilno pogosti svojega
zvestega služabnika. Da je to bil
zanj velik dogodek, je pričala
fotografija, narejena takoj po
slovesni novi maši na fa-
rovškem dvorišču, ki je visela
nasproti kuhinjskih vrat, tako
da si jo opazil takoj, ko si vsto-
pil. Vsekakor lahko na koncu
rečem, da sem se ob takšnem
življenjskem učitelju naučil ve-
liko. Njegovi nauki mi sem ter
tja odzvanjajo po ušesih, kakor
tudi kake njegove šale in po-
dobno. Zagotovo nam ob njem
ni bilo dolgčas, čeprav je bila to
tudi ena od predstav nas tedan-
jih mladcev, da namreč prihaja
k nam dolgočasni starec. Razne
oguljene fraze ob smrti bližnjih
prepuščam drugim, potrudil pa
se bom, da se kaj oglasim na
grobu našega dragega g. Stan-
ka, kamor mora zdaj priti le še
tisti križ, ki si ga je že pred
časom pripravil. Počivajte v mi-
ru pri Bogu, družbo pa naj Vam
delajo ljubljena Mati Marija,
angeli svetniki in vsa ostala
druščina.
Andrej Vončina
foto dd
Goriška12. julija 20186
S 1. strani / 48. festival Števerjan 2018
Na najvišjo stopničko se je povzpel
ansambel Špadni fantje
  a festival se je letos vpi-
salo le 14 ansamblov,
med katerimi je bilo ve-
liko debitantov, a narodno-za-
bavne melodije so bile kljub te-
mu kakovostno izvedene kot
vselej. Na prvem večeru se je
zvrstilo sedem ansamblov. Vsa-
kega je napovedala in predstavi-
la imenitna napovedovalka
Tjaša Hrobat, ki je kar nekaj be-
sed namenila tudi briškim lepo-
tam te zelo slovenske vasi in
gostoljubnosti ter prijaznosti
Števerjancev. Ob njej bi mo-
ral biti Jure Sešek, a je obležal
v bolniški postelji. Vsi so mu
z aplavzom zaželeli čim-
prejšnje okrevanje.
Letošnji festival je uvedel an-
sambel Boršt iz Dolenjske, de-
bitant v Števerjanu, sledili so
mu Dolenjskih 5, ki delujejo
od l. 2015, Lisjaki z Barbaro,
tudi oni debitanti iz primor-
skih Brkinov, Livada iz Borov-
nice, že večkrat nagrajen na
raznih festivalih, Pik iz okoli-
ce Šentjurja pri Celju, ki so
dejavni pet let, Prava stvar,
debitanti iz Novega mesta, in
Špadni fantje, Primorci iz Vi-
pave, ki so si nadeli ime po
priljubljeni igri na karte, briško-
li. Na sobotni večer, 7. julija
2018, je rahla ploha ponagajala
organizatorjem, a program je po
njej nemoteno stekel do konca;
takrat pa se je res ulilo! Prijeten
glas zmeraj elegantne in uglaje-
ne povezovalke sporeda Tjaše
Hrobat je na oder vabil posa-
mezne ansamble. Vsak od njih
je zapel dve pesmi, eno iz boga-
te zakladnice narod-
no-zabavne glasbe in
eno izvirno, zloženo
prav za festivalski na-
stop. Sledili so si
umirjeni valčki in ra-
zigrane polke. V sobo-
to se je občinstvu naj-
prej predstavil debi-
tant, ansambel Grom
iz okolice Trebnjega
na Dolenjskem. Šte-
verjanski festival je bil
njihov prvi festival. Njihov šal-
jivi moto je “Bolje Grom na fešti
kakor grom na nebu”. Za njim
je nastopil ansambel Klateži, ki
delujejo že od l. 2010 in so iz
Štajerske. Po dve skladbi so nato
zaigrali ansambli Lun’ca iz Šen-
tjurja, ki so že bili v Števerjanu
in so še sami soorganizatorji fe-
stivala Pesem Lun’ca, Razgled,
Veseli Savinjčani, ki ga sestavlja-
jo zelo mladi fantje, in Ponos;
N vsi ti trije ansambli so bili debi-tanti na števerjanskem festivalu.Sobotni polfinalni tekmovalni
del se je končal z ansamblom
Vražji muzikanti, ki so doma iz
okolice Maribora in skupaj na-
stopajo šele dve leti.
Publika je lahko glasovala za
enega izmed njih. Zmagovalec
je tako neposredno šel v finale.
Ostali nastopi ansamblov pa so
šli skozi rešeto strokovnih komi-
sij. Komisijo za glasbo so sesta-
vljali Slavko Avsenik mlajši (na
sliki) , Hanzi Kezar, Marijana
Mlinar, Andrej Plesničar, Jani
Rednak, predsedoval ji je Filip
Hlede, sicer tudi predsednik do-
mačega društva F. B. Sedej; v
njej je bil kot predstavnik
društva Nikolaj Pintar. Besedila
pa so ocenjevali Janez Dolinar,
Nina Pahor in Martina Valen-
tinčič kot predstavnica društva
Sedej. Komisiji gotovo nista
imeli lahkega dela, ker – vsaj ta-
ko se je zdelo nam iz publike -
so se na festival vsi zgledno pri-
pravili, melodije so zvenele pri-
jetno, petje je bilo zlito in bese-
dila pomenljiva, celo ganljiva.
Komisija za glasbo se je, glede
na to, da se je letos udeležilo fe-
stivala le 14 ansamblov,
odločila, da prepusti vse v fina-
le. Tako so prav vsi spet stopili
na oder Med borovci in zapeli
obe izbrani skladbi. Med prvim
in drugim delom se je razbesne-
la taka nevihta, da je lilo kot iz
škafa. Poslušalci so se zatekli
pod šotora (enega je dala na raz-
polago ZSKP) in se okrepčali z
dobro kapljico (kdor si je za dva
evra privoščil kozarček pri vinar-
jih Vinoteke Briški griči, je s to
vsoto prispeval v
dobre namene) in
vabljivimi jedmi na
žaru. Po več kot
enourni prisiljeni
pavzi se je program
nadaljeval in števil-
na publika se je spet
posedla pod borov-
ce in s svojo vztraj-
nostjo dokazala, da
ji je festivalsko do-
gajanje res pri srcu.
Ko se je komisija odločala, ko-
mu naj podeli nagrade, je po-
slušalce kratkočasil gostujoči za-
mejski ansambel Kraški kvintet
s pevko Anko Čop in pevcem
Bracem Korenom, ki je zapel in
zaigral nekaj znanih melodij.
Publika je z njimi zapela Mi se
imamo radi. Potem pa je nasto-
pilo slovesno nagrajevanje. Na-
grado za besedilo (200 evrov) je
prejel ansambel Dolenjskih 5 za
pesem Očetove besede, ki jo je
zložil Dino Subašič in poje o le-
pem odnosu med hčerjo in
očetom. Kot zanimivost je ko-
misija navedla, da vsak verz te
pesmi sestavlja enostavčna po-
ved. Nagrado za melodijo je pre-
jel ansambel Vražji muzikanti za
skladbo Ena in edina Martina
Juharta. Nagrade za debitanta
(200 evrov) je bil deležen an-
sambel Boršt, ki je zapel lepo
domoljubno izvirno pesem Pra-
vljična Slovenija. Isti ansambel
je osvojil tudi poslušalce, ki so
mu prisodili nagrado občinstva
(500 evrov). Ansambel, ki mu je
nagrado občinstva izročila šte-
verjanska županja Franka Pado-
van, je zapel izbrani pesmi, Sva-
tovska Franca Miheliča in Pra-
vljična Slovenija. Tretjo nagrado
(500 evrov) si je s 95.20 točkami
prisvojil ansambel Klateži, dru-
go (800) s 95.42 točkami pa
Vražji muzikanti. Absolutni
zmagovalec 48. festivala narod-
no zabavne glasbe Števerjan
2018, dobitnik trofeje društva F.
B. Sedej in 1400 evrov, je s 96.04
točkami postal ansambel Špad-
ni fantje iz Vipave s skladbo
Čeprav se razhajava; napisal jo
je Rok Švab. Ansambel je nagra-
do prejel iz rok Filipa Hledeta,
predsednika SKPD F. B. Sedej.
Tudi oni so svoji dve skladbi za-
peli občinstvu, ki je vztrajalo do
konca. Publiko je v prvem delu
nedeljskega večera nagovoril
predsednik Filip Hlede, ki je
med drugim dejal, da zmeraj
manjše število prijavljenih an-
samblov na števerjanski festival
in tudi na druge take tekmoval-
ne prireditve sili organizatorje v
iskanje novih poti, ki bi prite-
gnile pozornost in vzbudile žel-
jo ansamblov po festivalskih na-
stopih. Kljub temu se organiza-
torji z zagnanostjo že zdaj pri-
pravljajo na jubilejni 50. štever-
janski festival, ki bo čez dve leti.
Odrsko dogajanje je letos nema-
lo razgibal prepirljiv in malce
“neotesan” zakonski par, ki se je
nenapovedano pojavil na odru
na petkovem in sobotnem
večeru. Ona, ljubosumna, bi vit-
ko, očarljivo napo-
vedovalko - po
njenem mnenju
“suho kot kost”-
najraje poslala re-
zat čebulo med
kuharje, ki so pri-
pravljali jedi na
žaru za obiskoval-
ce festivala, da bi
sama lahko ostala
na odru. Ne-
voščljivost pa ta-
ka! Njemu pa so
se ob napovedo-
valki Tjaši kar “ce-
dile sline”. Ko je le
mogel, se je motal
okoli nje. Priznal
je pač, da je njego-
va žena grozna.
Zaradi tega še sosedu ni treba
imeti psa! No, ob koncu sta si
pa vendarle bila edina, da, če si
on natakne slušalke in je ne po-
sluša in če si ona zaveže oči, da
ga ne vidi, se lahko spet prebudi
v njiju nekdanja ljubezen, taka,
ki je “ne samo slepa, ampak tudi
učinkovito gluha”! Drobne po-
srečene gledališke utrinke o bo-
dičastem odnosu med ženo in
možem sta v sočni narečni šte-
verjanski govorici duhovito
ustvarjala Ilaria Bergnach in Ma-
tej Pintar (na sliki) , izrazita
ljubiteljska igralca, člana
Dramske družine F. B. Sedej. V
svoje male odrske zdrahice sta
vpletala tudi Tjašo Hrobat, ki
je dobro kljubovala njuni pre-
pirljivosti, njeni zajedljivosti in
njegovemu sramežljivemu
“dvorjenju”. S svojimi “vdori”
na oder sta zabavala tudi pri-
sotne goste. V petek so festival-
ske melodije poslušali goriški
podžupan Stefano Ceretta, šte-
verjanska županja Franka Pa-
dovan, ki je bila prisotna vse
tri dni, predsednik SSO Walter
Bandelj, goriška občinska svet-
nica Marilka Koršič, pokrajin-
ski predsednik SSk Silvan Pri-
možič, deželni svetnik SSk
Igor Gabrovec, podpredsednik
ZSKP Miloš Čotar, deželni
svetnik iz vrst Severne lige
Diego Bernardis in direktor
deželnega sedeža Rai Guido
Corso. Nekateri izmed njih so
bili navzoči tudi v soboto in ne-
deljo, ko sta bila med številnimi
gosti z raznih koncev tudi do-
mači župnik Marijan Markežič
in poslanec SDS Danijel Krivec.
Medijski partner festivala je bil
deželni sedež Rai za Furlanijo
Julijsko krajino, ki je predvajal
nedeljski finale. Pokrovitelji so
bili Občina Števerjan, Občina
Brda, Zveza slovenske katoliške
prosvete Gorica, Fundacija Go-
riške hranilnice in Svet sloven-
skih organizacij. V zajetni bro -
šuri poleg sporeda festivala in
zanimivih prispevkov o razveje-
nem delovanju društva SKPD F.
B. Sedej ter nekaj fotografij so
navedeni tudi vsi sponzorji.
Sredi prejšnjega tedna so nočni ne-
pridipravi pomazali zidove neka-
terih stavb v mestnem središču.
Kljub vedno večji prisotnosti var-
nostnih kamer so s črnimi napisi
“okrasili” zid v bližini županstva
in v bližnji ul. Gen. Cascino, še
najbolj pa so se znesli nad zidovi
škofijskega ordinariata, kjer so na-
pisali “God bless my intentions”,
“Ratzinger superstar”, “Renzi bo-
ia”, “ong criminali” in dodali še
nekaj “simbolov”.
  Zadnji koncert Snovanj 2018
Glasbeni poklon pod
cerkvenim obokom
SOVODNJE 
  rinajsto izvedbo koncer-
tne sezone Snovanja sta
prireditelja, SCGV Emil
Komel in Arsatelier, letos skleni-
la 21. junija, na najdaljši dan v
letu, ko se v 120 svetovnih
državah obeležuje “praznik gla-
sbe”. Tudi tokrat se je to zgodilo
- kot narekuje naslov - “pod cer-
kvenim obokom”, in sicer v žup-
nijski cerkvi sv. Martina v Sovod-
njah ob Soči, ki je bila za to pri-
ložnost premajhna.
V akustično razkošnem ambien-
tu, ki ga ponujajo cerkve, glasba
pridobi dodatno moč, po-
slušalec pa se še lažje prepusti
globljemu doživljanju in raz-
mišljanju, je za koncertni list le-
po zapisal prof. Mirko Ferlan.
Ravnateljica šole Alessandra
Schettino se je pred mikrofo-
nom ob koncu šolskega leta zah-
valila mentorjem, profesorjem,
sodelavcem in nastopajočim ter
vsem zaželela lepe počitnice.
Poudarila je, da je bil koncert
hkrati poklon župniku, msgr.
Renatu Podbersiču, ki je 30. ju-
nija v isti cerkvi daroval zlato
mašo, 50-letnico mašniškega po-
svečenja. Jubilant se je zahvalil
glasbenikom, ki so poslušalcem
darovali veliko bogastvo, “voljo
in veselje do življenja”, prav ta-
ko, kot je to storil sv. Martin, ki
je beraču podaril svoj plašč.
Večer je na koru uvedel Mladin-
T ski zbor Emil Komel pod vod-stvom prof. Damijane ČevdekJug in ob orgelski spremljavi
prof. Eve Dolinšek; z velikim ve-
seljem smo slišali, da tudi v tem
mladinskem sestavu rastejo
odlične solistke (čestitamo, Iva-
na Jug in Rada Vižintin!). V ap-
sidi pa ga je sklenila DVS Bodeča
Neža z dirigentko Matejo Černic
in s pianistom Matjažem Zob-
cem, ki je z izoblikovano vokal-
nostjo zborovskega telesa in so-
listk ter z zrelimi interpretacija-
mi tudi zelo zahtevne zborovske
literature naravnost očarala
občinstvo. Vmes so v različnih
zasedbah, s primernimi skladba-
mi - in ob spremljavi Eve Do-
linšek oz. Damijane Čevdek Jug
- tokrat pod cerkvenimi oboki
posebno lepo zazvenele pre-
težno violine: po ljubkem nasto-
pu malega šolskega godalnega
orkestra sta posamično nastopila
Jakob Quinzi in Anna Michelon,
Vivaldijev koncert sta zaigrali
Barbara Devinar in Athena Pi-
cech, Gabriellijevo suito pa že
omenjeni Barbara, Athena in An-
na ter Blaž Terpin. Vivaldijevo
sonato je zaigrala tudi flavtiskta
Vida Cotič, Bachov preludij in
fugo pa Manuel Persoglia. Ob
koncu toplega in umetniško res
bogatega večera so mentorji na
dvorišču nagradili mlade glasbe-
nike s sladoledom. / D
foto dd
Gost Kraški kvintet (foto dd)
Foto dd
Tjaša Hrobat (foto dd)
Foto IK
Goriška 12. julija 2018 7
  let kmetije Rubijski Grad
na Vrhu Sv. Mihaela, ki
jo vodi temperamentna,
prijazna Nataša Černic, je bila
v ponedeljek, 25. junija 2018,
spet čarobno prizorišče kultur-
nega dogodka, ki je spadal v
sklop Junijskih
večerov občine So-
vodnje ob Soči in
so ga oblikovali
najmlajši člani
Prosvetnega
društva Vrh Sv.
Mihaela. Že ustal-
jena prireditev ob
koncu sezone, ki
je zmeraj na spore-
du okoli praznika
sv. Ivana in nosi
naslov “Razpalite
kres, divje skačejo
živi akordi”, po sti-
hu pesmi Srečka
Kosovela, se je
namreč začela v
sugestivnem
ozračju pod čudo-
vitimi opečnatimi oboki
omenjene prostorne kletne
dvorane. V njej se je zbrala res
zelo številna publika, ki je ra-
dovedno prisluhnila mladim
izvajalcem. Ti lahko vselej
računajo na zanesljive mlade
domače glasbene mentorice.
Uvodoma se je predstavila Mla-
dinska pevska skupina Vihar, ki
odkriva pevski svet pod men-
torskim vodstvom priznane pe-
vovodkinje Mateje Černic, do-
bro poznane in v širših pevskih
krogih, sicer vodje na raznih
mednarodnih festivalih večkrat
nagrajene Dekliške vokalne
skupine Bodeča Neža. Mladi
pevci so odpeli tri slovenske
ljudske pesmi v kar zahtevnih
priredbah ob klavirski sprem-
ljavi Mattie Fusija. Tako so se
zaslišale Potrkan ples (Pavel
Šivec), Slišala sem ptičko pet,
Papjev (Aldo Kumar) in še San-
K jam sen (Ed Robertson). Ob na-povedovanju Martina Bune jeprogram nato postregel z gle-
dališkim prizorom, ki so ga
ljubko izoblikovali člani
Otroškega pevskega zbora. Prav
ob tej priložnosti se je zbor jav-
no poimenoval Etko Mužetko
po razposajenem dečku iz
vrhovske ljudske pravljice, ki
zmeraj doseže, kar si želi. Po
njegovem zgledu naj “bi se
tudi mali vrhovski pevci ved-
no znašli v življenju in ohra-
nili nasmeh na obrazu”, je
poudarila Karen Ulian, pevo-
vodkinja zbora, sicer tudi
predsednica vrhovskega
društva. Prav Etko Mužetko,
ta hudomušna zgodbica s
pridihom malce “robatega
črnega humorja”, je zaživela
v režiji zelo prizadevne Ka-
ren Ulian. Besedilo je za pri-
zorček prikrojila in ga uokvi-
rila v okolje vaške gostilne
Nika Cotič, tudi sama dejav-
na v društvu, ki se lahko po-
naša z nekaj prav zelo delav-
nimi, energičnimi dekleti, pol-
nimi novih zamisli in volje do
dela z otroki in najstniki. Pra-
Obvestila
“Ta mali moj svet” je naslov
razstave akvarelov in olj Andreja
Kosiča, ki jo bodo odprli v četrtek,
19. julija 2018, ob 18. uri v palači
Locatell i  na trgu 24. maja v
Krminu. Spregovoril bo Saša
Quinzi, po odprtju zdravica z
vinom kleti Primosič z Oslavja.
Razstava bo na ogled do 26.
avgusta.
Ob 30. Romanju treh Slovenij, ki bo v
nedeljo, 5. avgusta, na Sv.
Višarjah, organizira Kulturni
center Lojze Bratuž avtobusni
prevoz. Dogodek prirejata
Rafaelova družba in Zveza
slovenskih izseljenskih
duhovnikov v Evropi. Ob 10.30 je
na programu predavanje pravnika
in politologa dr. Dejana
Valentinčiča z naslovom “Vsi smo
Slovenci, več nas združuje, kot
ločuje”, ob 12. uri bo slovesna
sveta maša, po maši pa nastop
Vokalne skupine Cantate Domino
in Kvarteta klarinetov Godbe
ljubljanskih veteranov. Odhod je
predviden ob 7. uri s parkirišča
Kulturnega centra Lojze Bratuž,
vrnitev pa proti večeru. Za
informacije in rezervacije
0481/531445 ali
info@centerbratuz. org
Knjižnica D. Feigel bo do 7.
septembra 2018 odpr ta od
ponedeljka do petka, od 8. do 16.
ure. Zaprta bo od 13. do 17.
avgusta 2018.
Družine z majhnimi otroki (do
približno 10. leta) so vabljene na
letovanje v koči sv. Jožefa v
Žabnicah (3. -7. 8.) in duhovni
vikend v Logu pod Mangartom
(31. 8. – 2. 9.) v organizaciji
Skupnosti družin Sončnica in s
sodelovanjem Mladinskega doma.
Info in prijave na tel. +39 329 749
8194 ali +386 31 523 963 do 15.
junija.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v soboto, 4.
avgusta, tradicionalni piknik z
izletom v Rezijo za ogled muzejev
Rozajanski dum in brusačev.
Sledilo bo družabno srečanje v
hotelu Carnia. Vpisujejo po tel.
0481-884156 (Andrej F.), 0481-
20801 (Sonja K.), 0481-882183
(Dragica V.), 0481-78138 (Sonja
Š.). Prvi avtobus bo odpeljal ob
7.30 iz Gorice s trga Medaglie
d'oro/Goriščka z običajnimi
postanki pri vagi blizu pevmskega
mosta, v Podgori pri telovadnici, v
Štandrežu pri lekarni in na Pilošču.
Drugi avtobus bo odpeljal ob 7.30
iz Doberdoba s postanki na
Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in
lekarni in na Pilošču, od koder
bosta nadaljevala pot v Rezijo.
Organizatorji priporočajo točnost.
SSO sporoča, da bo v mesecu juliju
in avgustu goriški urad odprt za
javnost od torka do četrtka po
običajnem urniku.
KCLB v sodelovanju z Galerijo Ars
in Galerijo Rika Debenjaka iz
Kanala ob Soči pripravlja za jesen
2018 spominsko razstavo o
tržaški slikarki Eldi Piščanec. Zato
se obrača na zasebnike, ki imajo
v lasti dela Elde Piščanec, s
prošnjo, da bi jih dali na razpolago
za obdobje razstave. Informacije
na tel.  (+39) 0481 531445, pon.
- pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-
pošti info@centerbratuz. org.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www. noviglas. eu.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 13. 7. 2018 do 19. 7. 2018)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 13. julija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 14. julija (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 15. julija: ponovitev oddaje
Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 16. julija (v studiu Ilaria
Bergnach in Carlotta Nanut):
Prazne buče močno donijo.
Torek, 17. julija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 18. julija (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Morje je veliko, še večje, največje
-2. del. - Izbor melodij.
Četrtek, 19. julija (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
vljico o siroti Etku Mužetku, ki
ga je posvojila mati Kokošati, in
njegovih dogodivščinah so
prisrčno prikazali Matej Tomsič
v vlogi protagonista, ki vedno
kakšno nerodno ušpiči, a kljub
temu dobi za nevesto lepo so-
sedovo hčerko, v
katero je zaljubljen,
Alice Mary Tomasin
kot mati Kokošati,
Martin Roman,
Marta Černic, Ga-
brijel Černic, Filip
Černic, kot skupina
gostilniških gostov,
in sicer sosed, no-
na, ki je glavna pri-
povedovalka, nono
in stric. Zvedavi
vnuki so bili Vero-
nika Tomsič, Ales-
sandro Pezzulich in
Mihael Devetak.
Natakarja je igral
Lorenzo Moimas,
Etkova nevestica je
bila Julija Devetak,
Peteršilj Jacopo Viezzoli, ovce,
ki jim je Etko izdrl oči, da bi z
njimi lahko bolje opazoval de-
kleta (!), sta predstavljali Mar-
tina Moimas in Martina Pezzu-
lich. Bistveni scenski elementi
so dovolj povedno odslikavali
kraj dogajanja. Male igralce, ki
so tekoče, tudi v domačem na-
rečju razpredali zgodbico, so
gledalci obsuli s toplim plo-
skanjem. Za konec je otroški
zbor, prvič pod imenom Etko
Mužetko, pod taktirko zboro-
vodkinje Karen Ulian, zapel pe-
smico, “svojo himno”, Etko
Mužetko, ki jo je uglasbila Lu-
cija Lavrenčič Terpin. Za njo je
zazvenel še venček znanih ljud-
skih pesmi. Lepo je, da otroci
že od malega spoznajo pesmi iz
naše ljudske zakladnice, da ne
bi šle v pozabo.
Karen Ulian se je zahvalila
vsem, ki so pomagali pri ure-
sničitvi večera, še posebej Na-
taši Černic, ki je tudi letos go-
stila prireditev v svoji čarobni
kleti, in g. župniku Renatu Pod-
bersiču, ki daje na razpolago
prostore župnišča za vaje.
Na razstavnih “letvicah” so bile
risbice otrok, ki so vsak po svo-
jem vzgibu narisali navihanega
Etka Mužetka.
Občinstvo (prisotni sta bili tudi
sovodenjska županja Alenka
Florenin in goriška občinska
svetnica SSk Marilka Koršič), in
nastopajoči so se nato preselili
na Largo, obširen travnik, kjer
so člani društva priredili kreso-
vanje. Tu se je ob luninem svitu
v veselje otrok, a tudi odraslih,
razplamtel kres, ki ga je najprej
veter potiskal k tlom
in v stran, potem pa
se je dvignil v zrak in
izrisoval magične fi-
gure (morda so imele
vendarle prst vmes
čarovnice!), medtem
ko so svetleče se iskri-
ce veselo švigale v
višavo. Da je bilo raz-
položenje še bolj razi-
grano, so pripomogli
harmonika, iz katere
je poznane poskočne
melodije izvabljal Mi-
ha Lavrenčič, bistra
kapljica in druge
osvežujoče pijače ter
sladke in slane dobro-
te, ki so jih ponujali
organizatorji.
Bilo je res zelo luštno!
Iva Koršič
  Prireditev ob koncu sezone
Posebnež Etko Mužetko,
pesmi in veličasten kres
PD VRH SV. MIHAELA 
Goriški upokojenci v pokrajini Evganejskih
gričev
Skupina petdesetih članov Društva slovenskih upokojencev za
Goriško se je 30. junija 2018 odpeljala v razgibano pokrajino
Evganejskih gričev. To so griči vulkanskega izvora, ki se dvigajo
jugozahodno od Padove. Izletnike je spremljala zelo izkušena
vodnica Suzana. Najprej so si ogledali center mesteca
Montagnana, ki ga obkroža lepo in dobro ohranjeno obzidje. Pot
so nadaljevali do mesteca Este, kjer je bila nekoč zibelka
venetske in rimske kulture. V začetku drugega tisočletja je prišel
kraj pod oblast plemiške družine Este. Te so ga obdale z obzidjem
ter zgradile palače, gradove in cerkve. Naslednji postanek
izletnikov je bil v kraju Monselice, kjer so si ogledali znano
svetišče sedmih cerkva na vzpetini s čudovitim razgledom. Nato
je sledil zunanji ogled Petrarcove hiše v naselju Arqua' Petrarca,
ki se je uvrstilo v letu 2017 kot drugo najlepše v lestvici “I borghi
piu' belli d’Italia”. Tu je sloviti pesnik preživel zadnja leta svojega
življenja. Izlet so upokojenci zaključili v parku Valsanzibio z
zunanjim ogledom vile Barbarigo in sprehodom po krasnih
vrtovih. Dan je bil zelo vroč in za nekatere naporen. Kljub temu
so se vsi vrnili domov polni lepih vtisov. / (mk)
22. Srečanje Selanov 
Tokrat so jih gostile
Sele pri Moravčah
  repitev prijateljskih vezi,
ohranjanje domačih na-
vad in šeg ter vrednoten-
je dragocene kulturne de-
diščine, vse to nosijo v sebi že
trdno zakoreninjena vsakolet-
na srečanja vasi, ki jim je skup-
no ime Selo, Sela, Sele in Selc.
Letošnje, po vrsti že 22. srečan-
je predstavnikov prebivalcev ra-
zličnih Sel na Slovenskem in v
zamejstvu, je bilo v soboto, 30.
junija 2018, v Selah pri Mo-
ravčah. Ne povsem sončno vre-
K me je spremljalo dogajanje vvasici Sele s čudovito okolico.Že v jutranjih urah so se ljudje
zgrinjali na prireditveni prostor
in se zaustavljali ob stojnicah,
obloženih z marsikatero dobro-
to, delo pridnih domačink. Te-
ga tradicionalnega snidenja, na
katerem so se zbrale delegacije
24 krajev z imenom Sele, se je
udeležila tudi lepa skupina Slo-
vencev, ki prebivajo v vasici
Selce pri Ronkah. Bilo jih je kar
53. Iz Selc so se pripeljali z av-
tobusi in tudi osebnimi avto-
mobili. Delegacijo, v kateri so
bili predstavniki društev Jadro
in Olmo ter člani Združenja
staršev, pravzaprav pevcev
Starši ensembel, pa tudi občin-
ski svetnik iz Ronk Savio Cu-
min, je vodil predsednik
društva Jadro prof. Karlo
Mučič.
Na prizorišču so po uvodnih
predstavitvah in mimohodu
vseh predstavnikov udeleženih
vasi in pozdravih krajevnega
župana domačini
pripravili zanimiv
in raznolik kul-
turni program. Pri
njem je sodeloval
tudi pevski zbor
Starši ensembel,
ki je zapel nekaj
pesmi pod vod-
stvom pevovod-
kinje Silvie Pierot-
ti. Po kosilu so si
gostje ogledali
krajevne zanimi-
vosti, tudi z vode-
nimi ogledi raz-
nih krajev na
širšem občinskem območju. Na
samem prireditvenem prostoru
pa so lahko udeleženci uživali
ob pestrem dogajanju, pri kate-
rem ni manjkala niti glasba v
živo v izvedbi raznih skupin.
Občina Moravče obsega 61,4
kvadratnih kilometrov, kar je
približno 3 odstotke slovenske-
ga ozemlja. Pokrajina je zelo le-
po urejena. Tu se prebivalci uk-
varjajo s kmetijstvom, pa tudi z
drugimi dejavnostmi, tudi iz-
ven občinskega območja. V
nižinskem predelu je okrog 30
manjših naselij, ki redko imajo
več kot sto prebivalcev. Glavno
središče so Moravče, ki štejejo
približno 800 prebivalcev.
Osrednji vaški trg krasita zani-
miva cerkev sv. Martina z
oblečeno Marijo, kar je redkost.
Na glavnem trgu je tudi spome-
nik svetovno znanemu mate-
matiku, fiziku, geodetu, meteo-
rologu, topničarskemu častni-
ku, plemiču Juriju Vegi (1754 -
1802). V bližini se dviga lepo
obnovljen grad Tuštanj, ki je v
zasebni lasti. Tu poleti potekajo
razne kulturne prireditve. Trška
zasnova Moravč (trške pravice
so pridobile leta 1804) je še da-
nes v celoti ohranjena. Na
širšem območju Moravč prite-
gnejo številne zanimivosti, npr.
sprehajalna pot Rača z mlini in
cerkvijo sv. Andreja, značilni
kozolci, kapelice ... Iz okoliških
krajev je možen vzpon na Lim-
barsko goro z romarsko cerkvi-
jo sv. Valentina.
Popoldne so si izletniki iz
Laškega ogledali tudi Arbore-
tum. V Trojanah pa so se vsi po-
sladkali s slavnimi krofi.
KM
Pred vhodom parka Arboretum
Kultura12. julija 20188
  ešani mladinski pev-
ski zbor Emil Komel
iz Gorice je letos do-
segel mnogo zavidljivih uspe-
hov. Pevsko leto se je začelo
kakor vsa druga, a pevci smo
si seveda želeli tudi nastopati
na kakšnem tekmovanju. Z
zborovodjo Davidom Ban-
dljem smo na vsakoletnem
poletnem pevskem tednu va-
dili nov program z novimi
pesmimi. Že takoj smo se
začeli resno pripravljati na
dolgo in naporno sezono z
raznoraznimi koncerti. Med
drugim smo izvedeli, da bo-
mo tudi med zbori, ki bodo
za Božič v goriškem Kultur-
nem centru Lojze Bratuž peli
Vivaldijevo Glorio in še nekaj
slovenskih ljudskih pesmi
pod taktirko Hilarija La-
vrenčiča. Repertoar, ki smo se
ga lotili, je bil kar zahteven:
peli smo dela Claudia Monte-
verdija, Franza Biebla, Lojzeta
Lebiča, Mojce Prus itd. Tem
so se pridružila še druga,
trdno izpiljena dela Palestri-
ne, Miškinisa, Sisaska, Men-
dellsohna... Prvi koncert je
bil v Šempasu. Po besedah
zborovodje je bil res dobra
popotnica za sezono: napo-
ren, a uspešen. V začetku se-
zone nas je tržaška zborovod-
kinja Petra Grassi povabila, da
bi bili “testni zbor” za bodoče
zborovodje na njeni zboro-
vodski šoli. Povabilo smo se-
veda navdušeno sprejeli. Ob
vseh teh vabilih in načrtih se
nam je pridružilo tudi nekaj
novih pevk. S pričetkom se-
zone smo začeli trdo delati.
M Letošnje leto je bilo nekolikodrugačno, saj smo vadili vŠtandrežu, ne pa na glasbeni
šoli, česar smo bili doslej va-
jeni. Pripravljali smo se na
tekmovanja in na božični
koncert. Oktober je minil, kot
bi trenil, prišel je november.
Tedaj smo bili prvič “posku-
sni zajčki” na zborovodski
šoli, kar je bila res svojevrstna
(pozitivno mišljeno, seveda)
izkušnja, saj smo kot zbor na-
vajeni na vodstvo našega zbo-
rovodje, tako pa smo se, s tem
da smo se prepustili vodstvu
več zborovodij, naučili prila-
gajati se na “roko” tujih diri-
gentov ter ne avtomatizirano
slediti našemu. Konec no-
vembra smo se udeležili Ceci-
lijanke, kar je bilo res dobra
izkušnja, saj smo peli v
družbi odraslih, mešanih se-
stavov. V začetku decembra
smo imeli celovečerni kon-
cert sakralne glasbe v Štan-
drežu, na katerem smo tako
utrdili nekatere skladbe in,
tako rekoč, “pridobili nekaj
kondicije”. V tistih dneh nam
je skladatelj Patrick Quaggia-
to poklonil skladbo Svoboda
v snu na poezijo našega so-
pevca Luke Paljka. Nato pa
smo se osredotočili na
božični koncert, Vivaldijevo
Glorio. Imeli smo več vaj s
pevci drugih zborov, ki so so-
delovali na koncertu pod
vodstvom Hilarija Lavrenčiča.
V predbožičnem času smo iz-
vedli koncert z eno ponovit-
vijo. Bila sta res izredno na-
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (24)
Rodbina Rijavec (4)
Tik pred drugo svetovno vojno sta v Gorici še ved-
no delovali dve slovenski banki, Kmečka banka
in Goriška ljudska posojilnica. Poslovanje je bilo
zelo “diskretno”, da ne bi vzbudilo pretirane po-
zornosti fašistov. Tudi naziv dveh bank je bil v ita-
lijanskem jeziku, saj je bila slovenščina prepove-
dana. Lastništvo pa je čudežno ostalo v slovenskih
rokah. Goriška ljudska posojilnica je morala prav
v tem obdobju popustiti in je prišlo do razpusta,
kajti bila je pod udarom zaradi svojega nepre-
mičninskega imetja (predvsem zaradi stavbe v Go-
sposki ulici in zaradi treh stavb društva Šolski
dom v Križni ulici ter v ulici Randaccio), ki je bilo
pravi trn v peti za italijanske oblasti. 22. januarja
1923 je bila registrirana na goriškem sodišču po-
godba, s katero so dr. Anton Gregorčič, predsed-
nik društva Šolski dom, ter odbornika društva,
prof. Franc Sivec in tiskar Ljudevit Lukežič, pred
notarjem Mariom Pascolettom prodali omenjene
tri stavbe društva Šolski dom profesorjem Andreju
Tabaju (njegov brat Blaž Tabaj je bil svak Ivana Ri-
javca), Francu Žigonu in Andreju Pavlici, da bi vsaj
stavbe rešili pred fašističnimi oblastmi. Nastala je
situacija, v kateri je na začetku Centralna posojil-
nica, kasneje pa Goriška ljudska posojilnica, upra-
vljala tudi omenjene tri stavbe in je prišlo celo do
tega, da ji je goriška občina morala plačevati na-
jemnino za šole, kar je hudo razdražilo italijanske
nacionaliste in oblasti, ki so povsem upravičeno
sumile, da dotični dohodki služijo za vzdrževanje
slovenskih društev in širjenje slovenskega tiska. Z
razpustom posojilnice je bilo vsaj nepremičnin-
sko premoženje rešeno in je preživelo fašistično
obdobje in drugo svetovno vojno.  
Kmečka banka je torej ostala edina slovenska ban-
ka, ki je na Goriškem nadaljevala poslovanje
(čeprav z izgubo) v tem obdobju. Njen promet se
je v vojnih letih močno zmanjšal, padlo je tudi
število članov, saj mnogi so že bili v internaciji ali
so se borili kot partizani. Leta 1944 je prišlo do
večjih sprememb v odboru. Predsednik je bil še
vedno Ivan Saunig, nekdanji župan v Biljah in
predsednik županske zveze (torej dober znanec
Ivana Rijavca), medtem ko je
podpredsednik postal dr. Josip
Jakončič; v odboru sta ostala
Enrico Pecorari in Ivan Braj-
nik. Sprejeli so tudi novega
člana, 57-letnega Ivana Rijav-
ca. Obračun za leto 1945 je bil
registriran na goriškem so-
dišču le nekaj dni pred kon-
cem vojne, 14. aprila 1945.  
Po vojni je odbornika Pecora-
rija zamenjal partizanski
zdravnik dr. Karlo Rutar, ki je
v dneh osvoboditve postal
prvi in doslej edini slovenski župan Gorice. Na-
slednje leto je Boris Možina odprl v Gorici po-
družnico Denarnega Zavoda Slovenije. Ravno
okoli te zgodbe se vrti tudi ponovna oživitev
Kmečke banke. V podlistku, ki ga je z naslovom
“Od Črnomlja do Gorice v Kmečko banko” obja-
vil tržaški Novi list 26. novembra in 3. decembra
1992, Boris Možina opisuje to dogajanje in kako
je z Ivanom Rijavcem oživil in spet razširil delo-
vanje Kmečke banke. Boris Možina je bil eden od
voditeljev gospodarskih služb narodnoosvobodil-
nega gibanja. O Ivanu Rijavcu pravi, da je v tem
času “imel v varstvu spečo Kmečko banko”. Boris
Možina se je “iz Črnomlja proti Čabru na Mašun
in mimo Pivke na Senožeče” vračal v Gorico z na-
logo, da bi ustanovil
omenjeno podružni-
co Denarnega zavoda
Slovenije. Piše
Možina:  
“Dne 1. julija 1944 je
predsedstvo SNOS
ustanovilo Podružni-
co Denarnega zavoda
Slovenije za slovensko
Primorje. Prvi pred-
sednik je bil Jožef
Štrukelj - Miloš, nje-
gov namestnik in
knjigovodja ter blagajnik pa je bil Vladimir Žvab
- Nikolaj. Sedež podružnice je bil v zaselku Lepen-
je pri Šempasu pri kmetu Beletu. Tu je podružnica
delovala do 7. januarja 1945, ko so nemški vojaki
skupaj z domobranci obkolili vas ter ujeli Štruklja
in Žvaba. Pred aretacijo je Štrukelj k sreči skril še
ves material in arhiv. Štrukelj je bil do konca vojne
zaprt v goriških zaporih, Žvaba pa so iz Gorice
prepeljali v tržaške zapore, od tam v Buchenwald,
kjer je umrl. Odslej sem jaz prevzel posle denar-
nega zavoda in zveze s podeželskimi referenti”.  
V nadaljevanju Možina opisuje izjemno težko pot
do Gorice in srečanje (ter streljanje) z Nemci, Ko-
zaki in Italijani. Najnevarnejši so bili italijanski
alpinci. Na Oslavju pri Gorici, v bližini spomeni-
ka, ga alpinski ostrostrelec za las ni zadel v glavo.
4. maja je Možina prišel v Gorico. Že 17. junija
1945 je odprl podružnico Denarnega zavoda v Go-
rici, v pritličju Trgovskega doma. Piše Možina:  
“Goriška podružnica zavoda je dobro delovala,
kmalu pa je ZVU uvedla italijansko zakonodajo,
zato je angleška policija naredila preiskavo v
bančnih prostorih v Trgovskem domu. K sreči
smo pravočasno odnesli in skrili denar in knjige.
Mene so zaprli pet dni. Že v prvi polovici oktobra
1945 sem predvideval, da gremo s podružnico De-
narnega zavoda h koncu”.
OBJAVLJENO TUDI NA PORTALU KAMRA, POR-
TALU DIGITALIZIRANE KULTURNE DEDIŠČINE
SLOVENSKIH POKRAJIN (www.kamra.si), KI GA
UPRAVLJA OSREDNJA KNJIŽNICA
CELJE
22. januarja 1923 je bila registrirana na goriškem sodišču
pogodba, s katero so dr. Anton Gregorčič, predsednik društva
Šolski dom, ter odbornika društva prof. Franc Sivec in tiskar
Ljudevit Lukežič, pred notarjem Mariom Pascolettom prodali tri
stavbe društva Šolski dom profesorjem Andreju Tabaju
(njegov brat Blaž Tabaj je bil svak Ivana Rijavca), Francu
Žigonu in Andreju Pavlici, da bi vsaj stavbe rešili pred
fašističnimi oblastmi.
Dimitri Tabaj
Denarni zavod Slovenije je bil ustanovljen leta leta 1944 v
Črnomlju. Na stavbi, v kateri je posloval v letih 1944-1945, je
spomiska plošča. Boris Možina je bil eden od voditeljev
gospodarskih služb narodnoosvobodilnega gibanja in je v Gorici
ustanovil podružnico tega zavoda in stopil v stik z Ivanom Rijavcem
- varuhom speče Kmečke banke - da bi obnovil delovanje le-te.
V pritličju Trgovskega doma je 17. junija 1945 Boris Možina
odprl podružnico Denarnega zavoda Slovenije v Gorici.
porna nastopa, a solidna ter,
seveda, izkušnja več. Med
božičnimi počitnicami smo k
repertoarju dodali še nekaj
sodobnejših del. Januarja
smo zopet pričeli vaje in ime-
li še eno srečanje v sklopu
zborovodske šole; začeli smo
vaditi s polno paro, saj iz iz-
kušenj vemo, da čas od ja-
nuarja pa vse do aprila ter
maja - obdobje tekmovanj -
mine hipoma. Tako smo v
Tolminu izvedli koncert z do-
mačim dekliškim zborom
Pueri cantores.
Tedaj nas je tudi iznenadila
novica, da je tekmovanje v
Vroclavu na Poljskem, na ka-
terem smo nameravali nasto-
piti, odpadlo.
Februarja smo tako končali
dragoceno izkušnjo na zboro-
vodski šoli. Vaje so se stopnje-
vale vse do dobrega tedna
pred državnim tekmovanjem
v Zagorju ob Savi, ko smo šli
na intenzivne vaje v Tolmin.
Pogled na delovanje MemlPZ Emil Komel iz Gorice
Letošnja zlata sezona
Marija Angela, por. Tabaj (prva z desne), sestra Ivana
Rijavca. Bila je žena cesarsko-kraljevega orožnika in
občinskega sla v Štandrežu Blaža Tabaja, brata
duhovnikov in gimnazijskih profesorjev Andreja in
Ivana, sodniškega pisarja Antona ter trgovca Alojzija.
Prvi z leve na sliki prof. Ivan Tabaj, druga njegova sestra
Leopolda Tabaj, tretja hišna pomočnica Lujžka Marušič.
Tam smo utrdili tekmovalni
program.
Prišel je čas tekmovanj.
Konec marca smo na
tekmovanju v kraju med
zasavskimi hribi res dobro
odpeli, peli smo
Monteverdijevo Cantate
domino, Makorjevo Prav po
prstih, Quaggiatovo Svobodo
v snu in Šurko je tisa v
priredbi Mojce Prus. Z
nastopom smo bil kar
zadovoljni: to zadovoljstvo ter
celoletni oz. večletni trud sta
bila poplačana nekaj dni
pozneje, ko se nas je nekaj
pevcev v družbi zborovodje
udeležilo podelitve nagrad.
Kakovostna žirija je naš
nastop ocenila s 94 točkami,
zlatim priznanjem z odliko,
bili smo najvišje ocenjeni
zbor tekmovanja, najboljši
zbor v kategoriji
srednješolskih zborov, prejeli
posebno nagrado za najboljšo
izvedbo slovenske sodobne
skladbe (P. Quaggiato -
Svoboda v snu) ter za
najboljši debitantski zbor v
naši kategoriji. Temu
veleuspehu so sledila vabila
za raznorazne koncerte,
festivale in drugačne
prireditve. Že nekaj tednov
pozneje smo nastopili na
Vokalni eksploziji v Gropadi,
bili sprejeti na državno
tekmovanje mladinskih
sestavov v zibelki glasbe,
Arezzu. Maja smo fantje
debitirali kot fantovski zbor v
Logu pri Vipavi, teden
pozneje pa nas je (kot
mešano mladinski zbor)
doletela čast prepevati v
Slovenski filharmoniji.
Zadnji vikend v maju smo
preživeli v Arezzu, kjer smo
tudi uspešno odpeli:
“komelovci” smo namreč
zmagali v obeh kategorijah,
saj so se tekmovanja udeležili
tudi naši “varovanci”
Mladinskega zbora Emil
Komel. Vsak zbor je bil
prepričljivo najboljši v svoji
kategoriji in prejel za nastop
več kot 90 točk ter vabilo na
državno tekmovanje
svetovnega kova mešanih
sestavov.
Junija smo bili “del”
zaključne prireditve SCGV
Emil Komel, tj. Glasbenega
mozaika, ki se ga udeležujejo
najboljši gojenci glasbene
šole.
Zelo uspešno sezono, ki jo
bomo vsi pevci nedvomno
nosili za vedno globoko v
spominu, bomo končali z
dvema celovečernima
koncertoma doma, v cerkvi
sv. Ivana ter v Prešernovem
“kraju nesrečnega imena” -
trnovski cerkvi Janeza
Krstnika v Ljubljani.
Andrej Rustja
Foto dd
Kultura 12. julija 2018 9
Florjan Lipuš dobitnik avstrijske državne
nagrade
Pisatelj iz avstrijske Koroške Florjan Lipuš prejme najvišje
avstrijsko kulturno priznanje za literaturo v slovenskem jeziku.
Njegovo delo odraža posebno kakovost literature v manjšinskih
jezikih, zato je ta nagrada več kot priznanje osebnosti, poroča
avstrijska tiskovna agencija
APA, katere novico povzema
STA. Pisatelj v maternem
jeziku piše o tematikah
vojne in nacizma.
Kot je v utemeljitvi zapisal
odbor za nagrado, je že v
delu Zmote dijaka Tjaža
(1972), ki sta ga leta 1981
v nemščino prevedla Peter
Handke in Helga Mracnikar,
tematsko nakazal svoj
pripovedovalski opus, ki ga
je razvil v številnih romanih
in zgodbah: “V svoji literaturi
Lipuš obravnava upor proti
nacionalsocializmu, izgon in poboj koroških Slovencev,
podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega
prebivalstva, pa tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in
besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto”.
“Njegova literatura temelji na estetski avtonomiji, jezikovnem
eksperimentu in literarni inovaciji”, je poudaril avstrijski minister
za kulturo Gernot Blümel. Lipuš je za Prvi program Radia
Slovenije v odzivu povedal, da avstrijsko kulturno priznanje za
literaturo “sprejema z zadoščenjem, saj z njim slovenščina na
Koroškem dobiva enakopravnost”. Doslej so predlog, da bi
nagrado prejel Lipuš, ki je pri pisanju zavezan materinščini,
zavrnili, ker je bil pogoj, da prejemnik nagrade piše v nemščini.
Tako je zamejski pisatelj postal prvi Slovenec, ki bo prejel to
nagrado. Lipuš se je rodil 4. maja 1937 v Lobniku pri Železni
Kapli. Kot otrok je bil priča, kako so aretirali njegovo mater, ki
so jo nato ubili v koncentracijskem taborišču Ravensbrück,
njegov oče pa je služil v nemški armadi. V letih od 1960 do
1998 je deloval kot osnovnošolski učitelj, istočasno je bil
urednik literarne revije koroških Slovencev Mladje. Objavil je
številne zgodbe, romane in eseje. Poleg Zmot dijaka Tjaža so
med njegovimi najbolj znanimi deli Odstranitev moje vasi
(1983), Srčne pege (1991), Stesnitev (1995) in Boštjanov let
(2003) - prvega je v nemščino prevedel Fabjan Hafner, druge
tri pa Johann Strutz. Za svoja dela je prejel več nagrad, med
njimi Prešernovo nagrado za opus leta 2004 in nagrado
Petrarca leta 2011. Leta 2005 je dobil častno nagrado za
literaturo Republike Avstrije, pred tem že leta 1995 kulturno
nagrado dežele Koroške. Leta 2013 je prejel nagrado Franz
Nabl mesta Gradec, vredno 14.500 evrov. Letos je bil z
romanom Gramoz, ki ga je zgradil na zgodbi o obisku ženskega
koncentracijskega taborišča, kjer so med drugo svetovno vojno
umrle številne pripadnice slovenske manjšine iz Koroške, med
petimi finalisti za kresnika.
Najvišje avstrijsko kulturno priznanje, vredno 30.000 evrov,
bodo Lipušu podelili 1. oktobra.
Umrl je akademik in zgodovinar Janko
Pleterski
V 95. letu starosti se je poslovil znani slovenski zgodovinar,
politik, univerzitetni profesor in akademik Janko Pleterski. S
svojim znanstvenim delom je Pleterski trajno zaznamoval
slovensko zgodovinopisje od sredine 19. stoletja naprej. Zadnja
leta svojega življenja je preživel v domu starejših občanov Fužine
v Ljubljani. Janko Pleterski je bil redni profesor za zgodovino
Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od sredine 18.
stoletja do leta 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Rodil se je 1. februarja 1923 v Mariboru. Realno gimnazijo je
obiskoval v Ljubljani, kjer je
leta 1941 maturiral,
akademsko izobraževanje je
do leta 1952 pretrgala
vključenost v NOB in obnovo
države. Kot zgodovinar je
Pleterski največ pisal o
slovenski zgodovini poznega
19. in zgodnjega 20. stoletja,
s poudarkom na zgodovini
Koroških Slovencev in o
odnosih med Slovenci in
drugimi jugoslovanskimi
narodi. Med njegovimi deli so
Narodna in politična zavest
na Koroškem 1848-1914,
Slowenisch oder deutsch?,
Koroški plebiscit, Politično preganjanje Slovencev v Avstriji
1914-1917, Nacije, Jugoslavija, revolucija, Dr. Ivan Šušteršič
1863-1925, Pravica in moč za samoodločbo, O Rožmanovi
vojni, Avstrija in njeni Slovenci. Pred kratkim je objavil zadnje
delo - Knjiga pisem: razmišljanje o slovenski državnosti. Za
svoje delo je prejel številna priznanja - nagradi Sklada Borisa
Kidriča (1965 in 1970), priznanje Andreja Schusterja
Drabosnjaka (1968), nagrado Dimitrija Tucovića (1985),
Kidričevo nagrado (1986), priznanji Inštituta za narodnostna
vprašanja (1995) in dr. Franca Petka (2007), red zaslug za
narod III. stopnje (1945), red dela z rdečo zastavo (1983) in
zlati častni znak svobode Republike Slovenije (1993). Janko
Pleterski, zgodovinar, akademik in profesor, je imel bogate
izkušnje tudi kot politik in diplomat.
Kratke Obalne galerije Piran v Carpacciovem letu
Hommage a' Carpaccio
  udi Obalne galerije Piran
so pristopile k projektu
Carpaccievo leto v Pira-
nu, in sicer z organizacijo raz-
stave Mire Ličen
Krmpotič, da bi
ovrednotile večdese-
tletno delovanje te
mnogostranske likov-
ne ustvarjalke, resta-
vratorke in konserva-
torke in dobre pozna-
valke sakralne in pro-
fane dediščine Pirana.
Razstava njenih del je
naslovljena Homma-
ge a' Carpaccio. Letos
namreč poteka petsto
let od nastanka oltar-
ne slike Marija z dete-
tom na prestolu in
šestimi svetniki (1518,
olje na platnu, 280 x
210 cm), ki jo je za sa-
mostansko cerkev sv.
Frančiška Asiškega v
Piranu naslikal zna-
meniti mojster Vitto-
re Carpaccio. Minoritski samo-
stan Piran v sodelovanju s pi-
ranskimi ustanovami in
društvi vse leto pripravlja ra-
zlične dogodke, delavnice, raz-
stave, predavanja in strokovni
simpozij z namenom, da bi se
ta mojstrovina vrnila v Piran.
Mira Ličen je med redkimi slo-
venskimi ustvarjalci, ki je njej
določljivi sodobni likovni izraz
uveljavila v sicer tradicionalni
sodobni cerkveni umetnosti.
Le-ta je prepoznaven z močno
svetlobno žarečim koloritom, z
vehementno impulzivnim in
izpovedno ekspresivno občute-
nim izrazom, ki je vedno na
meji abstraktnega in daje le slu-
titi figuralno izhodišče, motiv-
no vezano na genius loci bi-
vanjskega prostora ali na du-
hovno-versko tradicijo evrop-
skega prostora.
Slika Mire Ličen z upodobitvijo
T istega motiva (Marija z otro-kom med svetniki) je veličastnaz živo barvito površino s pre-
vladujočimi carpaccievskimi
odtenki rdeče in s premišljeni-
mi aplikacijami modrin in nji-
hovih odtenjanj ter zlasti s to-
plo občuteno svetlobno lucid-
nostjo.
Podoba kot celota,
kljub opaznim Mi-
rinim razgibanim
in impulzivnim
potezam s čopičem
ter posledično v
detajlih izpovedno
ekspresionističnim
poudarkom,
odraža skrivnostno
razpoloženje spo-
kojnosti, tišine, di-
skretne odmaknje-
nosti, skratka po-
sebne vzvišene sve-
tosti. Posebno po-
zornost gledalca
pritegnejo še v av-
toričini maniri re-
ducirane in stilizirane forme,
ki - nekatere bolj, druge manj –
asociirajo na svetopisemske fi-
gure, upodobljene tudi na
častitljivem Carpaccievem re-
nesančnem delu. Znani sveto-
pisemski motiv Marije z otro-
kom na prestolu, obdane s svet-
niki s prepoznavnimi atributi
in številnimi ikonografskimi
simboli, tudi Mi-
ra Ličen poudari
s postavitvijo v
središčno kom-
pozicijo in seve-
da v iluzijo pro-
stora, ki je delno
abstrahiran tako,
da le asociativno
prepoznavamo
dve veduti sred-
njeveškega Pira-
na. Le-ti in še
drugi detajli iz te
znamenite Car-
paccieve moj-
strovine so slikar-
ko tako navdahnili, da jih je v
svojem formalno oblikovnem
izrazu na novo vizualizirala še
v grafični tehniki monotipije.
Obiskovalec prepoznava izbra-
ne motive, na primer sv. Anto-
na Padovanskega s srednje-
veškim piranskim obzidjem in
sv. Frančiška Asiškega s cerkvijo
sv. Jurija v ozadju, Marijo z
otrokom, otroka s češnjami v
dlani, dva angela z glasbiloma
in tihožitje, ki pa v njenih in-
terpretacijah postanejo nosilci
novih zgodb. So skrajne kulmi-
nacije njenega zapletenega za-
vednega in podzavestnega,
čustvenega in miselnega doga-
janja, njenega iskrenega doje-
manja religioznosti in globoke-
ga spoštovanja velikih moj-
strov.
Razstava bo v Krstilnici Janeza
Krstnika v Piranu odprta do 5.
decembra 2018.
JEZIKOVNICA
Vladka Tucovič
Na morje v Črno goro ali Črno Goro?
Poletje je čas dopustov in mogoče bo koga med vami na morje za-
neslo tudi v Črno goro. Najbrž je marsikaterega bralca Jezikovnice
pravkar zmotilo, da sem napisala na morje, ne pa k morju, saj de-
jansko ne gremo na vodno gladino, ko se odpravimo v obalne kra-
je, pač pa vsaj večino časa ostanemo na kopnem. Čeprav se na
morje v dobesednem pomenu besede odpravljajo ribiči in po-
morščaki, turisti, ki se odločijo za morsko križarjenje, ali, žalibog,
tudi begunci z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, se je tudi za poletni
dopust na morskem obrežju v slovenskem knjižnem jeziku ustali-
la raba iti na morje, ne pa iti k morju. Zato pa tudi pošiljamo poz-
drave z morja, nikakor pa ne iz morja (ra-
zen potapljačev). Podobno rabimo na Re-
ki in na Mirni, ko mislimo hrvaško me-
sto Reka (Rijeka/Fiume) in dolenjski kraj
Mirna – kraj je ime dobil po reki Mirni.
Vendar sem vas tokrat želela opozoriti na
nekaj drugega.
Že nekaj let namreč precej pogosto vidim
narobe zapisano ime nekdanje jugoslo-
vanske republike Črne gore. Ja, Črne go-
re, in ne Črne Gore, kakor bi, verjamem,
zapisal marsikateri bralec, v dobri veri,
da je tako prav. Druga beseda se namreč
ne piše z veliko začetnico. Že slišim vaš
ugovor: “Zakaj se Črna gora piše z malo,
Ptujska Gora pa z veliko, Šmarna gora ali Donačka gora ali Šmar-
jetna gora ali Kriška gora pa kot Črna gora tudi z malo?! ” Pojdimo
po vrsti. Najprej je treba ločiti med krajevnim in nekrajevnim
imenom. Krajevno ime označuje ime zaselka, vasi, mesta, trga itd.
ali z nadpomenko: ime kraja, zato se imenuje krajevno ime (tudi
naselbinsko, ker je naselbina sopomenka besede kraj). Krajevna
imena so: Gorica, Nova Gorica, Novo mesto, Krajna vas, Ribiško
naselje, Kranjska Gora, Krvavi Potok itd. Ste opazili, da sem med
naštetimi z malo zapisala drugo besedo v imenih Novo mesto,
Krajna vas in Ribiško naselje, pri Kranjski Gori in Krvavem Potoku
pa sem drugo besedo zapisala z veliko? Zakaj? Zato ker se druga
beseda krajevnega imena piše z veliko (Nova Gorica, Kranjska Go-
ra), če ne pomeni že sama po sebi oznake za naselbino, kot so me-
sto, vas, naselje (pa še trg, selo, selce itd.). Zato se druga beseda v
imenih Novo mesto, Krajna vas in Ribiško naselje piše z malo, ker
je mesto mestna naselbina, vas pa podeželsko naselje, vsekakor vsi
trije predstavljajo kraj, ne pa npr. vzpetino (Donačka gora), vodo-
tok (Topli potok), del pokrajine (Logarska dolina), državo (Črna
gora, Dominikanska republika, Združeno kraljestvo) itd. Drugo
besedo v imenu krajev Kranjska Gora in Ptujska Gora pišemo zato
z veliko, da kraj ločimo od vzpetin, npr. Donačke gore ali Kriške
gore.
Zapomniti si torej velja, da samo v krajevnih imenih drugo bese-
do, ki ni mesto, trg, vas, selo, selce, naselje itd., pišemo z veliko
(Nova Gorica, Slovenj Gradec, Volčji Potok itd.). V drugih zemlje-
pisnih imenih, kot so tudi imena
držav in pokrajin, pa občnih besed,
kot so gora, republika, kraljestvo itd.,
ne pišemo z veliko, zato je pravilno:
Črna gora, Italijanska republika,
Združene mehiške države, Zvezna re-
publika Nemčija in Združene države
Amerike, Ruska federacija, Švicarska
konfederacija, Sveti sedež, Združeni
arabski emirati (naštela sem nekaj
daljših oblik uradnih imen držav).
Tudi besede krajina v imenu Furlanija
- Julijska krajina ne pišemo z veliko.
Druga (ali še celo tretja) beseda v ime-
nu države se zapiše z veliko, ko je že
sama po sebi lastno ime: Republika Slovenija, Kraljevina Kam-
bodža, Država Izrael, Republika Južni Sudan. Seveda pa tudi Repu-
blika Fidžijski otoki, saj tretja beseda v tem imenu (otoki) ni lastno
ime, pač pa občno, kot so gora, republika, kraljevina, države itd.
Zdaj veste, zakaj se Črna gora ne zapiše Črna Gora? Preprosto zato,
ker ni krajevno ime. In to ne glede, na to, da Črnogorci pišejo
Črna Gora, kar je tudi pravilno, vendar po pravilih njihovega pra-
vopisa. Pa lepo se imejte na dopustu, kjerkoli že boste!
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za
humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pra-
vopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi
brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov:
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
43
Hommage a'
Carpaccio, 2018, akril
na juti, 350 x 170 cm
(foto: Ubald Trnkoczy)
Hommage a' Carpaccio
III., 2018, monotipija,
100 x 70 cm
Tržaška12. julija 201810
Občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
Moč in strokovnost, pogoja
za uspešno poslovanje
  speh in skrb za pripravlje-
nost strank na največje
izzive v prihodnosti. To
so bile osrednje teme na zad-
njem, 42. rednem občnem zboru
Slovenskega deželnega gospodar-
skega združenja (SDGZ), ki je bil
2. julija v dvorani ZKB na
Opčinah. Predsednik SDGZ-ja Ni-
ko Tence je članom predstavil de-
lovanje in do zdaj dosežene cilje.
Zaustavil se je tudi pri kritičnih
situacijah, s katerimi se je v zad-
njih mesecih ukvarjalo združen-
je. Beseda je tekla o že ustaljenih
pobudah, med katere spadajo
Okusi Krasa, predavanja in med-
narodna srečanja, kot na primer
Alpe-Adria Business Forum, pri-
sotnost na sejmih, sodelovanje z
raznovrstnimi ustanovami in iz-
vajanje projektov. Združenje je
uveljavljeno in komplementarno
tudi v italijanskih krogih. Pred-
sednik pravi, da se ne ukvarjajo s
U
kompleksi manjvrednosti, ki so
vezani na dejstvo, da je SDGZ
odraz slovenske narodne skupno-
sti v Italiji.
Poslovni stiki se v glavnem pre-
pletajo v območju Alpe – Adria,
torej med Italijo, Slovenijo,
Hrvaško in Avstrijo. V glavnem
mestu Koroške je Slovenska go-
spodarska zveza iz Celovca tudi
član tržaškega združenja, ki še do-
datno krepi sodelovanje med so-
sednjima državama.
Na občnem zboru se je predsed-
nik Tence dotaknil tudi kritičnih
točk in povedal, da je bilo
združenje do zdaj preveč omeje-
no le na svoje problematike in se
je premalo zavzemalo za proble-
me družbenega vsakdana. Pred-
sednik Tence je med posegom
poudaril dve osnovni načeli: so-
delovanje in konstruktivno kriti-
ko. Svoj govor je sklenil s pozi-
vom krovnima organizacijama,
deželnim predstavnikom in Ura-
du Vlade RS za Slovence po svetu,
katerim je naglasil, da je Sloven-
sko deželno gospodarsko
združenje uspešno in dejavno
podjetje, ki pa prejema sorazmer-
no najmanj denarne dotacije.
SDGZ je namreč lansko leto za-
prosilo za pripojitev k primarnim
ustanovam slovenske narodne
skupnosti v Italiji.
SDGZ stremi po inovativnosti v
podjetjih glede na postopoma
boljše gospodarsko stanje. Tenze
je omenil tudi preureditev delo-
vanja SDGZ, predvsem pri odpra-
vi odsekov, ki niso več koristni,
kajti ključ do uspeha v prihodno-
sti sta multidisciplinarnost in in-
terakcija z različnimi institucija-
mi. Med osrednjimi cilji ostaja še
vedno skrb za mlade, ki se uvajajo
v gospodarstvo in v nove poklice.
Prisotnim je direktor SDGZ-ja An-
drej Šik razčlenil proračun za leto
2018 in predstavil finančno stan-
je. Občni zbor je sklenil predsed-
nik Zadružne kraške banke Adria-
no Kovačič, ki je prepričan, da sta
skupna moč in strokovnost prva
pogoja za uspešno poslovanje.
MAN
Duhovnik, javni delavec in častni kanonik
Pred 30 leti je umrl
g. Peter Šorli
  soboto, 14. julija, bo mi-
nilo 30 let, kar je v bol-
nišnici na Katinari izdih-
nil duhovnik, prosvetni in poli-
tični delavec, častni kanonik
tržaškega stolnega kapitlja Peter
Šorli. Izhajal je iz goriške nadško-
fije, saj se je rodil 19. januarja
1902 na Grahovem ob Bači in je
po gimnaziji, ki jo je zaradi vojne
obiskoval v Šentvidu pri Ljublja-
ni, študiral v goriškem bogoslov-
ju. V duhovnika ga je posvetil
nadškof Sedej 25. marca 1926.
Že v goriških letih – do pomladi
1943 – se je uveljavil kot tipičen
predstavnik primorskih sloven-
skih duhovnikov pod fašizmom,
kot branilec vere, vrednot, naro-
da in jezika. V Trstu pa je kasneje
postal eden izmed osrednjih li-
kov slovenskega katoliškega gi-
banja.
Po posvetitvi je služboval kot ka-
plan v Tolminu, župnijski upra-
vitelj na Bukovem (z vikariatom
Obloke) in župnijski upravitelj
V oz. od leta 1933 župnik v Pod-melcu. Ob duhovniškem delu(pravil je, da tako pristne verske
gorečnosti kot v tolminski okoli-
ci ni doživel nikjer več) je v vsa-
kem zaselku opravljal sprva še
prosvetno delo. Bil je tudi tajnik
Prosvetne zveze za Tolminsko. Po
fašistični prepovedi pa je pod
okriljem župnij organiziral farne
šole v slovenščini, Marijine
družbe, pevske zbore in gleda-
liške skupine. Ukvarjati se je mo-
ral tudi z gospodarskimi zadeva-
mi in stopil je v ilegalno kato-
liško politično organizacijo. Ob
nesrečnem sporu Kralj – Besed-
njak se je postavil na Kraljevo
stran.
Italijanske oblasti so ga v domači
vasi priprle že leta 1919, v letih
1930–32 je bil v preiskavi Poseb-
nega sodišča za zaščito države, le-
ta 1937 so mu izrekli opomin, le-
ta 1938 pa svarilo. V njegovem
dosjeju na notranjem mini-
strstvu v Rimu so oznake: slova-
nofil, iredentist, prevratnik, pro-
tiitalijan, protifašist.
Ob italijanskem napadu na Jugo-
slavijo je bil s svojimi farani iz-
seljen v Toskano, a mu je uspelo,
da je ljudi kmalu spravil spet do-
mov. Ko se je začelo razvijati par-
tizanstvo, ga zaradi komuni-
stičnega vodstva ni
podprl in bil do
njega kritičen, zato
ga je “ljudsko so-
dišče” na Selih 4.
aprila 1943 obsodi-
lo na smrt. Ker so
ga o tem obvestili,
se je po nasvetu
nadškofa Margotti-
ja umaknil. Do pad-
ca fašizma je živel v
pisani družbi be-
guncev v Len-
gmoosu na Južnem
Tirolskem (tja se je,
razočaran, iz Lju-
bljane zatekel tudi
teolog Karel Vladimir Truhlar in
tam umrl leta 1977!).
Šorli se je nato naselil v Trstu. Bil
je hišni duhovnik pri nemških
sestrah, vodil je Socialno pomoč,
ilegalno pa je delal proti naci-
fašizmu v krogu zavezniškega ob-
veščevalca iz Vauhnikovega om-
režja Jožeta Golca. Ko so več so-
delavcev aretirali, so Nemci Gol-
ca ubili v Rižarni, Šorlija pa so po
43 dnevih zasliševanj 13. novem-
bra 1944 iz koronejskih zaporov
poslali v Dachau.
Po vojni se ni vrnil domov, tem-
več v Trst. Do upokojitve leta
1981 je bil kaplan za Slovence pri
Sv. Ivanu, v do-
mači cerkvi pa je
pomagal do
smrti. Vodil je
Marijino družbo
in s sodelavci le-
ta 1968 zgradil
svetoivanski Ma-
rijin dom. Vsa
povojna leta do
leta 1967 je bil
tudi katehet na
slovenskih
osnovnih in
srednjih šolah.
Veliko je pisal za
Katoliški glas in
Koledar Goriške
Mohorjeve družbe ter za Radio
Trst A, med drugim je v času pred
neposrednimi prenosi maše v
slovenščini iz Rojana 14 let skrbel
za nedeljske radijske pridige.
Posebno pomembno je bilo nje-
govo politično delo, saj je prvič
v zgodovini prineslo politično
emancipacijo tržaških slovenskih
Mednarodni projekt EARN
Kamen je pradaven vsestranski material, ki ga na razne načine
uporabljajo še danes v umetnosti, gradbeništvu in obrtnih
proizvodih. Kljub prevladi novih tehnologij ostajajo še vedno
posebno cenjeni ročno izoblikovani, ekskluzivni predmeti, ki
prenašajo značilnost nekega umetnika. Poklic kamnoseka
oziroma izobraževanje za ta poklic sta tako v naši deželi kot
tudi drugod po Evropi precej pomanjkljiva.
Prav zaradi tega so na Slovenskem deželnem gosodarskem
združenju v Trstu kot partnerji pripravili mednarodni projekt
Erasmus & EARN - Učenje za razvoj kompetenc v kamnoseštvu.
Predstavili so ga prejšnji teden v dvorani Slovenskega deželnega
gospodarskega združenja.
Osrednji partner projekta EARN je bila Območna obrtna
zbornica iz Sežane; vključilo pa se je kar nekaj partnerjev iz
Hrvaške, Italije in Slovenije. Naj omenimo Višjo strokovno šolo
v Sežani, Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo
v Ljubljani, salezijanski center za poklicno izobraževanje San
Zeno v Veroni, Klesarsko šolo na Braču in center za eko-socialne
inovacije in razvoj v Splitu. Glavni cilj projekta je bilo
izoblikovanje modela izobraževanja in usposabljanja na
podlagi potreb in zahtev podjetij v Italiji, Sloveniji in Hrvaški.
Prisotne so na predstavitvi pozdravili direktor SDGZ-ja Andrej
Šik, projektni manager Alenka Volk in še nekaj predstavnikov
partnerjev projekta. Delo projekta, ki zdaj lahko nudi
uporabnikom izobraževalno-poklicni model v kamnoseštvu,
je trajal kar tri leta. V sklopu projekta so izdali tudi priročnik,
ki bo služil pri praktičnem izobraževanju te prastare žlahtne
panoge. / man
98-letnica požiga Narodnega doma: SSk bo
položila venec 13. julija ob 10. uri
Narodni dom v Trstu je bil večnamensko poslopje, ki je gostilo
številne slovenske organizacije, med njimi društvi Sokol in
Edinost, pa tudi gledališče, hranilnico, kavarno in hotel. Kot
simbol slovenske navzočnosti v mestnem središču je bilo trn v
peti italijanskim nacionalistom in fašistom, ki so ga zato 13.
julija 1920 napadli, požgali in uničili.
13. julij 1920 bo ostal zapisan s krvavimi črkami v slovenski
zgodovini in še posebej v zgodovini Slovencev v Trstu. Ista usoda
je doletela tržaške Hrvate v Trstu in pripadnike ostalih
slovanskih narodov. Tistega dne je načrtno zagorel Narodni
dom v Trstu ob tihi podpori takratnih oblasti. Požig Narodnega
doma je bil osrednji dogodek tragičnega 13. julija 1920, vendar
lahko govorimo o pravem pogromu, saj je bilo napadenih kar
21 ciljev, ki so jih opustošile fašistične skupine.
Stranka Slovenska skupnost se bo žalostnih dogodkov izpred
98 let spomnila v petek, 13. julija 2018, ob 10. uri s polaganjem
venca na pročelje Narodnega doma na Filzijevi ulici v Trstu.
Kratke
Foto damj@n
Milje/ Muzej sodobne umetnosti Ugo Carra'
Razstava del
Giovannija Montenera
  četrtek, 12. julija, ob
19.00 bo v razstavnem
prostoru Muzeja sodob-
nih umetnosti UGO CARA’ v Mil-
jah, ul. Roma 9, odprtje razstave
fotografij Giovannija Montenera
z naslovom AUDACE - Bora / Bur-
ja Finis Jugoslaviae. Razstavo pri-
rejata Občina Milje in Društvo
Slovencev miljske občine “Kiljan
Ferluga”. Predstavili jo bodo lju-
bitelj fotografije Davorin Deve-
tak, novinar in dopisnik iz tujine
Sergio Canciani ter urednik rim-
skega mesečnika Pagine Ebraiche
Guido Vitale.
Zagonetni naslov razstave kaže na
nekoliko razčlenjen izbor del na
razstavi, ki se nanašajo na zadnjo,
najnovejšo in tudi na skoro tri de-
setletja staro produkcijo fotogra-
fa. Audace (it.: drzen) se glasi tako
V pridevnik kot ime fotografirane-ga objekta: tržaškega pomola parexcellence. “Drzen” je Giovanni
Montenero, ki se ob vseh urah in
vremenskih razmerah postavi
vedno na isti kraj, ob vznožju Po-
mola Audace zraven nekdanje ca-
rinarnice, kjer je včasih stal potu-
joči fotograf, ki je s svojim apara-
tom in stojalom delal spominske
fotografije za mimoidoče in obi-
skovalce mesta. Od tod, vedno z
enakim kadrom, posname znane
teme, otroke, ki se igrajo, upoko-
jence, ki se sončijo, zaljubljence,
ki se poljubljajo, ladje za križar-
jenje, ognjemete, regate, veslače,
a tudi “nedojemljive razlike v
spreminjanju sveta, ki ga ob-
kroža”, kot je Giulio Montenero
zapisal v tehtnem in prisrčnem
uvodu v knjigi fotografij sina Gio-
Peter Šorli, slikan 10. januarja 1949
katoličanov. Pri zaveznikih si je s
sodelavci prizadeval za slovenske
pravice, zlasti za ustanovitev in
krepitev naših šol. Na osnovi
naukov Janeza Evangelista Kreka
je 20. julija 1947 s sodelavci usta-
novil Udruženje slovenskih in
hrvaških krščanskih socijalcev.
Za predsednika je bil izvoljen dr.
Teofil Simčič, za tajnika Šorli.
Udruženje je 18. avgusta 1947
podpisalo s snujočo se Slovensko
demokratsko zvezo v Trstu spo-
razum o skupnem političnem
programu. Dne 16. septembra
1947 je stopilo v SDZ kot avto-
nomna skupina s tretjino članov
vodstva, na kulturnem področju
pa je želelo imeti povsem proste
roke. Sodelovanje pa očitno ni
steklo po pričakovanjih, zato so
člani Udruženja 1. avgusta 1948
razpustili svojo organizacijo in
ustanovili povsem samostojno
Slovensko krščansko socialno
zvezo. Šorli je bil izvoljen za po-
litičnega tajnika. Na ustanovnem
občnem zboru so ustanovili tudi
Prosvetni oddelek SKSZ, ki se je
postopoma osamosvojil kot Slo-
venska prosveta.
Potem ko se je vrnil na Primorsko
dr. Engelbert Besednjak in se s
Šorlijevim soglasjem vključil v
SKSZ, je v stranki nastal hud raz-
dor zaradi vprašanja odnosov z
režimom v Jugoslaviji. Šorli je z
večino članov zapustil stranko in
leta 1954 z njimi ustanovil Slo-
vensko katoliško skupnost (poz-
neje preimenovano v Slovensko
ljudsko gibanje). Tesno je sode-
loval s SDZ in izpeljal vrsto poli-
tičnih akcij. Kot tajnik jo je vodil
do leta 1962. Malo za tem je
prišlo do temeljite preosnove sa-
mostojnega slovenskega poli-
tičnega gibanja na Tržaškem in
do osnovanja Slovenske skupno-
sti, takrat še koalicije štirih sku-
pin.
Gospod Peter Šorli je umrl 14. ju-
lija 1988. Pogrebna maša je bila
pri Sv. Ivanu, pokop pa na du-
hovniškem odseku pokopališča
pri Sv. Ani. Njegovega groba pa
danes ni več. Na njegovem mestu
je danes pokopan drug duhov-
nik, po neuradnih vesteh pa so
njegovi zemeljski ostanki še ved-
no v tistem grobu. Nagrobnik pa
so z drugimi nagrobnimi kamni
postavili kot nekak okras ob eno
izmed potk na duhovniškem od-
seku, tik zraven nagrobnika žup-
nika Lojzeta Zupančiča, čigar ze-
meljske ostanke pa so pred tem
prekopali in slovesno prenesli v
Boljunec.
Ivo Jevnikar
vannija, ki je izšla ob priložnosti.
Sosledico slik, ki obeležujejo spre-
minjanje morske krajine z živah-
nimi in prijaznimi barvami, do-
polnjuje ciklus ravno tako svežih
in nenavadnih podob o bori, kot
ji pravijo v Trstu, oz. burji čez me-
jo, kjer se rodi (obala in notran-
jost Istre in Dalmacije) in najbolj
razsaja (Kras in Vipavska).
Giovanni Montenero je zaposlen
v deželni Agenciji Regione Cro-
nache (od 1999) in kot uradni fo-
tograf Dežele FJK dokumentira
institucionalno dejavnost dežel-
nega sveta in vlade. Znan pa je
predvsem po svojem večdesetlet-
nem delu kot fotoporočevalec za
tržaške časnike od dnevnika Il
Piccolo do Primorskega dnevni-
ka, kjer je sodeloval s kolegom
Davorinom Križmančičem. Sode-
loval je z državnimi vodilnimi li-
sti, kot l'Unita' (prav v začetku),
Corriere della Sera, Repubblica,
Gazzetta dello Sport, Espresso, Pa-
norama, Famiglia Cristiana, in ce-
lo za New York Times. Gre za pol-
nega profesionalca in ustvarjal-
nega fotografa, ki je sodeloval tu-
di z mestnimi gledališči, od Ros-
settija in Verdija do Slovenskega
stalnega gledališča.
Skupaj s kolegoma časnikov Trie-
ste Oggi in Cronaca del Nord Est,
Barbaro Gruden in Alessandrom
Marzom Magnom, je spremljal
potek jugoslovanskih vojn. Na
razstavi so njegovi prizadeti in
občuteni posnetki v črno-belem
iz cikla Finis Jugoslaviae o sloven-
ski osamosvojitvi leta 1991, ki so
nastali zraven Milj ob nekdanji
meji pri Rabujezu.
Odprtje se bo pričelo z Godbo
Ongia, ki jo vodi Marcello Sfetez,
ob sklepu bosta zdravica in degu-
stacija z vinom Kmetije Bruno Le-
nardon iz Milj (kraj Pisciolon).
Sledil bo ob 21. uri koncert God-
be pustne skupine Ongia na mil-
jskem trgu Marconi.
Razstava bo na ogled do nedelje,
5. avgusta 2018: od torka do pet-
ka, od 18.00 do 20.00, ob sobotah
od 10.00 do 12.00 in od 18.00 do
20.00, ob nedeljah in praznikih
od 10.00 do 12.00. Info: Občina
Milje, www.benvenutiamuggia.
eu.
Foto damj@n
Tržaška 12. julija 2018 11
Obvestila
Anita Kirchbaumer - New art of colours.
V občinski razstavni dvorani
Giuseppe Negrisin, Marconijev trg,
je do nedelje, 22. julija, na ogled
razstava del Anite Kirchbaumer,
nemško govoreče koroške
umetnice iz Celovca. Razstavljene
slike večjih in manjših formatov so
tudi na prodaj. Njene mehke
meglice in filtracije, prosojni nanosi
in večplastni ritmi, figurativne in
abstraktne kompozicije se
poigravajo v prabitnem
kolorističnem svetu. Razstava je
odprta vse dni od 10.00 do 12.00
in od 18.00 do 21.00.
Svet slovenskih organizacij sporoča,
da bo v mesecu juliju in avgustu
tržaški urad odprt za javnost od
torka do četrtka po običajnem
urniku.
KCLB v sodelovanju z Galerijo Ars in
Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala
ob Soči pripravlja za jesen 2018
spominsko razstavo o tržaški
slikarki Eldi Piščanec. Zato se
obrača na zasebnike, ki imajo v
lasti dela Elde Piščanec, s prošnjo,
da bi jih dali na razpolago za
obdobje razstave. Informacije na
tel.  (+39) 0481 531445, pon. - pet.
od 8.30 do 12.30 ali po e-pošti
info@centerbratuz. org.
Slavje sv. Cirila in Metoda na Vejni
O poslanstvu in vrednotah
svetih bratov
  lovenski verniki so se tudi
letos zbrali na Vejni v Ma-
rijinem svetišču, kjer so z
veliko slovesnostjo počastili god
svetih bratov Cirila in Metoda.
Svetnika sta bila razglašena za
zavetnika Evrope in apostola
slovanskih narodov. Brata Cirila
in Metoda iz Soluna je leta 863
k Slovanom poklical moravski
knez Rastislav, zato da bi prine-
sla krščanstvo in povzdignila
slovansko besedo pri bogoslužju
ob grščini in latinščini. Lavan-
tinski knezoškof Anton Martin
Slomšek je bil tudi vnet pripad-
nik Ciril-Metodovega kulturne-
ga poslanstva, saj je leta 1851 za-
prosil svetega očeta Pija IX. za
potrditev molitvene bratovščine
za edinost kristjanov, Apostol-
stvo sv. bratov Cirila in Metoda.
V pismu, ki ga je naslovil pa-
pežu, je napisal naslednje izho-
dišče: “Koga izmed katoličanov
ne bi bolelo srce zaradi žalostne-
ga razkola med narodi, posebej
med narodi slovanske krvi, ka-
tere sta v 9. stoletju sveta brata
Ciril in Metod klicala k edinosti
vere in vodila k materi sveti Cer-
kvi … Ko sem premišljeval uso-
do ločenih bratov in želel, da bi
za njihovo združitev nekaj sto-
ril, pa jaz in moji nimamo dru-
gega kakor molitev, zato sem
sklenil ustanoviti Bratovščino
sv. Cirila in Metoda …”
S Minulo nedeljo, 7. julija 2018, seje množica vernikov, narodnihnoš, pevcev Združenega zbora
Zveze cerkvenih pevskih zborov
pod vodstvom Alenke Cergol,
skavtov SZSO-ja, redovnic in
častilcev svetih bratov zbrala ob
novomašniku g. Tomažu Kuna-
verju, vikarju pri Sv. Ivanu, zla-
tomašnikoma Francu Pohajaču,
župniku na Opčinah, in msgr.
Renatu Podbersiču, župniku v
Sovodnjah ob Soči. Somaševalo
je še sedem slovenskih duhov-
nikov iz tržaške škofije.
Na začetku evharistične daritve
je gospa v narodni noši v imenu
prisotnih vernikov čestitala
trem jubilantom, rekoč:
“Spoštovani slavljenci, kot naša
svetnika Ciril in Metod, ki sta bi-
la preganjana, naj tudi vas pri
širjenju krščanstva vodi Božja
roka”.
Gospa je na začetku še posebej
namenila nekaj zahvalnih be-
sed gospodu Francu Pohajaču,
ki je bil poleg cerkvenih obvez-
nosti zelo dejaven kot zborovod-
ja in ustanovitelj mnogih pev-
skih zborov: “Kadar Vas je Bog
poklical za pastirja na božji nji-
vi, je vedel, da Vam je dal tudi
glasbeni in pedagoški dar. Hva-
ležni smo Bogu, da Vas je poslal
za pastirja v naše kraje, da ste se
z velikim in požrtvovalnim de-
lom posvetili naši skupnosti in
skrbeli za veliko župnijo”.
Kot smo omenili, je bil med so-
maševalci navzoč tudi msgr. Re-
nato Podbersič iz goriške
nadškofije, ki je pred kratkim
slavil v Sovodnjah 50. obletnico
mašniškega posvečenja: “Tako
kot sv. Ciril je msgr. Podbersič
prevajalec, pisatelj, neutrudni
kulturni delavec in še bi lahko
naštevali. Naj Vas dobri Bog še
veliko let ohranja in blagoslavlja
Vaše delo. Tržaški verniki Vam
iz vsega srca želimo veliko uspe-
hov, sreče in zdravja”, je sklenila
svojo misel predstavnica prisot-
nih vernikov.
Novomašnik g. Tomaž Kunaver,
ki je vodil bogoslužje, je v svoji
homiliji razmišljal o poslanstvu
in o vrednotah sv. Cirila in Me-
toda. V pridigi se je Bogu zahva-
lil za zlati obletnici mašniškega
posvečenja prisotnih duhovni-
kov, ki podobno kot sv. Ciril in
Metod služita Cerkvi in utrje-
vanju slovenske zavesti. V nago-
voru se je osredotočil na be-
rilo iz Knjige preroka Ezakije-
la (Ezk 2, 2-5): “Sin človekov,
pošiljam te k Izraelovim sino-
vom, k narodu upornikov, ki
so se mi uprli. Oni in njihovi
očetje so se mi upirali vse do
tega dne. Ti ljudje so trmaste-
ga obraza in predrznega srca,
k njim te pošiljam”. Gospod
Kunaver je povedal, da je Bog
vedno skušal ljudstvu poma-
gati: “Vsak človek težko sprej-
me kakšen popravek in tako
bežimo, ker želimo biti sami
gospodarji našega življenja:
prav v tem je naša poman-
jkljivost, da ne dovolimo Bo-
gu, da nam polni in vodi naše
življenje. Vsi smo grešniki in
vsi imamo naše slabosti in
večkrat težko sprejmemo to,
kar nam Bog veleva”.
V prošnjah so se verniki še po-
sebno spomnili nekaterih po-
kojnih duhovnikov “Edinosti”,
častilcev sv. Cirila in Metoda, g.
Angela Kosmača, Stanka Zorka
in Zvonimirja Janežiča. Slove-
sno bogoslužje sta spremljali
ubrano slovensko petje in or-
glanje prof. Tomaža Simčiča.
Svečanost na Vejni se je sklenila
z množično procesijo. Verni-
kom sta načelovala križ in ciri-
lometodov prapor, ki sta
množico vodila v spodnji del
Marijinega svetišča k oltarju sv.
Cirila in Metoda. Pevski zbor je
ponovno zapel in na vrsti je bila
pobožnost češčenja relikvij sv.
Cirila.
Marko Manin
Že spet smrtna kosa v igralskih vrstah
Poslovil se je Alojz Milič
  di se, da se božja dekla še
naprej mudi na domačih
odrih. S svojo smrtono-
sno koso je zamahnila po slo-
venskem igralcu iz naših logov.
S tega sveta se je 6. julija 2018
poslovil igralec Alojz Milič, ki je
s svojimi izdelanimi liki pripo-
mogel k rasti in krepitvi Sloven-
skega stalnega gledališča Trst v
tistih lepih časih, ko je bil tržaški
gledališki ansambel tako števi-
len, da si je privoščil postaviti na
oder marsikaj. Vsi, ki smo tedaj
zahajali v gledališče, bomo zme-
raj nosili v spominu svojevrsten
igralski nastop Alojza Miliča, ki
je tudi pri izdelavi komedijskih
figur pristavil nekaj malce gren-
kobno življenjskega, da so vselej
izzvenele pristno in naravno.
Gledalec je do teh likov takoj
čutil neko simpatijo, pa tudi
sočutje. Alojz Milič, rojen v Sliv-
nem na tržaškem Krasu l. 1932,
je svoje igralske moči podaril v
glavnem Slovenskemu stalnemu
gledališču, v katerem je odigral
Z množico vlog. Iz njih je zmerajizdelal nepozabne like pod vod-stvom številnih znanih režiser-
jev. Kar nekajkrat je nastopil v
delih A. P. Čehova: npr. l. 1997
je bil Čebutikin Ivan Romanovič
v drami Tri sestre (režiser Dušan
Mlakar); l. 1992 Mimoidoči v
Češnjevem vrtu (r. Boris Kobal).
Igral je v Cankarjevih delih, npr.
dr. Delaka v Romantičnih dušah
(1992); župana v Hlapcih
(1990); Dobnika v Jakobu Rudi
(1990); rodoljuba in optimista v
Lepi Vidi (1989) ter komisarja v
Kralju na Betajnovi (1987).
Smeh je vzbujal kot Trček l. 2003
v komediji Jake Štoke Moč uni-
forme. Bil je dr. Janez Mrak v
Kreftovih Kranjskih komedijan-
tih v režiji Zvoneta Šedlbauerja
(1995). Zaigral je tudi v Piran-
dellovem delu Šest oseb išče av-
torja v režiji Maria Uršiča (2001).
Še in še bi lahko naštevali. Alojz
Milič, za prijatelje Gigi, ni bil le
gledališki, ampak tudi filmski
igralec. Omenimo naj vsaj vloge
v filmih Maja in vesoljček
(1988), Rdeči boogie ali Kaj ti je
deklica (1982), Krizno obdobje
(1981), Sreča na vrvici (l. 1977),
Jeprški učitelj (1969), Po isti poti
se ne vračaj (1965).
Milič je bil pri kolegih znan po
svojem velikem smislu za jezik.
Like je oblikoval sproščeno in
naravno. 40 let je nastopal na
poklicnem odru. Ko se je upo-
kojil, je pristopil k skupini Po-
potni komedijanti, ki sta jo usta-
novila in vodila Sergej Verč in
Andrijan Rustja. Med drugimi
deli so na oder postavili burko
Jake Štoke Trije tički, v kateri je
Milič nastopil z Adrijanom Ru-
stjo, Liviem Bogatcem, Minu
Kjuder in Sergejem Verčem.
Milica Kravos je v svoji knjigi
Aplavz o Alojzu Miliču napisala
tudi: “Zvesti gledalci so Miličevo
diskretnost cenili, vsakič znova
so mu povedali, kaj jim pomeni
njegov doprinos k uglajenosti
uprizoritve. Vodstvo mu je sicer
namenilo malo glavnih vlog, to-
da tudi srednje in manjše so bile
markantno izdelane, vse sta
odlikovali pretehtana umirje-
nost in izjemna profesionalnost,
kar je bilo v njegovi dobi sicer
zaželjeno in ne vedno doseženo.
Kolegi so brezpogojno računali
na njegovo korektno odrsko
držo in gledališko vodstvo je ve-
delo, da bo zaupano vlogo odi-
gral v skladu s pričakovanji
režiserja in publike”.
Z Alojzom Miličem odhaja v
večnost del tiste zlate dobe Slo-
venskega stalnega gledališča, po
kateri se dolgoletnim gledalcem
še zmeraj toži.
Naj uživa večni mir v družbi soi-
gralcev, ki so že pred njim odšli
na večne poljane.
IK
V Gospodu je mirno zaspala naša draga
TATJANA KOKOROVEC por. DEBELIS
Žalostno vest sporočajo
mož Andrej, hčerki Petra in Martina, mama Roži, 
oče Gianni, brat Mitja z Michelo in Vivian 
ter ostalo sorodstvo.
Od nje se bomo poslovili v soboto, 14. julija,
od 10.00 do 11.00 v ulici Costalunga. 
Sledila bo sveta maša.      
Foto M. Manin
V državni knjižnici Stelio Crise bo v četrtek, 12. julija, ob 17. uri
dvojezično srečanje, posvečeno pesnici Ljubki Šorli. Ugledni gost
bo pesnik Roberto Dedenaro, ugledna gostja pa Gabriella Valera
Gruber. Oba sta profesorja in pesnika. V neformalnem,
sproščenem in prijateljskem vzdušju se bomo popeljali v pesniški
svet pomembne goriške pesnice, ki je po mnenju nekaterih
literarnih zgodovinarjev med vsemi slovenskimi pesnicami
napisala največ sonetov. Namen srečanja je spodbujati
zanimanje za pesniško delo Ljubke Šorli bodisi v izvirniku kot
tudi v italijanskih prevodih. Dogodek pripravlja Elena Cerkvenič,
sodelujeta Thomas Grill in Silvana Hvalič. Informacije: tel. štev.
3290224074, email: elenacerkvenic@gmail.com
O Ljubki Šorli v slovenščini in italijanščini
In memoriam
Marko Stavar je odšel.
Bil je mož!
  nogo prezgodaj nas
je zapustil vzorni
oče, vzorni podjet-
nik, vzorni javni delavec in
dragi prijatelj Marko Stavar.
Močno prizadetim ženi Iva-
ni, hčerkama Terezi in Juliji,
sinu Mihi, staršem Juriju in
Veroniki, sestri Sonji izrekam
vso bližino in sočustvovanje
tudi v imenu našega časopi-
sa.
V trenutku oddiha in družin-
ske bližine je nepričakovano
odšel sredi najlepših zrelih
let, ko so vidni sledovi opra-
vljenega dela in odprta ob-
zorja neuresničenih želja in
načrtov. Predvsem načrtov,
saj je bil Marko po formaciji
in poklicu strojni inženir, ki se
je kot perspektiven in mlad stro-
kovnjak odločil za nadaljevanje
družinske gospodarske tradicije,
dela z zastopstvom papirja za ti-
skarstvo, kar ima idealno pove-
zavo s tiskarno, kjer se je tiskala
Edinost.
Po očetovem vzoru se je an-
gažiral, polno in obenem di-
skretno, v manjšinskem gospo-
darstvu in družbi. Bil je sousta-
novitelj in prvi predsednik sek-
cije samostojnih poklicev in
dolgo časa podpredsednik Slo-
venskega deželnega gospodar-
skega združenja, nastopal je v
uglednih forumih, kot na Štu-
dijskih dnevih Draga in Pro-
gramski konferenci krovnih or-
ganizacij. Zdaj je za SDGZ opra-
vljal vlogo predsednika storitve-
nega podjetja Servis. Vsi
uslužbenci in kolegi vodstva
smo v ponedeljek zjutraj obne-
meli ob nenadejani in nera-
M
zumljivi vesti.
Bil je poslušen in obziren do
vseh, a odločen in pokončen,
ko je bilo treba, tako na javnih
sestankih kot v notranjih in
zahtevnejših zadevah. Bil je
predstavnik rodu tistih, ki so se
trudili pomladiti in osvestiti
vrste v naši skupnosti, v gospo-
darstvu, v šoli, v športu. Prijatel-
je je imel tako v Trstu kot v Go-
rici; pridobil si jih je v študijskih
letih in pozneje, tudi v Sloveniji
in ostalih nekdanjih jugoslo-
vanskih državah, kamor ga je
vodila poslovna pot. Bil je odprt
za italijanski svet in someščane,
svoje tehnično projektantsko
podjetje je svojčas ustanovil z
neslovenskimi kolegi.
Spominjal se bom njegovega
odprtega in vedrega nasmeha,
nekoliko zadržanega, a sijočega
izraza, ki je vedno puščal odprta
vrata. Bil je mož!
Davorin Devetak
Foto M. Manin
Aktualno12. julija 201812
TAKI SMO (45)Katja Ferletič
Deklica iz epruvete
Letos mineva 40 let od rojstva Angležinje
Louise Joy Brown. Louise se je poročila leta
2004, 20. decembra 2006 se je rodil njen
prvi sin Cameron, leta 2013 se mu je pri-
družil brat Aiden. Sinova sta bila spočeta
po čisto naravni poti, Louise pa je bila kot
otrok imenovana “Deklica iz epruvete”, saj
je bila prvi dojenček na svetu, spočet v
epruveti. Njeni starši Lesley in John Brown
so se pred njenim rojstvom kar devet let
trudili, da bi spočeli otroka. Ker sta oba
imela težave, je Lesley v splošni bolnišnici
v Oldhamu obiskala ginekologa Particka
Steptoeja in psihologa z univerze v Cam-
bridgeu Roberta Edwardsa. Zdravnika bo-
dočim staršem takrat sploh nista povedala,
da je “postopek in vitro” le eksperimenta-
len in da se po tem postopku ni rodil še no-
ben otrok. Znanstvenika sta poskušala po-
magati parom, ki niso mogli imeti otrok,
že od leta 1966. Čeprav sta kmalu odkrila,
na kakšen način lahko oplodita jajčece, ji-
ma je težavo povzročalo vnovično vsta-
vljanje oplojenega jajčeca v maternico. Ed-
wards in Patrick Steptoe sta leta 1968 ven-
darle končala delo na izvenmaternični
oploditvi človeškega jajčeca. V naslednjih
letih sta poskušala okrog 80-krat, a so se
nosečnosti po nekaj tednih končale. Lesley
je bila izjema, uspelo ji je: po nekaj tednih
po implantaciji zarodka ni spontano spla-
vila. Louise Joy Brown se je rodila 25. julija
1978, tehtala je 2,608 kg.
Robertu Edwardsu je leta 2010 za njegovo
delo Nobelov odbor na inštitutu Karolin-
ska podelil nagrado za medicino. Mediji so
ga preimenovali v “očeta” postopka oplo-
ditve z biomedicinsko pomočjo, saj je raz-
vil in utemeljil razvoj in vitro fertilizacije
(IVF). Edwards, ki je imel 5 hčera in 11 vnu-
kov, je nekoč dejal, da ga je k delu motivi-
rala želja pomagati ljudem, ki so se soočali
z neplodnostjo. Oče IVF postopka je umrl
aprila leta 2013. “Na svetu ni večje sreče
kot otrok”, je dejal ob prejetju Nobelove
nagrade. Izbiro, ki jo je v Stockholmu na-
redil Nobelov odbor, je ostro kritiziral Sveti
sedež, ki je ob tisti priložnosti obtožil bio-
loga, da je njegova študija povzročila razvoj
trgovanja z jajčeci, veliko število v zmrzo-
valnikih zapuščenih zarodkov, ki bodo le v
najsrečnejših primerih prenešeni v mater-
nice bodočih mamic, nosečnosti prestarih
žensk in rojstva otrok iz maternic “v na-
jem”. Katoliška Cerkev je takrat izrazila za-
skrbljenost zaradi možnosti, da bi razširje-
nost in razvoj tehnik za umetno oploditev
lahko privedla do fizične in psihološke zlo-
rabe žensk, katerih telesa niso zgolj “tovar-
ne za dojenčke”, obenem pa je povsem ra-
zumljiva izbira parov, ki se zatečejo k me-
dicini, ker si z vsem srcem želijo dojenčka.
Kljub kritikam se je s pomočjo IVF postop-
ka od prve deklice v epruveti dalje rodilo
okoli 8 milijonov otrok. To je podatek, ki
so ga sporočili javnosti raziskovalci inštitu-
ta ESHRE (The European Society of Human
Reproduction and Embryology), ki je orga-
niziral na začetku julija 2018 v Barceloni
34. kongres. Najnovejše raziskave prikazu-
jejo velik porastek uporabe tehnike IVF pri
zdravljenju neplodnosti - več kot pol mili-
jona otrok se vsako le-
to rodi s pomočjo ra-
zličnih tehnik za
umetno oploditev. V
Evropi je Španija na
prvem mestu glede
zdravljenja neplodno-
sti (119.875 posegov
samo v letu 2015), sle-
dijo ji Rusija (110.723
posegov), Nemčija
(96.512) in Francija
(93.918).
Tehnike in vitro oplo-
ditve postavljajo resna
moralna vprašanja v
zvezi s spoštovanjem
človeškega življenja in
dostojanstva človeške-
ga razmnoževanja, saj
nekatere od teh vključujejo izbiro in
uničevanje človeških bitij v biološkem
stanju zarodkov, ki so večkrat obravnavani
le kot predmeti. Temeljna etična načela za
ocenjevanje sprejemljivosti določenega po-
stopka naj bi bila razmerje med spočetjem
otroka in kontekstom ljubezni med zakon-
cema in obenem potrditev dostojanstva in
nedotakljivosti človeškega življenja že od
nastanka. Izhajajoč iz teh nedotakljivih
vrednot človeštva, je nujno potrebno, da
vsako situacijo in vsako medicinsko tehni-
ko posebej obravnavamo.
Kot mamica dveh otrok sem prepričana, da
je v večini primerov želja po naraščaju pri-
rojena v človeku. Ljubezen med zakonce-
ma je po naravi odprta za sprejemanje daru
življenja, ki izpopolni odnos med moškim
in žensko, ki iz para ustvari družino. Člo-
veški želji po zanositvi pa lahko nasprotu-
jejo bolj ali manj resne težave s plodnostjo
in v teh primerih medicina upravičeno po-
maga paru. Nujno potrebno se mi zdi nad-
zorovati vse primere, v katerih lahko pride
do zlorabe ženskega telesa in človeškega za-
rodka, težko in neprimerno pa je soditi in
obtoževati pare, ki stremijo po sreči in s po-
močjo IVF skušajo uresničiti svojo željo po
popolnosti družine.
Priimek Rener je primorski, s kraškim pore-
klom. Izvira iz župnije Štjak. Gre za nemški prii-
mek, ki ga je verjetno prinesel kak nemški ko-
lonist na področje, kjer so v srednjem veku
mnoge kmetije zaradi
vojn in bolezni ostale
prazne. Na tem opu-
stošenem ozemlju, ki
je ponekod na Primor-
skem izgubilo tudi več
kot polovico prebival-
stva, so se naseljevali
slovanski prišleki z ju-
govzhoda in nemški s
severa. V goriškem ur-
barju (1507) priimka
tako ne najdemo. V
Ljubljani najdemo le-
ta 1616 Mihaela Re-
nerja, čigar priimek se
je pisal tudi Renner in
Roener. Verjetno pa ta
ljubljanski urar, ki je
skrbel za uro mestne
hiše, nima nobene
zveze s kraškimi Re-
nerji, je pa tako kot
prvi primorski Rener
na Kras prišel z Nemškega.
Renerjev oziroma Rennerjev je na severu še da-
nes ogromno. Priimek je nastal na podlagi
osebnega imena Rainer (staronemško ime Ra-
ginhari). Priimek
srečamo v Angliji že le-
ta 1086. Različic priim-
ka in imena je ogrom-
no: Rayners, Rainor,
Rayner, Raynor, Rainer,
Raynar, Rainyer, Rey-
ner, Rauner, Raener,
Rainar, Raynere, Ray-
nars, Raynors, Raynore,
Raynare, Raynair. Če se
pošalimo, lahko
rečemo, da manjka sa-
mo še Ryanair.
Druga možnost razlage
je beseda RENNER, ki pomeni vojaški sel ali ku-
rir. Rennen v srednjevisoki nemščini pomeni
TEČI, Renner pa je tekač.
Tretja, najmanj verjetna možnost pa je keltska
beseda RANNAIRE, ki pomeni DELILEC. Gre za
delilca hrane v visoki družbi.
V Sloveniji živi 244 Renerjev, pa tudi 50 Renar-
jev in pet Rennerjev. Več kot pol Renerjev je pri-
morskih. A najde-
mo jih praktično
po vsej Sloveniji,
kar daje slutiti, da
niso vsi iz kraške-
ga gnezda. Po
vsem sve-
tu živi 2420 Renerjev, največ v Braziliji
(811) in ZDA (409). V Italiji živi 123 Re-
nerjev.
Rennerjev je veliko več, dobrih 62.000.
To je po pogostnosti 8708. priimek na
planetu. Tretjina je Nemcev (22.000),
četrtina pa Američanov (16.400). V Sier-
ri Leone je priimek najbolj pogost, saj
ga nosi vsak tisoči prebivalec te afriške
države.
Primorski biografski leksikon omenja
samo enega Renerja, publicista in jav-
nega delavca Leopolda Renerja (1922-
1990) iz Ravenj pri Štjaku. Pravnik Polde
Rener je bil partizanski aktivist in
učitelj, zaprt v italijanskih zaporih, po
vojni pa krajevni funkcionar. Napisal je
kroniko o Štjaku.
Wikipedija pa dodaja še naslednje: Boris
Rener (1973), klarinetist in glasbeni me-
nedžer, Frederick Rener (1919-1993),
germanist in glasbenik, ter Milko Rener
(1926-2012), pedagog in publicist. Fre-
derick je bolj znan kot Mirko Rener, duhovnik,
skladatelj, prevajalec in urednik Pastirčka. Med
drugo vojno je bil kaplan v Komnu. Po parti-
zanskem napadu in onečaščenju trupel
nemških vojakov (1944) so okupatorji iz
maščevanja vasi požgali, prebivalstvo pa izselili
v Nemčijo. Kaplan Rener pa jim je skupaj z žup-
nikom Viktorjem Kosom prostovoljno sledil. Po
vojni je emigriral v ZDA (duhovništvo je opu-
stil), starost pa je doživel v Nemčiji, kjer je umrl.
Umetnostni zgodovinar in prevajalec Milko je
Mirkov rodni brat. Na slovenskem klasičnem li-
ceju v Gorici je poučeval latinščino, grščino in
umetnostno zgodovino in bil njegov ravnatelj.
Kot plodovit likovni kritik je pisal o slovenskih
umetnikih tudi za italijanski kulturni prostor.
PRIMORSKI PRIIMKI (76) Tino
 M
a
m
ić
Grb angleške plemiške
družine Renner
RENER
Nemška plemiška družina Renner je
imela grb z zlatim levom. Listino z
grbom iz l. 1569 hrani deželni arhiv v
nemškem Stuttgartu.
Osma številka mladinske revije Galeb
Pisana pahljača
zgodbic in pesmic
  tilizirana cvetka iz pisanih
barv, pri katerih prevladuje
rumeno oranžna, se bohoti
na naslovnici osme, aprilske šte-
vilke Galeba. Narisala jo je Eva
Manti, petošolka COŠ Stanko
Gruden, Šempolaj. Nežno cvet-
ko, šmarnico z drobnimi, opojno
dišečimi cvetovi bodo bralci
našli na drugi in tretji strani Ga-
leba. Ker so njeni cvetovi podob-
ni solzam, jim na Koroškem pra-
vijo solzice. Vladimir Čerkez in
Anja Jerčič Jakob jo lepo predsta-
vljata v besedi in ilustraciji. Pri
tem opozarjata, da je šmarnica
zelo strupena rastlina. Skrbno si
je treba umiti roke, potem ko
S smo jo utrgali in dali v vazo, danam pričara pomlad v hiši. Čistopomladna je tudi pesmica Gnez-
do v nabiralniku. V njej Majda
Artač Sturman opisuje, kako si je
sinička za svoje gnezdo izbrala
kar poštni nabiralnik, kar se tudi
v resnici večkrat dogaja. Siničko,
ki v kljunčku prinaša deževnika
za lačne mladičke, je lično upo-
dobila Živa Pahor. Artačeva je tu-
di avtorica zgodbe Nina in njen
narobe svet. Trmasta in trmogla-
va deklica Nina, ki je najraje žde-
la doma pred televizijo in gledala
risanke in nanizanke, se je vsa
spremenila, ko jo je varuška Neja
začela voziti na sprehod v nara-
vo. Kot vselej je Artačeva priložila
Naloge brez nadloge za različne
stopnje, ki nedvomno pripomo-
rejo k bogaten-
ju slovenskega
jezika. Škratek
Detektivko, ju-
nak nadalje-
vanke in do-
polnjevanke,
pisane v veli-
kih tiskanih
črkah, zato pri-
merne za
manjše bralce,
se je potikal po
gozdu in iskal
izginulega lov-
ca Mirka, ki je
padel v past –
jamo, namen-
jeno medvedu.
Kdor druge-
mu jamo
koplje, sam vanjo pa-
de, modro pravi slovenski prego-
vor ... O šratku, ki razvozla vse
vozle, piše Maja Furman, ilustri-
ra pa Ivana Soban. Medved in
miška Majde Koren in Bojana
Jurca še zmeraj uživata na dal-
jnih potovan-
jih okrog sve-
ta. Tokrat sta
odkrivala
posebnosti,
pa tudi ne-
varnosti reke
Amazonke s
prijateljem ta-
pirjem. Stri-
pu je pri-
ložena tudi
naloga: bralci
bodo morali
obkrožiti ime-
na živali: ne-
varne z rdečo,
ostale pa z ze-
leno barvo.
Marsikaj zani-
mivega o do-
mačem in divjem
petelinu - ta je še posebno lep in
zasanjan, ko poje svojo pesem –
razlagata Marjeta Zorec ob kra-
snih ilustracijah Katerine Kalc.
Kako je pes Kowalsky nabrisal
svojo prijateljico psičko Shiver s
prvoaprilsko šalo, bodo bralci iz-
vedeli iz stripa Romea Toffanet-
tija. Marjeta Zorec predstavlja
turško pravljico Velika želja, ob
ilustracijah Andreje Gregorič, ki
dinamično prikazujejo prizore iz
nje. V zgodbi je opis zapletene
poti, po kateri je deklica spet
prišla do jetrc, ki jih je kupila za
mamico, a jih ji je ukradla štor-
klja. O basni Vrana in sir piše Kla-
risa M. Jovanović. Tudi tokrat je
pristavila recept, in sicer, kako
pripravimo friko, ki je doma v
Posočju in sosednji Furlaniji. Kaj
pa je sanjal mali Krtek, je napisa-
la Darinka Kobal v tokratnem
nadaljevanju Črnih5, ki spada v
branje za bralno značko. Kateri-
na Kalc je kot vselej nežno ilu-
strirala prizorčka iz pravljice. Ze-
lo zanimiva in uporabna je ru-
brika Soimenjaki, ki jo piše Da-
rinka Kobal, ilustrira pa Ivana So-
ban. Tokrat je na vrsti beseda
dežnik z dvojnim pomenom. V
zgodbah o aparatih bodo zvedavi
bralci našli naš moderni hladil-
nik, pa tudi hladilno omaro, v
kateri so nekoč shranjevali živila,
vanjo so morali seveda postaviti
tudi led. Rubrika Po slovensko
predstavlja živali in njihove “do-
move”. V njej je kar nekaj vaj za
pravilno uporabo predlogov: od,
k, pri, ki večkrat delajo otrokom
velike težave. V aprilski številki
Galeba so še velika risba, ki čaka
na barvice pod naslovom V pe-
karni (zamislila si jo je Anka
Kočevar), pesmica Levček in
žoga Matjaža Pikala (ilustracija
Živa Pahor), Galebov kviz, dopisi
učencev OŠ P. Trubar K. D. Ka-
juh, Bazovica, ki so svoje zapise
naslovili Moj dan v Mezopotami-
ji in poslali tudi tri barvne foto-
grafije, rubrika Jaz sem muzikant
Ester Derganc in Chiare Sepin pa
predstavlja cajon, škatlo z luknjo,
na katero sedemo in bobnamo
po njej. Lep užitek ob glasbi!
IK
Jakob Rener in Marjeta Rener, mož in žena, ki sta živela
pred 200 leti v Selu pri Štjaku.
V Štjaku so matične knjige zelo stare. Najstarejša ohranjena je že iz leta 1646. V družinski knjigi iz 1816 je Renerjev
ogromno. Skrbni župnik je zato že takrat vpisoval v družinsko knjigo družinske očete hkrati ob navedbi njihovega očeta in
deda. To pomeni, da danes najdemo imena prednikov zelo hitro, posebej, ker je za rodovnike pred letom 1800 navadno
treba še vsaj enkrat toliko časa kot za rodovnike po letu 1800. Na fotografiji iz družinske knjige (status animarum), ki je v
hrambi Škofijskega arhiva Koper, tako v Štjaku 1 najdemo Marka Renerja (1792), sina Antona in vnuka Jakoba Renerja.
Slovenija 12. julija 2018 13
Realisti prejeli zlatega leva po izboru
občinstva
Med dobitniki nagrad letošnjega mednarodnega festivala
komornega gledališča Zlati lev v Umagu (končal se je v soboto,
29. 6. 2018) je tudi uprizoritev Realisti v režiji Tijane Zinajić
in izvedbi SNG Nova Gorica. Zlatega leva je prejela kot
najboljša predstava po izboru občinstva.
Jure Karas, avtor besedila in dramaturg, je priznal, da je vesel
nagrade, in dodal: “Še toliko bolj, ker gre za nagrado
občinstva. Konec koncev so, sploh pri komediji, gledalci
končni razsodnik uspešnosti. Vesel sem tudi, da je bila
predstava na 'tujem terenu' prav tako pozitivno sprejeta kot
doma. To dokazuje, da komedija, tako kot savudrijske sardele,
v resnici ne pozna meja”.
V predstavi igra pet mlajših igralcev novogoriškega ansambla
(Peter Harl, Jure Kopušar, Matija Rupel, Urška Taufer, Žiga
Udir), spremlja pa jih pianist (v alternaciji nastopata Anže
Vrabec in Joži Šalej).
Da se je mlada ekipa odlično izkazala, so po prvih ponovitvah
pritrdili tudi njihovi starejši kolegi. Iztok Mlakar je, denimo,
dejal, da je osvežujoče gledati mlade igralce, ki na odru
uživajo in so suvereni. Matija Rupel je pritrdil, da ekipa res
uživa. “Največja nagrada za igralca je, da komaj čaka večer,
ko si bo nadel kostum, se naličil, pokadil cigareto, ki sicer
tudi Realistom realno škodi, in šel na oder. Če iskreno
priznam, smo bili igralci na vajah malce zaskrbljeni. Zdelo se
nam je, da pri ustvarjanju predstave premalo trpimo, da nas
nihče ne muči. Kako naj bo potem predstava dobra? Polne
dvorane navdušenih ljudi so nas zelo presenetile in potrdile,
da je dobre odrske stvaritve moč ustvariti tudi na bolj
sproščen način. Naši liki in skeči deloma govorijo v narečjih
in veseli nas, da je kljub jezikovnim pregradam tudi v Umagu
bistvo prišlo do ljudi”.
Predstava Realisti nagrajena v Umagu
Apostolski nuncij kritično o razmerjih med Cerkvijo in državo
Še brez mandatarja za
oblikovanje nove vlade!
  lovenija je zdaj blokirana
v svojih potrebah in
pričakovanjih, najbolj za-
to, ker se politika noče o
ničemer dogovoriti oziroma
sporazumeti. Dogaja se, da po-
litičnim strankam obljube in
zagotovila, dana v predvolil-
nem času, o reševanju najbolj
nujnih in perečih vprašanj in
zadev v Sloveniji, služijo le kot
fasada za njihov prestiž in vtis
pri volivcih. Dejansko si nam-
reč najbolj prizadevajo za ohra-
nitev ali pridobitev položajev
oziroma funkcij svojih izbra-
nih kadrov. Za ponazoritev te
trditve nekaj primerov. Dejan
Židan, minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano v
odhajajoči vladi, sicer tudi
predsednik stranke Socialni
demokrati, ki pri delovanju
svojega resorja ni bil dovolj
uspešen, naj bi bil v novi koa-
licijski vladi šestih političnih
strank pod vodstvom Marjana
Šarca minister za gospodar-
stvo. Navajajo, da se zaradi
omenjene možnosti gospodar-
ska in obrtna združenja in or-
ganizacije počutijo užaljeni in
prizadeti. Alenka Bratušek, ki ji
ni uspelo s kandidaturo za po-
slanko, naj bi se znova potego-
vala za položaj evropske komi-
sarke, kar ji menda v novi na-
stajajoči koaliciji tudi oblju-
bljajo, vendar je pri tem ne
moti, da že kot kandidatka Ce-
rarjeve vlade za isto funkcijo v
S povezavi ni bila uspešna. Dom-nevno se spogleduje tudi skakšnim visokim položajem v
zunanjem ministrstvu oziroma
v slovenski diplomaciji. Pa pri-
mer Karla Erjavca, predsednika
stranke upokojencev in zunan-
jega ministra v odhajanju. Bil
naj bi glavni krivec za neuspe-
he slovenske zunanje politike,
tudi v odnosih s Hrvaško, pa za
politično naslonitev Slovenije
pretežno na Rusijo. Tudi Karel
Erjavec ni uspel s kandidaturo
za poslanca nove sestave parla-
menta, kljub vsemu pa naj bi
po zamislih koalicije Marjana
Šarca dobil visoko funkcijo v
Organizaciji združenih naro-
dov. On pa, tako nekateri viri,
želi še višje v območje medna-
rodne politike.
Doslej oba kandidata za sesta-
vo nove koalicije in vlade, Ja-
nez Janša in Marjan Šarec, ni-
sta zbrala 46 glasov poslancev,
potrebnih za glasovanje in
podporo v državnem zboru.
Ob razpravah o kandidatih za
predsednika nove vlade, v
stranki Nova Slovenija, krščan-
skih demokratov, je nekdanja
predsednica stranke Ljudmila
Novak odrekla podporo kandi-
daturi Janeza Janše. Kaže, da se
je z njeno odločitvijo še poglo-
bil razkol, ki obstaja med dve-
ma najpomembnejšima stran-
kama slovenske politične de-
snice, SDS Janeza Janše in No-
vo Slovenijo, stranko krščan-
skih demokratov. Sicer pa ima
predsednik države Borut Pahor
z ustavo določeno obveznost,
da do 22. julija predlaga kan-
didata za položaj predsednika
nove slovenske vlade. O možni
kandidaturi se je morda že, ali
pa se bo v kratkem, najprej po-
novno pogovarjal in morda tu-
di odločal na pogovoru z Jane-
zom Janšo.
Slovenija pa se v povolilnem
času še zmeraj sooča s proble-
mi in težavami, ki zahtevajo
hitro ukrepanje in rešitve.
Državni poglavar Borut Pahor
je na srečanju z avstrijskim
predsednikom Alexandrom
van der Bellenom in hrvaško
predsednico, Kolindo Grabar
Kitarović, v Goriških Brdih, le-
to je skoraj prosil, naj posredu-
je, da bi hrvaški ribiči
prenehali širiti školjčišče
v slovenskem delu Piran-
skega zaliva. Odpravila
ga je s trditvijo, “da nič
ne ve o kakem
školjčišču”. Ponovila je
tudi, da Hrvaška ne priz-
nava arbitražne odločit-
ve o meji med njeno
državo in Slovenijo, da
pa bi se Hrvaška o meji
med državama rada po-
gajala z novo slovensko
vlado. Brez uspeha je
ostal tudi ugovor še ak-
tualnega predsednika
slovenske vlade, dr. Mira
Cerarja, zoper nadzor na
meji med Avstrijo in Slovenijo,
ki ga bo uvedla Avstrija. Gre
domnevno za ukrep, namen-
jen omejevanju prehodov ne-
zakonitih migrantov. Odgovor
avstrijskega kanclerja Sebastia-
na Kurza slovenskemu pre-
mierju je bil, “da je nadzor na
meji med Avstrijo in Slovenijo,
zaradi možnega prihoda neza-
konitih beguncev, trenutno,
žal, potreben”.
Sicer pa bi za obe možni novi
Od 30. 6. do 2. 9. 2018
Odprte kleti in
domačije na Krasu
  ogato turistično ponudbo
Krasa od Sežane do Štan-
jela, Lipice, Škocjanskih
jam in na drugi strani Cerja do
Mirna so letos združili v skupno
zgodbo pod naslovom Odprte
kleti in domačije na Krasu.
Okusna, zanimiva in nadvse
barvita ponudba vinskih kleti,
domačih kmetij in gostiln ter
gostoljubje ponudnikov nasta-
nitev obljubljajo nepozabno po-
B letno dogodivščino, kot enod-nevni izlet ali tudi večdnevnokulinarično popotovanje.
Kdo sodeluje pri tej ponudbi,
kdaj in kje odpira vrata, lahko
zainteresirani izvejo iz e-
brošurice, ki je objavljena na
spletnih straneh organizatorjev
in bo v tiskani obliki zgibanke
na razpolago na petih info
točkah: TIC Sežana, TIC Lokev,
TIC Dutovlje, TIC Štanjel, Turi-
zem Miren Kras na Cerju ter pri
vseh vključenih partnerjih. No-
vosti in odzive bodo organiza-
torji delili tudi po FB strani Vi-
sitKras.
Prireditelji niso pozabili niti na
turistične zanimivosti območja,
npr. na Kobilarno Lipico, Park
Škocjanske jame, srednjeveški
Štanjel, Pepin kraški vrt ter
Pomnik in razgledni stolp Cerje,
ki so lepo označeni na povezo-
valnem zemljevidu in vabijo k
ogledu in postanku.
V času trajanja projekta, od 30.
6. do 2. 9. 2018, se bodo na Kra-
su zvrstili nekateri čudoviti ku-
linarični in kulturni dogodki, ki
so jih za obiskovalce posebej iz-
postavili v zgibanki: Opajski
večeri v Opatjem Selu, Poletni
Štanjel, Praznik terana in pršuta
v Dutovljah ter Martinovanje na
Krasu, ki bo imelo letos povsem
novo preobleko.
Gostje se lahko pripeljejo na cil-
je iz vseh smeri, iz Soške in Vi-
pavske doline, od slovenskega
in italijanskega morja ali izsto-
pijo iz avtocestnega obroča, ki
povezuje Ljubljano z ostalim
svetom. “Takoj za ovinkom”
čaka nekaj pravih biserov narav-
ne in človeške kreativnosti, pra-
vijo organizatorji, ki vabijo vse,
da preživijo na tem delu sloven-
ske zemlje kar najlepše poletne
dni.
Več informacij na: 
www.visitkras.info.
  začetku letošnjega
leta je v Sloveniji v
5978 naseljih
živelo 2.066.880
prebivalcev. Najgosteje
naseljeno mestno naselje
je bil Piran s skoraj 5500
prebivalci na kvadratni
kilometer. Po drugi strani
57 naselij sploh ni imelo
prebivalcev. Največ
naselij brez prebivalcev je
bilo v občini Kočevje, in
sicer 17, so sporočili s
Statističnega urada RS.
V letu 2017 je brez
prebivalcev ostalo naselje
Slapnik v občini Brda, ki
je 1. januarja 2017 še
imelo enega prebivalca, na
začetku leta 2018 pa
V nobenega več.Nekatera naselja pa so brez
otrok oziroma brez starejših.
Kot so navedli, v petih
naseljih, ki so imela po
najmanj 30 prebivalcev, ni
bilo otrok, torej prebivalcev,
starih manj kot 15 let.
Največje med takimi naselji
je bilo Selo pri Pancah v
občini Ljubljana, kjer je bilo
vseh 44 prebivalcev starih 15
ali več let. V dveh naseljih z
najmanj 30 prebivalci pa ni
bil nihče star 65 ali več let.
Večje od teh dveh naselij je
bila Straža pri Krškem v občini
Krško s 36 prebivalci, ki so bili
vsi mlajši od 65 let.
Najredkeje naseljeno naselje v
Sloveniji, če izvzamemo
naselja brez prebivalcev, je
bilo naselje Lukanja v občini
Slovenska Bistrica, kjer je na
kvadratnem kilometru živelo
povprečno manj kot 0,1
prebivalca (ali eden na
več kot 11 kvadratnih
kilometrov). Če bi bila
vsa Slovenija
poseljena tako redko,
bi bilo v njej le nekaj
več kot 1800
prebivalcev.
Po drugi strani pa je v
Piranu na enem
kvadratnem kilometru
površine živelo
povprečno skoraj 5462
prebivalcev. Če bi
hoteli tako gosto
naseliti celotno
Slovenijo, bi
potrebovali skoraj 111
milijonov prebivalcev.
Najgosteje naseljen Piran
V začetku leta 57 naselij
brez prebivalcev
koalicijski vladi, največji pro-
blem Slovenije, bile izredno
kritične razmere v zdravstvu.
Nevzdržno je stanje v oddelku
otroške srčne kirurgije v Uni-
verzitetnem kliničnem centru
v Ljubljani. Iz oddelka so odšli
vsi slovenski zdravniki srčne
kirurgije, zato so kot začasno
pomoč pridobili nekaj specia-
listov iz tujine. Toda ti ne znajo
slovenskega jezika, tako da bo-
do morali delovati s pomočjo
tolmačev. Tuji zdravniki bodo
prejemali tudi občutno višje
plače, kot pa jih dobivajo slo-
venski zdravniki, kar že pov-
zroča spore in napetosti. V ce-
lotnem zdravstvu primanjkuje
kar okoli 500 medicinskih se-
ster, ker te raje odhajajo na de-
lo v tujino, kjer prejemajo
občutno višje plače. Zdajšnje
kaotične razmere v zdravstvu
je zdravnik kardiolog dr. Blaž
Mrevlje takole ocenil in ko-
mentiral: “Pod krinko medici-
ne v Sloveniji poteka organizi-
ran kriminal, tudi medicine v
Univerzitetnem kliničnem
centru. Gre za množično krajo
davkoplačevalskega denarja, ki
jo ščitijo tudi Ministrstvo za
zdravje, bolnišnice in tudi or-
gani odkrivanja in pregona.
Kaj se zgodi, če imata pri nas
prednost organizirani kriminal
in ščitenje le-tega, ne pa stroka,
lahko najbolj nazorno vidimo
v katastrofi nacionalnih raz-
sežnosti, ki se ji reče tudi pro-
padla otroška kardiologija”.
V javnosti, posebej med verni-
ki, pa morda tudi v politiki, od-
mevajo misli, ki jih je med so-
maševanjem s slovenskimi
škofi, v zahvalo za ponfitikat
papeža Frančiška, v jezuitski
cerkvi sv. Jožefa na Poljanah v
Ljubljani, izrekel Juliusz Ja-
nusz, apostolski nuncij v Slo-
veniji. V mašnem nagovoru je
spomnil na razmere, “ko je
ateistični politični sistem želel
vero potisniti na obrobje in
vernikom v Ljubljani odvzeti
prostor za češčenje Boga. Mor-
da bo kdo rekel, da so tisti grdi
časi nazadnjaštva, odprte vojne
proti Cerkvi, proti krščanskim
vrednotam le grd spomin in da
Boga lahko svobodno častimo,
vendar ni tako”. Opozoril je na
“neverjetne, vznemirljive no-
vice, ko hoče ljubljanska
občina odvzeti šentviško žup-
nijsko pokopališče in prosto
razpolagati z zemljiščem. Pri
miru ne pustijo niti mrtvih kri-
stjanov”, je bil do ravnanja lju-
bljanskih mestnih oblasti kri-
tičen papežev predstavnik.
Upa, “da bo nova slovenska
vlada končno naredila konec
tej zlorabi zakona, pa še čemu
drugemu. Ni namreč dovolj
hoditi v Rim pozdravljat svete-
ga očeta, ga vabiti naj obišče
Slovenijo, ob tem pa se nadal-
jujejo ovire pri normalnem so-
delovanju med Cerkvijo in slo-
vensko državo”. Zaradi teh ovir
se je apostolski nuncij za-
skrbljeno vprašal: “Quo vadis,
Slovenia?  (Slovenija, kam
greš?) ”.
Odmeva novica, naj bi Zmago
Jelinčič Plemeniti, predsednik
Slovenske nacionalne stranke,
novi poslanec državnega zbora
in podpredsednik parlamen-
tarnega odbora za zunanjo po-
litiko, za dejanje korupcije od
države Azerbajdžan prejel
25.000 evrov. Svet Evrope mu
je zaradi tega do konca življen-
ja prepovedal vstop v svoje pro-
store. Zmago Jelinčič Plemeni-
ti, sicer znan slovenski politik,
vse obtožbe o korupciji
ogorčeno zanika.
Marijan Drobež
Borut Pahor
Aktualno12. julija 201814
NATUROPATSKI NASVETI (206)Erika Brajnik
Zdravilna zelišča in začimbe iz našega vrta
V svojih zapisih vedno poudarjam, da
naturopat išče zdravje, ne bolezni. Kako
naturopat postopa pri človeku, ki pride na
naturopatski pregled z že postavljeno
diagnozo, torej točno določeno boleznijo
ali več bolezni? Kako krepi zdravje?
Vsak, ki vstopi
skozi vrata moje
sprejemnice, ne
glede na diagnozo,
reče: “nimam
energije”. Točno
tako je, naša telesa
so utrujena, zato
jih je vredno
pustiti počivati in
smiselno
nahraniti, da se
lahko borijo proti
bolezni.
Skozi naturopatski
pregled naturopat ugotovi, kateri je tisti
organ, ki je najbolj nasičen s toksini,
sluzjo, kateri je tisti najbolj energetsko
šibak. Takrat je potrebno tisti organ
okrepiti tako, da ga ne dodatno
spodbujamo, torej ga pustimo počivati.
Zdravilna zelišča in tudi začimbe so živila,
ki rastejo po naših vrtovih, katerih
zdravilne učinke poznamo iz naše kulture,
po ustnem izročilu, iz zgodovine in
znanosti; za človeka so zelo dragocene.
Prav je, da otrok pozna zdravilno moč
zelišč in začimb iz vrta že od mladih nog,
zato toplo pozdravljam eko šole in vrtce.
Prav je, da se otrok zateče k naravi, ko mu
je slabo, in da
naravi zaupa in z
njo sobiva. Narava
zdravi, to vsekakor,
vendar sem pri
zdravilnih zeliščih
in tudi začimbah
zelo previdna.
Začimbe in tudi
zdravilna zelišča
lahko škodijo, če z
njimi pretiravamo.
Za osebe, ki trpijo
za degenerativnimi
obolenji in ki
navadno jemljejo veliko močnih zdravil, je
nevarno, da ne bi prišlo do interakcije med
začimbo ali zeliščem in zdravilom, zato je
bolje, da smiselno uporabljajo začimbe in
zelišča in ne kar vse povprek, rekoč: “Saj je
zdravilno”!
/ dalje
www.saeka.si
Priporočila in nasveti slovenske Planinske zveze
Za varen obisk gora
  redstavniki Planinske zve-
ze Slovenije so v Kam-
niški Bistrici podali več
nasvetov za varnejši obisk gora.
Bliža se namreč poletna sezona,
ko gore obišče največ pohodni-
kov in tudi vse več turistov. Ob
tem so predstavili tudi delo
markacistov, ki skrbijo za pla-
ninske poti, in bližajoči se dan
slovenskih planinskih doživetij.
Po zadnjih podatkih slovenske
gore obišče 1,7 milijona obisko-
valcev letno, v letošnjem letu pa
je bilo doslej že 163 gorskih ne-
sreč, pri čemer je 15
posameznikov izgu-
bilo življenje, je na
terenski novinarski
konferenci ob balva-
nu v Kurji dolini v
okviru doline Kam-
niške Bistrice poja-
snil strokovni sode-
lavec Planinske zve-
ze Slovenije (PZS) in
alpinistični inštruk-
tor Matjaž Šerkezi.
Vsak obiskovalec go-
ra, ne glede na vrsto
ture, bi poleg ustrez-
nega nahrbtnika in planinske
obutve moral s seboj imeti med
drugim alu folijo ali bivak
vrečo, osebni komplet prve po-
moči, čelno svetilko in rezervne
baterije, mobilni telefon s pol-
no baterijo, beležko in navadni
svinčnik, svečo in vžigalice v
vodonepropustni vrečki ter
železno rezervo (hrana z viso-
koenergijsko vrednostjo in dol-
gim rokom obstojnosti).
V primeru zahtevnejših visoko-
gorskih tur so tu med drugim še
čelada, plezalni pas s samovaro-
valnim kompletom za varno gi-
banje po zavarovanih planin-
skih poteh, cepin itn. Več infor-
macij je na voljo na spletni stra-
ni www. pzs. si. Kot sta izposta-
vila Šerkezi ter inštruktor pla-
ninske vzgoje in generalni
sekretar PZS Matej Planko, je
poleg same opreme potrebno
tudi primerno znanje, kako to
opremo pravilno uporabljati.
Poleg tega naj planinci s seboj
vzamejo tudi topla oblačila ter
kapo in rokavice, saj se v gor-
skem svetu vreme lahko zelo hi-
tro spremeni. Pred turo se je tre-
P ba tudi pozanimati o poti innjenem stanju, in sicer na splet-nih straneh PZS oziroma pri
oskrbnikih planinskih koč.
Pri obisku gora so ključnega po-
mena tudi označene in
vzdrževane planinske poti, za
kar skrbijo markacisti. Pod
okriljem Planinske zveze Slove-
nije deluje 773 registriranih
markacistov, ki planinske poti
nadelujejo, markirajo, čistijo in
urejajo prostovoljno. Planinska
organizacija pri tem skrbi za
mrežo planinskih poti v skupni
dolžini več kot 10.000 kilome-
trov.
Preračunano to pomeni, da
vsak markacist skrbi za 13 kilo-
metrov planinskih poti, kar, de-
nimo, predstavlja dvakratno
dolžino poti iz Vrat po zelo zah-
tevni Tominškovi poti na Tri-
glav, najvišji slovenski vrh.
Skupno so markacisti v letu
2017 urejanju planinskih poti
namenili skoraj 32.000 prosto-
voljnih ur.
Kot je poudaril markacist
inštruktor in član tehnične sku-
pine Komisije za planinske poti
pri Planinski zvezi Slovenije
Zdravko Bodlaj, delo markacista
zajema vse od preprostih del,
kot sta košnja in čiščenje
grmovja, do načrtovanja in naj-
zahtevnejšega nadelavanja zelo
zahtevnih zavarovanih planin-
skih poti, kjer je potrebno tudi
poznavanje alpinistične tehni-
ke.
Pri tem je opozoril na poman-
jkanje kadra, predvsem
mlajšega, obenem pa na nedo-
pustno vedenje posameznikov,
ki z ubiranjem bližnjic mimo
obstoječih urejenih planinskih
poti povečujejo možnost za in-
tenzivnejšo erozijo tal v
občutljivem gorskem svetu.
Podpredsednik PZS Miro Eržen
je medtem izpostavil neurejen
sistem financiranja planinskih
poti in koč. Po njegovih bese-
dah je ob stalno povečujočem
se obisku planinskih poti in koč
ter vse večji promociji Slovenije
kot zelene in trajnostne destina-
cije nastopil čas, da tudi država
in turistični ponudniki prispe-
vajo del finančnih sredstev za
vzdrževanje te in-
frastrukture.
PZS in akcija
Očistimo naše go-
re sicer za podporo
delu markacistov
izvajata pobudo
Planinske poti za
prihodnje genera-
cije. Zavarovalnica
Triglav bo sofinan-
cirala obnovo poti
od parkirišča pod
slapom Rinka do
Frischaufovega do-
ma na Okrešlju ter
jesenski tečaj nove generacije
markacistov.
Vsak obiskovalec gora lahko na-
redi droben prispevek tako, da
s SMS-sporočilom POT5 na
1919 in donacijo pet evrov pri-
speva k vzdrževanju planinskih
poti. V letu 2017 so bile tudi s
pomočjo donacij obnovljene
planinske poti na Ponce,
Olševo, Bavški Grintavec, Tur-
sko goro, od Velega polja prek
Konjskega sedla in Hanzova pot
na Prisojnik.
Glede planinarjenja na ob-
močju Korošice, kjer je lani
požar uničil planinsko kočo, so
v PZS pojasnili, da Planinsko
društvo Celje Matica načrtuje
zasilno ureditev zatočišča na
Korošici, v katerem bo na voljo
minimalna oskrba in nekaj za-
silnih ležišč. Vseeno pa obisko-
valcem tega območja pripo-
ročajo, da pri načrtovanju pla-
ninskih tur upoštevajo, da na
Korošici ni normalno obratu-
joče koče, tako da naj s seboj
vzamejo dovolj vode in hrane.
Več informacij je na voljo na po-
vezavi https: //goo.gl/s1JmNo.
Prejšnjo sobo-
to nas je naša
nona Daria po-
vabila na kosi-
lo. Nihče od
nas je ni
vprašal, kaj bo
skuhala, saj vsi
dobro pozna-
mo njene izjemne kuharske sposobnosti in se
torej lahko mirnega srca pripravimo na
odlično kosilo. Otroka sta radostno skakljala
po kuhinji, se smejala, vohala in skušala uga-
niti, kaj jima bo nona predstavila na krožniku.
Končno smo sedli za mizo in Daria je vsakemu
prinesla lepo obložen krožnik. V trenutku pa
presenečenje! Nihče od nas ni poznal jedi, ki
jo je imel pred seboj. Bilo je čisto nekaj novega,
otroka sta se spogledovala in vsi smo z do-
ločeno negotovostjo segli po vilicah. Z
začudenjem smo pogledali nono, ki se je sme-
hljala in z naših obrazov skušala razbrati, ali
nam je hrana všeč. Bilo je dobro, okusno, nekaj
čisto posebnega, novega. Svojo taščo sem
vprašala, od kod ta novost, ali je morda našla
recept na internetu, na kakem blogu ali na
spletnem portalu You Tube, Dario je kar popa-
del smeh, vstala je od mize in zapustila sobo.
Vrnila se je minutko kasneje in pred mano
skrbno položila star zvezek, zavit v porumenel
darilni papir z drobnim rdečkastim vzorcem.
Skrbno, kot da bi imela v rokah dragoceno re-
likvijo, sem odprla zvezek. Na prvi strani je bilo
zapisano: “Kuhinjski recepti”, Dariino ime in
priimek, prvi razred. Strani so bile stopničasto
ročno izrezane, na vsaki “stopnički” je bilo na-
pisano ime jedi: predjed, glavna jed, sladice,
meso, ribe … Recepti so bili skrbno napisani z
lepo oblikovanimi črkami. Daria mi je pove-
dala, da je to zvezek, ki ga je uporabljala v sred-
nji šoli, med tehničnim poukom. Spomnila se
je, kako jo je ljuba profesorica Nada Ro-
jec naučila ga izdelati in kako skrbno si
je vanj zapisovala vse recepte, ki jih je
profesorica narekovala – od goveje juhe
do vaniljevih rogljičev. To so bili njeni
prvi koraki med lonci. Daria mi je ra-
zložila, da je bil takrat, pred petdesetimi
leti, vsak recept izredno dragoceno bo-
gastvo: ko ti ga je zaupala teta, soseda ali
prijateljica, si ga morala nujno takoj za-
pisati v svoj zvezek, drugače bi gotovo
na kako sestavino pozabila. Takrat ni bi-
lo televizijskih kuharskih oddaj, splet-
nih strani, revij in knjig, kjer bi lahko
pobrskala za več informacij. Od časa do
časa si je njena teta privoščila revijo
“Grand Hotel”, v kateri je bil tudi kak
recept; Daria ga je skrbno izrezala in
shranila v pločevinasto škatlo z ostalimi.
V škatli so bile tudi prazne vrečke pecil-
nega praška in vaniljevega sladkorja, ki so jih
takrat kupovali v Jugoslaviji, kjer so jih našli
po boljši ceni kot “pri nas”, in na katerih je bil
na hrbtni strani natisnjen recept. V tistih letih
so tudi razna vaška društva organizirala kuhar-
ske tečaje, na katere so gospodinje in mlada de-
kleta zelo rade zahajale. Daria se je spomnila,
da, ko so za kako svečano priložnost, kot je bila
npr. poroka ali obhajilo, kosili v restavraciji, je
ob vsakem obroku ugibala in skušala razumeti
sestavine jedi. Doma si je vse zapisala in nato
večkrat poskusila pripraviti jed po “svojem” re-
ceptu. Šele tedaj, ko je bila povsem zadovoljna
in se je rezultat čim bolj približal tistemu v re-
stavraciji, si je recept prepisala v zvezek. Najraje
je kuhala v družbi none Francke, ki je njeni
mami večkrat ukazala, naj sede in Darii prepu-
sti kuhinjo: “Naj se nauči. Prišlo ji bo prav”!
Res ji je prišlo prav. Daria je izjemna kuharica,
taka, kot jih je pri nas veliko. Svetovala sem ji,
naj še skrbno hrani svoj “Kuhinjski zvezek” in
naj še črpa iz njega stare – nove recepte. Ali ste
radovedni, kaj nam je pripravila prejšnjo sobo-
to? Meni (in vam) je zaupala 50 in več let star
recept:
KROMPIRJEVA POLENTA
(po želji s klobaso, z ocvirki, s pršutom, z ra-
gujem ali golažem)
Sestavine za 4 osebe:
1 kg olupljenega krompirja, 10 dkg bele moke,
10 dkg ostre, sol, meso po želji
Priprava:
Krompir olupimo, zrežemo na kose in skuha-
mo v slani vodi. Ko je skuhan, zlijemo iz lonca
večino vode in jo denemo stran, nato krompir
pretlačimo. Dodamo moko in skrbno pre-
mešamo s polentarjem, pri tem moramo pazi-
ti, da se ne ustvarijo grudice. Po potrebi zmesi
lahko dodamo vodo, v kateri se je kuhal krom-
pir, in sol. Polenta mora biti primerno gosta,
kuhati jo moramo od 20 do 30 minut in pri
tem skrbno mešati.
Medtem ko se polenta kuha, na olju pocvremo
2 razdrobljeni klobasi (ali drugo na drobno zre-
zano meso), lahko dodamo kanček vina in pu-
stimo, da izhlapi, nato pa še malo vode, po želji
tudi 4 žlice paradižnikove mezge in par listkov
bazilike.
Ko se polenta malo ohladi jo zajamemo z žlico
in oblikujemo kepice, ki jih na krožniku preli-
jemo z mesom in obelo. Po želji lahko na po-
lento in meso naribamo še malo sira in... “Bog
žegnaj”!
Daria mi je povedala, da nekoč, v obdobjih, ko
ni bilo hrane na pretek, jedi niso dodajali sira,
pojedli so polento in meso, obeli, ki je ostala
na krožniku pa so dodali mleko in še to popili:
“Kdor postrže, ne zavrže”!
Drage bralke in bralci Novega glasa, če vam je
kak recept posebno pri srcu, če vas spominja
na drago osebo ali na lep življenjski trenutek
in bi ga radi delili z drugimi ljubitelji okusne
domače kuhinje, mi ga lahko zaupate in pošlje-
te na www. noviglas. eu. Vesela bom, če boste
tudi vi pobrskali po vašem zvezku!
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 10. julija 2018, ob 13. uri
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (1)
Aktualno 12. julija 2018 15
V simfoniji zelenja ...
Trave
Trave imajo veliko dušo
in mehke mehke zelene roke.
Šel bom
in se mednje vrgel na obraz.
Trave so daleč od ljudi.
Ivan Minatti
  e spominjam se, ali sem
že pisala o travah. Vem,
da Minattijevo pesem o
majskih travah vedno rada pre-
biram. In priznam, da sem že od
otroštva sanjala, da bi imela svoj
lastni, mali travnik, kjer bi si lah-
ko sezula čevlje in bosa okušala
svežino pomladne rose.
Brez trav si ne znam zamišljati
poletja. Povezane so z njim, kot
pesem. Ko usahnejo, je tudi po-
letja konec. In veselja. Predvsem
veselja. Tistega norega otroškega
veselja, ki se prebudi v duši, ko
greš čez travnik in čutiš bilke, ki
se klanjajo korakom, in vonj po
pohojeni travi, ki pripoveduje o
preteklosti, o časih, ki jih že zdav-
naj ni več, in o trenutkih, ki smo
jih zatajili. Med trave bi šla in
iskala zvezdne utrinke, ki so padli
med bilke.
Trave ... tako rada jih imam.
Menda mi je to ostalo iz šolskih
let, ko me je poučeval pokojni
profesor, slavist in pesnik Vinko
Beličič. Ko nam je govoril o tra-
vah, o njegovih belokranjskih
tratah, mu je vsakič zažarel
obraz. In oči so se zazrle mimo
nas v njemu prepovedane dalja-
ve. O travah je pripovedoval kot
o brezmejnem, nedotakljivem
N
bogastvu. In ni razumel nas, ma-
lomeščanov, ki travnik pred hišo
kosimo vsak teden, nekateri celo
vsak drugi dan, da je čim bolj po-
doben igrišču za golf. Ne, travam
moraš pustiti, da rastejo, da gre-
do v seme, da se pokažejo v svoji
raznoliki lepoti in zadišijo po po-
letju. Sanjal je o visokih travah,
v katerih so se skrivali otroci. Ne-
koč ... Nekje ... Pred že veliko leti.
In prav zato me je nekako zmra-
zilo zadnjič, ko sva se s prijatelji-
co odpravili na Matajur in je njen
mali sinček, kateremu gre sicer
vsa pohvala, ker je eden tistih
redkih otrok, ki še znajo hoditi v
gore, potarnal, da je vse naokoli
preveč trav.
Menda ljudje dandanes sploh ne
vemo za trave. Za majske trave, o
katerih je pisal Minatti, za polet-
ne trave, ki valovijo v vetru in se
izgubljajo na obzorju kot morje.
Ljudje, ki živijo v mestnih blokih,
namreč vedo le za pokošene ze-
lenice ob robu avtocest, za travo,
ki mu pravijo plevel in jo pregan-
jajo s človeku in naravi strupeni-
mi herbicidi. Trave so jim kvečje-
mu odveč. Poganjajo iz cementa
in kvarijo videz brezmejnih par-
kirišč ob nakupovalnih središčih,
poganjajo ob cesti, neuničljive so
v cementnem vsemirju, ki ga je
zase in za svoj zaslužek ustvaril
človek. Ujete trave se sploh ne zi-
bajo v vetru, ne oplajajo se, ne ro-
jevajo semen. Nekako tako kot
mi ljudje, ki, ujeti v nezaznavno
in brezizhodno žalost, postajamo
topi samotarji.
Kot otrok sem na majhnem
balkonu, ki je gledal na so-
sednji blok, sanjala o tra-
vah. Bila sem eden izmed
tistih srečnih otrok, ki so še
vedeli zanje. Za njihov
božajoči objem, za skrivno-
sti, za cvetje, za murne in
kobilice. Svet trav, svet
otroških sanj. Na srečo me
je mama večkrat vodila
med kraške travnike, kjer
sva nabirali rože. Rože, kajti
travniki cvetijo. Vsi travniki
cvetijo, pa čeprav nikoli v
istih barvah. Kot smo si
ljudje različni med seboj,
tako so si različni travniki.
Menda ni dveh, ki bi si bila
popolnoma enaka.
Mediteranski travnik je ubog in
neizprosen, kot so neizprosna
dolga, žgoča mediteranska polet-
ja. Med travami rasteta osat in
trnje, vsaka bilka se bori za drob-
cen prostor med kamenjem in
vetrom. Pa vendar diši medite-
ranski travnik. Opojno diši po
smilju, žajblju in razbeljenem pe-
sku. Diši po soli in morju, po ne-
skončnih nočeh med valovi in
zvezdami. Mediteran, kjer vsaka
trava bije svoj veliki boj. In hre-
peni v vetru po daljnih, neizsan-
janih obzorjih.
Drugačni so travniki rodovitnih
nižin. Trave so visoke, da omo-
tično padaš v njih objem in se
utapljaš v njihovi veličini ob vsa-
kem koraku. Rodovitna nižina ne
skopari, travniki so zeleni kot naj-
globlji ocean, mogočno je njih
valovanje, neskončna je mehka
preproga cvetja in klasja. Rado-
darno padajo semena, da ponov-
no rojevajo življenje v mehki ma-
ternici sveže pokošene ravnine.
Ampak gorski travniki ... Gorski
travniki so nekaj posebnega, gor-
ski travniki so najlepši. Nedotak-
njeni, dostopni samo bogovom
in redkim izbrancem. Nebeško
lepi v simfoniji zelenja in pisane-
ga cvetja. Bogastvo gorskih trav-
nikov je cilj zasanjanih ljudi, ki
jih majhne, žametne planike
opajajo s pripovedjo o nedose-
gljivem. Gorske trave so žilave,
krepke in vedo za neurja in vihar-
je. Gorske trave dišijo in so zdra-
vilo za dušo in telo. Gorski trav-
niki cvetijo do onemoglosti. In
izžarevajo barvne odtenke, ki se-
gajo v neskončnost, kot tiha, ko-
maj zaznavna, radostna simfoni-
ja lepote. Tam gori, visoko, v sve-
tu, ki je nedostopen vsakdanu. V
svetu, ki je namenjen samo ti-
stim, ki se ne bojijo poti. Niti naj-
bolj strme.
Trave. Moje od nekdaj neizsanja-
ne trave. Trave, ki valovijo, ki se
zibajo v vetru, trave, ki se upogi-
bajo pod težo utrujenih korakov.
Trave, ki silijo v nebo in žgečkajo
oblake, daleč, na obzorju. Trave
... Ko sem bila majhna, sem
bežala mednje, da sem uhajala
mestu. In samoti. Nekoč sem si
kupila tudi koso ... Da sem potem
lahko poslušala, kako so padale v
soncu, in mi je pot silil v oči, ko
sem jo brusila, utrujena, sredi po-
letnih vonjav. Opojnih in skriv-
nostnih vonjav trav, ki se sušijo
na razbrazdani senožeti. In pre-
kipevajo v veličini poletja. Moje
trave.
Prišel je čas, ko imam končno
svoj travnik. Majhen, a vendarle
travnik. Pozimi sicer pozabim
nanj. Pri nas piha močan veter,
burja dejansko, čeprav nismo na
Krasu, in v mrzlih dneh mi je na-
jlepše ob peči. A še pred pomlad-
jo jih zaslutim, ko začnejo po-
ganjati in zeleneti. Najprej se spa-
jajo z marjeticami, da je vse belo
in je zelena samo podlaga. Težko
mi je, ko pomislim, da bodo
kmalu previsoke in bom morala
travo pokositi. A vendar, ko z
ročno kosilnico zarežem v stebla,
zadiši po preteklosti, po izgublje-
nih trenutkih, po otroštvu in san-
jah. Vonj po pokošeni travi.
Omamni vonj mojih otroških
pobegov. Omamni vonj ne-
skončnih dnevov in toplih,
nežnih avgustovskih noči.
Letos sem pokosila le najnujnejše
in pustila travam, da rastejo in se
oplajajo. Pognali so cvetovi, pre-
prosti travniški cvetovi. Ne taki
bohotni kot v gorah, a nežni cve-
tovi naših brd. Najprej se je obar-
valo v belo, nato v rumeno, pa
spet v modro. Dokler trave ne bo-
do porumenele in bo zelenje za-
slutilo, da se pomlad pretaka v
poletje. Čas suhih trav in poru-
menelih senožeti. Kako hitro gre
čas. Kako kratko je življenje tre-
petajočih trav. Tako kmalu pride
jesen in zadiši po vlagi, trave
sklonijo glavo, umirijo se, ne ve-
selijo se več vetra in oblakov. Ti-
ho venijo v pričakovanju tišine
in trohnečega listja, ki se bo
počasi prepojilo s slano. Zadišalo
bo po minevanju.
Suzi Pertot
  julijskem poletnem špor-
tnem zatišju je prikapljalo
nekaj novic iz naše košar-
karske srenje. Športno združenje
Jadran bo pr -
vič v 42-letni
zgodovini vo-
dila ženska,
podjetnica Iva-
na Milič. Ko -
šarki in dru -
štvu se je pri-
bližala pred
dvema letoma
kot pokrovitelj
s svojim pod-
jetjem Ispem.
Občni zbor je
po odstopu
prejšnjega od-
bora na čelu z
dozdajšnjim
predsednikom Markom Kojan-
cem izvolil povsem prenovljeno
upravo. Na strogo športnem po-
dročju pa se je moral te dni Ja-
dran sprijazniti z odpovedjo play-
V makerja Matije Baticha, ki se jeodločil, da bo kariero nadaljevalpri konkurentu modrih bojevni-
kov v državni C ligi Gold, moštvu
Calligaris Corno di
Rosazzo z Videm-
skega. Jadranovi
športni delavci se
pogovarjajo z iz-
kušenim borovcem
Petrom Sosičem, ki
bi se lahko vrnil v
višjo ligo. Odprto
je še tudi vprašanje
trenerja, saj še ni
bil potrjen Dean
Oberdan, ki je v
zadnjih dveh letih
vodil fante.
V novi športni se-
zoni bo, tako kot
lani, Jadran naš
edini zastopnik na državni ravni,
Bor bo igral v deželni C ligi Sil-
ver, Breg, Kontovel in Sokol bodo
merili moči v D ligi, goriški Dom
pa v medpokrajinskem promocij-
skem prvenst -
vu.
Nekaj svežih
vesti nam po-
nuja tudi žen-
ska košarka. V državni B ligi bo v
novi športni sezoni spet igrala
Martina Gantar, ki je pri enain-
tridesetih sklenila, da se od Pole-
ta seli k tržaškemu klubu OMA.
Tu bo njena soigralka nekdanja
poletovka Darma Milič, ki je ste-
ber ekipe že vrsto let, trener pa
Matija Jogan, ravno tako tržaški
Slovenec. Po porazu v finalu
play-offa za napredovanje v
državno A2 ligo ostaja na klopi
miljskega Intercluba v isti skupi-
ni B lige nekdanji Borov in Jadra-
nov trener Andrea Mura. Poleto-
ve košarkarice pa bo v deželni C
ligi vodil izkušeni trener Jure
Krečič, ki ima bogate izkušnje z
ženskimi postavami, nazadnje pa
je vodil moške mladinske vrste iz
projekta Jadran. V minulih dveh
sezonah, odkar so obudili član-
sko ekipo, je bil trener openskih
deklet v oranžnih dresih za-
grebško-sežanski strokovnjak
Mario Gerjevič.
HC
OBROBNOSTI
Kako neradi vsi govorimo o samomoru, kako
globoko zareže taka smrt v vse nas, pa četudi ti-
stega, ki je storil sam poslednje dejanje, s kate-
rim se konča življenje, ne poznamo!
Kolikokrat poslušamo nasvete izvedencev in
strokovnjakov za človeško psiho, da je samomor
v naši razrojeni in vse bolj periferni, obrobni
družbi, stigma, za katero najdemo v Slovarju slo-
venskega knjižnjega jezika naslednje geslo: “stig-
ma:
1. družbena zaznamovanost zaradi drugačnosti,
navadno neupravičena: živeti s stigmo duševne-
ga bolnika; socialne stigme nedružabnih otrok;
stigma uživalca drog; zmanjševanje stigme
2. med., psiht. krvav madež, lisa na določenih
delih telesa zlasti pri histerikih: dobiti, imeti
stigme
3. pri starih Grkih in Rimljanih znamenje, na-
rejeno pobeglim sužnjem in hudodelcem: vžga-
ti stigmo na čelo; biol. stigma organ enoceličar-
jev za sprejemanje svetlobnih dražljajev,  (rdeča)
očesna pega; med. stigma viden znak bolezni;
rel. stigme Kristusovim ranam podobna zna-
menja na določenih delih telesa; zool. stigma
dihalnica”.
Dovolj zgovorno in razumljivo povedano. In vsi
ti zdravniki duševnih ran nam tudi svetujejo,
naj se o tem spoštljivo pogovarjamo na glas, kot
seveda tudi trdijo, da je najbolj grozna stvar, če
stigmatiziramo umrlega in seveda posredno ti-
ste, ki jih je umrli zapustil, če jih zaznamujemo
s stigmo samomora!
Pa vendar tega ne znamo.
Zares ne znamo.
Morda nam manjka tista človečnost, ki je po-
trebna za znosno življenje, odsotnost katere lju-
di potiska na obrobje, v samoto in tudi v samo-
mor.
Pred časom so lokalni dnevniki pri nas na kratko
poročali o samotni smrti očeta deklice in moža,
49 let je imel, bil je vodja tiskarskega obrata v
eni naših goriških občin, v tiskarni, ki jo name-
ravajo zapreti, pravzaprav samo nekaj let po od-
prtju prenesti v Padovo. Nihče nima pravice so-
diti, tudi ugibati ne smemo, kaj je tega moža pri-
vedlo do samomora, ki ga je storil v nočni iz-
meni, našli so ga ob treh zjutraj sodelavci.
Duševna stiska je bila gotovo neznosna.
Kolega iz Veneta je vrsto let spremljal samomore
podjetnikov, ki so izgubili v tej prekleti, iz fi-
nančnih vrhov vsiljeni finančni krizi, vse, zmot-
no so bili prepričani tudi, da so izgubili dosto-
janstvo in so tako v temi pozabili, niso videli
več svetosti vsakega življenja, tudi najbolj bed-
nega. Niso zmogli. Kolega mi je pripovedoval
zastrašujoče primere in številka teh samotnih
smrti je bila taka, da je našla pot celo v televizij-
ske in radijske dnevnike državne razsežnosti. Ka-
sneje so se odločili, da o tem raje ne bodo po-
ročali, predvsem zato, da ne bi nekateri iz naše
sredine posnemali zadnjih dejanj.
Pred leti je bil prijatelj Renzo, duhovnik in ta-
kratni urednik goriškega tednika, naprošen za
pogrebni obred nekje v Furlaniji. Pokopali so
štirideset let starega moškega, izobraženca,
uspešnega menedžerja, ki je storil samomor, pu-
stil mlado ženo in dva otroka, zelo majhna. Ren-
zo je bil trd. “Moral bi jih videti, kot krokarji so
prišli, vsi v črno oblečeni, v limuzinah so se pri-
peljali z letališča, tja so prileteli seveda z zaseb-
nim letalom, kot črni krokarji, iz Citya v Lon-
donu so prišli, delegacija banke, kjer je pokojni
delal, mrzli kot led, vsi v službi Satanovega gov-
na, kot črni krokarji, nobenega čustva, nič, samo
črna očala, črne obleke, nobenega sočutja,
mrzli, kot je mrzlo njihovo srce. Le kako je lahko
nasedel ta fant, da je zaradi takih, kot so ti črni
krokarji, naredil samomor”?
Denar, Satanovo govno, ki kroji usode ljudi.
Satanovo govno, ki tudi na obrobju smrdi.
Satanovo govno, ki seje smrt med ljudmi, ki go-
ni množice revežev v beg, ki ljudi stiska na rob,
jih pahne čez rob.
Kar je prijatelja Davorina najbolj pretreslo, je
bila brezbrižnost kolegov, sam je zato pisal v Trst
na sedež našega cehovskega združenja, da bi se
ustanovil neki sklad, morda račun, na katerega
bi lahko kaj nakazali za družino reveža, ki je,
ujet v temo, odšel za vedno.
Praznega zgražanja, škodoželjne črne kronike,
samopašnega navideznega sočutja z besedami,
tega ima Davorin dovolj, tudi jaz.
Razlika je bila v tem, da je sam telefoniral, pozi-
val, sam sem se umaknil v tišino.
Postajam star in sem zahrbtnežev in arogan-
tnežev, lažnikov in obrekovalcev sit, dobesedno
ne prenašam več njihovih potuhnjenih pogle-
dov in lažnivih jezikov, s katerimi režejo, sečejo,
ubijajo, kot ne prenešam več njihovega oslad-
nega lezenja drug drugemu nekam, do prvega
vogala, ko ponovno začnejo ...
Med nami so ciniki, ki se vedno zatekajo k praz-
nemu “Tako pač je”!, ki ubija dobro v nas.
Prijateljica Marilka Koršič, ki je dejavna v
družbenem življenju in prisotna na družbenih
omrežjih, je pred dnevi objavila tole misel: “Ko
povzročiš trpljenje dobrim osebam, le-te ne
kričijo. Pospravijo, shranijo. Počasi in po tiho se
oddaljijo, da se nikdar več ne vrnejo. Še naprej
so to dobre osebe, a ne zaupajo več. In prav v ti-
stem trenutku si z njimi za vedno zaprl. Nikdar
več se ne bodo naslonili nate, nikdar več ti ne
bodo zaupali”.
Kako znano, kako domače. Tu. Na obrobju.
JURIJ PALJK 7
Foto damj@n
Novost v zgodovini naše košarke
Jadran prvič s predsednico
Sovodnje / Nogometni kamp 
Veselo vzdušje na
nogometnem igrišču
  a nogometnem igri -
šču v Sovodnjah je od
ponedeljka, 18. junija,
do petka, 22. junija 2018, po-
tekal mladinski nogometni
kamp v organizaciji AŠD So-
vodnje in pod pokrovitel-
jstvom ZSŠDI.
Kamp je skupno obiskovalo
46 mladih nogometašev, ro-
jenih med letoma 2005 in
2012.
Udeleženci so prihajali iz
N širšega goriškega prostora, karzagotovo potrjuje pravilnodruštveno usmeritev, saj s
svojim razvojnim progra-
mom vpliva na širši družbeni
prostor.
Za vadbo na igrišču so skrbeli
slovenski trener in vaditelji:
trener Danijel Vivod, ki je bil
tudi koordinator trenažnega
procesa na kampu, kateremu
so pomagali še nekateri člani
mlajših selekcij sovodenjske-
ga društva, Simon Čavdek,
Ivan Persolja, Erik Pintar, Al-
jaž Juren, Viktor Faggiani in
Luca Predan.
Ob koncu pedagoškega proce-
sa junijske izmene kampa je
podpredsednica Ljubica But-
kovič vsem udeležencem raz-
delila kolajne z logotipom
kampa in še sladoled za vse
udeležence.
V petek, 22. junija 2018, je bil
pozno popoldne, v organiza-
ciji društva, na igrišču festival
nogometa. Zbralo se je lepo
število igralcev, staršev, prija-
teljev in pokroviteljev dru -
štva, ki so skupaj igrali nogo-
met in v lepem, veselem
vzdušju končali letošnjo sezo-
no delovanja.
Aktualno12. julija 201816
Zeleni teden v domu Soča v Tolminu
Nepozabno doživetje 
v naravi
  e več let Nižja srednja šola
Ivan Trinko iz Gorice omo-
goča svojim učencem, da
se udeležujejo zelenega tedna v
Sloveniji. Tudi v letošnjem šol-
skem letu je bilo tako. V februarju
so vse tri sekcije drugega razreda
odpotovale na šestdnevno bivan-
je v Tolminu, in sicer v CŠOD do-
mu Soča. Dom se nahaja na
obrobju Tolmina, nedaleč od le-
vega brega reke Soče. Na zeleni te-
den se je odpravilo 62 učencev in
pet profesorjev. Vreme je bilo le-
po, doživeli so celo presenečenje:
sneg! To je bilo za otroke še do-
datno veselje. Bili so razdeljeni v
štiri skupine, ki so jih vodili izur-
jeni pedagogi in voditelji doma.
Zjutraj ob 7. uri je bilo zbujanje
ob kitari profesorja Bian-
cuzzija. Sledili so si umi-
vanje, jutranji sestanek in
zajtrk. Po zajtrku so imeli
dejavnosti, ki so se potem
nadaljevale tudi v popol-
danskih urah: plezanje, lo-
kostrelstvo, pohodi na
grad in v Tolminska kori-
ta, ogled nemške kostnice,
muzeja, ribogojnice, pa še
nordijska hoja, spozna-
vanje zgodovine prve sve-
tovne vojne in bližnje oko-
lice ter njenih naravnih
zanimivosti. Opravili so
tudi analizo okolja. Večer-
ji, ki je bila ob 18.30, so
sledili druženje, izmenja-
va izkušenj, pogovori,
družabne igre. Ob 22. uri
je nastopila tišina, ker so se dijaki
spravili v postelje in utrujeni za-
spali, seveda v veselje spremlje-
valcev. Tedensko bivanje učencev
in profesorjev v naravi je bilo zelo
pozitivno, saj je odnos med
učiteljem in učenci v šoli zelo for-
malen in lahko pogosto vodi v
nesproščenost, v strah učencev
Ž pred učiteljem, včasih pa tudiobratno. Večdnevno skupno bi-vanje učencev in profesorjev v
šoli v naravi pomeni medsebojno
spoznavanje vseh udeležencev
pedagoškega procesa. Učenci ta-
ko spoznajo profesorja kot člove-
ka, profesor pa posamezne učen-
ce lahko vidi v popolnoma dru-
gačni luči, kot se sicer kažejo v ra-
zredu. Učenci v šoli v naravi po-
gosto pokažejo tudi nagnjenje do
določenih področij, ki jih sicer v
šolskem vsakdanu ne morejo. Tu-
di vzgojitelji doma so bili zelo pri-
jazni in so omogočili res enkrat-
no doživetje.
O delovanju doma Soča smo se
pogovorili z njegovim direktor-
jem Tomažem Kragljem.
Kako in kdaj ste postali vodja
doma Soča?
Sem profesor športne vzgoje, di-
plomiral sem leta 2001 v Ljublja-
ni. Najprej sem delal v osnovni
šoli v Kobaridu, potem sem prišel
leta 2002 v Tolmin, v ta dom kot
učitelj in vzgojitelj, od leta 2012
pa sem tu vodja.
Vaš dom Soča je med najm-
lajšimi tovrstnimi domovi v
okviru obšolskih središč, ki
se nahajajo v Sloveniji in
nudijo mladini iz Slovenije
in zamejstva dodatni pro-
gram. Kaj je specifika vašega
doma v Tolminu?
Najprej moram reči, da je naš
dom blizu reke Soče in zato je
specifika prav to soško po-
dročje, predvsem naravne zna-
menitosti in zgodovina prve
svetovne vojne. Mi smo “neki
servis” za šole in se trudimo,
da lahko nudimo dodatno in
malo drugačno izobrazbo
predvsem v športu in naravo-
slovju.
Ali so take vrste “šole v na-
ravi” tudi v drugih državah,
kot sta npr. Nemčija ali Avstri-
ja?
Mislim, da smo mi edini v Evropi,
ki imamo šole v naravi in smo
odvisni neposredno od Mini-
strstva za šolstvo. Podobne insti-
tucije imajo tudi v Nemčiji, a so
bolj privatnega značaja.
Koliko ljudi je zaposlenih v do-
mu Soča?
Vseh skupaj je 20 zaposlenih.
Med temi so tudi kuharji in teh-
nično osebje, tajnica in pet učitel-
jev, ki se ukvarjajo samo z učen-
ci.
Katere kompetence imajo vaši
učitelji?
Če bi govoril o idealnem učitelju,
mi potrebujemo takega učitelja,
profesorja, ki ima naravoslovne
kompetence in vse športne licen-
ce. Naši učitelji morajo imeti čim
širše znanje, ne pa znanje samo v
eni disciplini. Morajo imeti osno-
ve naravoslovja, osnove zgodovi-
ne in športa.
Katere cilje ste si zadali?
V začetku so želeli, da bi bili naši
cilji “strogo” šolski. Zdaj pa smo
precej svobodni in si lahko načrt
spremenimo, če čutimo, da je to
bolje in bolj kakovostno za učen-
ce. Prvi cilj je ta, da so otroci v na-
ravi, da nimajo s sabo telefončkov
in da se med seboj bolje spoznajo.
V začetku smo mislili, da je glavni
cilj ta, da se čim več gibljejo in si
naberejo čim več svežega zraka.
Zdaj pa opažam, da je socializaci-
ja zelo pomembna. Zelo važno je,
da so otroci zmožni biti skupaj v
sobi, skupaj na terenu, pri kosilu;
da se znajo kaj pogovarjati, da ra-
stejo v medčloveških odnosih.
So se otroci kaj spremenili, od-
kar ste vi tu zaposleni?
Gotovo so se fizične sposobnosti
spremenile. Otroci niso več
zmožni prenašati napor tako kot
nekoč: recimo predolge hoje, pre-
dolgega kolesarjenja v naravi.
Zdaj imamo take otroke, ki so
športniki in se še dobro izmažejo,
in take, ki ničesar ne
zmorejo, ker niso vajeni
gibanja. Nekoč so bili
otroci precej na cesti in
v naravi, zdaj pa so
predvsem meščanski
otroci pasivni. Le tehno-
loško so se otroci precej
izurili, v smislu, da poz-
najo dobro tehnologijo,
mobilne telefončke,
računalnike.
Ali uporabljate v domu
tehnološko opremo pri
vzgoji?
Nekaj že. Na primer ima-
mo orientacijo s po-
močjo telefona, vendar
se skušamo temu izogni-
ti, ker skušamo čim
manj uporabljati te so-
dobne tehnološke pridobitve in
se raje posvetiti naravi. Vendar
brez tehnologije včasih ne gre.
Katere so pa glavne težave, ki
jih imate z otroki?
Mislim, da imamo že toliko iz-
kušenj, da težav skoraj ne pozna-
mo. Mogoče je nekaj težav v tem,
da potrebujemo več avtonomije,
kajti za vsako stvar moramo
vprašati glavno administracijo, ki
je v Ljubljani. In seveda večkrat
nam zmanjka denar in moramo
čakati Ljubljano za pooblastitev.
Koliko dijakov gre letno skozi
vaš dom?
Lansko leto 2017 smo imeli v ce-
lem letu 3135 učencev. K temu pa
dodamo še 592 učencev za konec
tedna. Imamo 202 postelji, naš
dom je največji, le Murska Sobota
nas dosega. Čez leto sprejemamo
tudi športne skupine, pihalne or-
kestre. V avgustu se pridružijo še
gostje mednarodnega metalfesti-
vala. Nekateri so stalni gostje, na
primer Škofjeloška gimnazija.
Nekatere šole prihajajo večkrat
letno, drugi le enkrat.
Kakšen je urnik učiteljev v do-
mu?
Učitelji nimajo pravega urnika,
ker morajo kriti jutranje in popol-
danske ure. To pa ni vedno lahko,
posebno pa še, če ima učitelj do-
ma otroke.
Kakšen je odnos med učitelji
in učenci?
Pri nas imamo vsak teden druge
učence in se moramo temu pri-
lagoditi. To pa pomeni, da tisti
učenci postanejo za en teden
“naši otroci”. Vsak teden prihaja-
jo novi ljudje z različnimi nava-
dami in se moramo na to priva-
diti.
Kako poteka tipičen dan v do-
mu?
Zjutraj ob sedmih je zbujanje.
Pred zajtrkom je sestanek. Pred
časom smo imeli tudi jutranjo te-
lovadbo, potem smo to opustili v
zimskem času. Med sestankom
dobijo informacijo za dopoldne.
Sledi zajtrk. Od 9.00 do 13.00 je
program, ki ga imajo na svežem
zraku, če nam vremenske oko-
liščine dopuščajo. Tudi ko dežuje,
gremo v naravo, čeprav za manj
časa. Po kosilu gremo zopet v na-
ravo. Potem je večerja, nato pa še
večerne dejavnosti in spanje.
Kaj se vam zdi, da je najbolj po-
membno pri stiku z dijaki?
Najpomembnejše je to, da zna
učitelj pripraviti in prepričati
otroka, ki noče ali si ne upa sode-
lovati pri kakšni dejavnosti. Po-
tem ko je to opravil, vidiš, da je
zadovoljen in srečen.
Koliko je pomemben stik z na-
ravo?
Če človek hoče biti priseben in če
hoče dobro razmišljati, mora nuj-
no v naravo. Če ne “odklopiš” od
računalnika, od vsakdanjega ved-
no enakega opravila, ne poznaš
celotnega življenja. Poznaš le
delček. Lepo je, da začutiš naravo,
tišino in samoto v naravi. Le tako
se duša odpočije.
Od česa je odvisna kakovost
življenja mladih?
Prvo je to, da imajo mladi do-
mače razmere urejene. Drugo pa,
da v ničemer ne pretiravajo, tudi
v športu ne. Otrok ne more vse
energije dati le v šport ali računal-
nik. V teh letih morajo otroci
spoznati in poskusiti čim več. Po-
leg športa morajo gojiti še kaj
drugega, da se lahko celostno raz-
vijajo.
Hvala za pogovor!
Karlo Nanut
  o treh letih je prejel diplomo in
nadaljeval magistrski študij, a ga
ni končal, ker se je ob koncu
četrtega letnika odločil, da se bo ude-
ležil tečajev za pilote.
Kdaj ti je bilo jasno, da boš postal pi-
lot?
Da bom postal pilot, mi je bilo jasno,
šele ko je banka odobrila posojilo, s ka-
terim sem si lahko plačal šolo za pilote.
To je anekdota, ki jo rad povem, ko me
ljudje sprašujejo po tem. Po pravici po-
vedano, sem si že od mladih nog želel
postati pilot: ko sem bil še otrok, sem
večkrat spraševal starše, naj me peljejo
na letališče, da bi si ogledoval, kako le-
tala vzletajo in pristajajo.
Dokončno sem se odločil, da bom za-
pustil študije na univerzi in sledil lekci-
jam na akademiji za pilote, ko sem bil
nekoč na počitnicah v Atenah in sem
se udeležil ogleda starega letališča, ki so
ga uporabljali med Olimpijskimi igra-
mi. Na progi je bilo nekaj letal na ogled.
Ko sem se jim približal, sem se počutil
kot otrok v trgovini igrač. Med temi le-
tali je bil tudi znameniti Boeing 747; v
tistem trenutku sem se prepričal, da
bom tudi jaz pilotiral tako letalo.
Ko sem se vrnil domov s počitnic, sem
začel iskati način, kako postati pilot.
Kakšne lastnosti oziroma vrline mora
imeti pilot?
Prepričan sem, da je moje delo prav ta-
ko kot vsa druga dela, ki imajo pozitiv-
ne in negativne plati, zato ni treba imeti
kakih posebnih vrlin. Seveda moraš
vložiti veliko truda, nameniti veliko
časa študiju, moraš vedeti, da se boš mo-
ral, dokler se ne upokojiš, vedno izpo-
polnjevati. Nekatere pomembne lastno-
sti, ki so ti gotovo v prid za ta študij in
to delo, so radovednost, vztrajnost, na-
tančnost... Moraš biti pripravljen spre-
jeti drugačna mnenja, opazke in nasve-
te. Dobro je, da obvladaš nekaj mate-
matike, vsaj nekaj bistvenega, sicer tudi
sam nisem bil nikoli odličen matema-
tik. Če vam je kdaj kdo rekel, da pilot
ne sme nositi očal, da mora biti izreden
matematik, da mora poznati astrono-
mijo in razne znanstvene vede, sploh ni
res. Kot sem že povedal, je treba študi-
rati in se zelo truditi, toda sploh ni ne-
mogoče. Najpomembnejše pa je, da si
zelo potrpežljiv in da zelo zaupaš vase.
Kje in kdaj si začel prvič leteti?
Prvič sem vzletel prav z letališča v Ron-
kah pred dvema letoma jeseni. Nekaj
mesecev pozneje sem se preselil v Ate-
ne, kjer sem nadaljeval študij na akade-
miji za pilote. Začel sem leteti na ma-
jhnih letališčih in zdaj že letim po vseh
največjih grških letališčih. Tudi naj-
manjše letališče je lahko dobra od-
skočna deska za to delo, dovolj je, da
imaš letalo, dobrega inštruktorja in ve-
liko potrpežljivosti.
Katera čustva ti vzbuja letenje?
Moram priznati, da imam precej “razd-
vojena” čustva pri tem delu. Recimo, da
me izredno moti, ko sem doma in vem,
da se moram naslednji dan zbuditi ob
dveh zjutraj in biti na letališču ob treh,
da vzletim s prvim letom tistega dne.
Ko pa sem na letalu preko 10.000 me-
trov visoko in vidim, kako vzhaja sonce,
se vsi negativni občutki takoj spreme-
nijo, ker so ti trenutki nekaj enkratnega,
čudovitega; podobno se dogaja tudi
zvečer, ko sonce zahaja. Včasih med le-
tenjem naletim na take razglede in
doživim taka čustva, da
se jih ne da opisati.
Lahko si ogledaš slike, a
biti tam je čisto nekaj
drugega: daje ti občutek,
da lahko narediš nekaj,
česar drugi ne morejo.
Včasih celo med pole-
tom doživljam različna
čustva. Ko letim, čutim,
da imam veliko odgo-
vornost, in tega se po
navadi zaveš, ko vidiš
potnike, ki stopajo v le-
talo ali ga zapuščajo.
V glavnem prevladujejo
pozitivna čustva, četudi
se včasih moram zbuditi
ob dveh zjutraj ali iti
spat ob šestih zjutraj.
Vsak dan mi daje novo
moč, da stopim na letalo
poln energij.
Kaj predpostavlja lete-
ti z letalsko družbo z
nizkimi stroški?
Začel bi s predpostavko,
da nihče ne ve, s katero
družbo letim; lahko pa
priznam, da je ta low
cost družba, ki se zelo hitro razvija in je
zelo prisotna v Italiji. Na vsak način so
po mojem mnenju vse letalske družbe
enake. Pomembno je, da, ko letiš, veš,
da ne letiš za družbo, ampak za ljudi, ki
ti zaupajo svoje življenje. Včasih si
počaščen, včasih te delo lahko teži kot
težko breme.
Leteti z low cost družbo pomeni, da mo-
raš narediti vedno vse na čim boljši
način in čim hitreje: manj časa je letalo
na tleh, manj denarja potroši družba.
Včasih celo letimo z nižjo hitrostjo, da
letalo porabi manj goriva in da lahko
znižamo stroške letalskih vozovnic. Vse
je tako organizirano, da bodisi družba
bodisi potniki porabijo manj denarja.
Kaj svetuješ mlademu, ki si želi po-
stati pilot?
Svetujem mu, naj se ne podaja v to, če
misli, da je najlepše in istočasno na-
jlažje delo. Jaz se včasih zbujam en dan
ob treh zjutraj, drugi dan ob šestih po-
poldne, včasih zajtrkujem popoldne,
včasih večerjam zjutraj. Biti pilot je lah-
ko precej utrudljivo in psihološko ter fi-
zično obremenjujoče. Če pa si pripra-
vljen vložiti ogromno truda in ljubezni
v to, ti bo vse s časom po-
plačano. Meni je izredno
všeč, ko otroci po pri-
stanku pridrvijo do kabi-
ne in prosijo, ali lahko
vstopijo in si jo ogledajo,
in ko jih vprašam, kaj bi
radi postali, ko bodo
odrasli, vsi odgovorijo,
da bi hoteli postati piloti.
To so tenutki navečjega
zadoščenja.
Kaj bi še dodal ob koncu
najinega pogovora?
Predvsem spletne strani
širijo lažno informacijo,
da je delo pilota
odlično. Na slikah so pi-
loti in stevardi vedno
nasmejani, pilotke in
stevardese pa vedno le-
po naličene že v prvih
jutranjih urah, vsi so
vedno veseli in niso ni-
koli utrujeni. Ni tako!
Večkrat se ob dveh zju-
traj, ko me zbudi budil-
ka, sprašujem, zakaj mo-
ram vstati in biti že ob
treh zjutraj na letališču.
Poleg vsega tega si med poletom
večkrat precej napet, ker, če ne narediš
pravih izbir, ko se pojavi kako izredno
stanje, tvegaš svoje življenje in življenje
vseh drugih (najmanj) stotih oseb, ki
so na letalu. To je krasno delo, toda ver-
jemite, sploh ni najlažje, predvsem če
ga ne opravljaš z ljubeznijo.
P
S 1. strani
Visoko nad oblaki