Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 16. januarja 1930. ■P in r.' Stev. 22. Letnik LXX. [SotAeto 1929130] Učiielfslci Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo in uprava: Ljubljana. Frančiškanska ullc/T6/l. Rokopisov ne vračamo. Aefranklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, ta inozimstto SO Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovcfu. davek poitbe. PcSt. tek. tač. 11.197. Telejcn 3112. mm Delovni program OIO za leto 1929./30. (Sprejet na seji OIO 22. decembra 1929.). I. OIO (osrednji izobraževalni odsek), izvoljen na pokrajinski skupščini v Ljubljani leta 1929., smatra za svojo na« logo, da pospešuje vsako samoizobraže* valno delo članov UJU, zlasti še vglab* ljanje v otroško duševnost in V milje, ki se v njem naš otrok razvija, kakor v življenje šolske okolice ' ter celotnega naroda. Tak študij otroka, razmer šol* ske okolice in naroda je pogoj za po* trebno Reformo šole, za poglobljeno vzgojno delo v njej in izven nje, kakor -ga zahteva naša doba. II. Izhodišče samoizobraževalnega dela naj tvorijo konkretni vzgojni problemi, kakor jih srečuje naš učitelj pri syojem delu v šoli in izven nje; odtod pa naj sega v vsa področja znanosti in napred* ka, ki lahko pripomorejo, da se razširi njegovo obzorje in dvignje rnivo vzgoji nega dela v šoli in izven nje. III. \ OIO smatra za najprimernejšo pod* lago prvih početkov samoizobraževalne* ga dela »P o p i s n i c e«, kakor jih je predložil na III. samoizobraževalnem te« čaju dr. Žgeč. Te popisnice misli izdati v najkrajšem času Pedagoška centrala-v Mariboru in OIO smatra za svojo na« logo, da to akcijo po vseh svojih močeh podpira. IV. | V svrho poglobljenega samoizobra* ževalnega dela je potrebno Inajtesnejše sodelovanje OIO s Pedagoško centralo, s »Popotnikom«, z »Učit. Tovarišem« in Slov. Šolsko Matico. V. OIO bo podpiral, kakor sledi že iz točke I., samoizJobraževalno delo tako posameznikov kakor delo(vnih zajednic, ki se naj ustanavljajo po lokalnih razmerah ali po skupnih interes sih, a tudi pedagoških in izobraževalnih krožkov, ki še obstojajo ali se šele ustanove ter končno učiteljskih dru< š t e v z nasveti, po možnosti s predava* tel j i, s pedagoškimi tečaji, ekskurzijami itd., z vsemi sredstvi, ki mu stoje na raz* polago. Samoizobraževalno delo pa se bo naslanjalo na delo v Pedagoški centrali. VI. OIO mora stati v neposrednih stikih z učiteljstvom za svojo samoizobrazbo, čemur inaj pripomorejo osebni stiki iin dopisovanje. Delovne zajednice, pedago* ški in izobraževalni krožki, učiteljska društva in posamezniki se naj obračajo po nasvete k OIO ter mu naj stalno po* ročaj o o svojem delu. Le tako je organi« zacija samoizobraževalnega dela mogoča. Dr. Fr. Žgeč 1. r., Ernest Vrane 1. r., t. č. predsednik. t. č. tajnik. Proiekt novih pravil Udruženja Jugoslov. Učiteljstva ki ga je izdelal izvršni odbor UJU Program bodoči upravi, na ka« terega so pristala vsa poverjeni» štva, ki zahtevajo sledeče: Širji glavni odbor mora v teku enega leta izvršiti odobritev novih pravil UJU, katerih osnovo naj bi izdelala ena izmed sekcij. Temeljna osnova teh pravil mora biti sledeča: 1. Poverjeništva UJU morajo ostati ter se upravljajo avtonomno po svojih lastnih pravilih, ki mo* rajo biti v skladu s centralnimi pravili. 2. Vrhovno upravo udruženja mora tvoriti odbor, ki sestoji iz predsednika in tajnika centrale ter predsednikov vseh poverjeništev. Ta odbor se mora sestajati redno vsaki mesec na seje. On zastopa udruženje ter rešava vsa stanovsko politična in načelna vprašanja. 3. Izvršni odbor je samo ekse* kutiva sklepov gornjega odbora ter rešava tekoče administrativne posle. Ta odbor se mora skrčiti samo na predsednika, podpredsed* nika, tajnike, blagajnika in uredni* ke organizačnih listov. 4. Širji upravni odbor naj se sestaja le po izraziti potrebi ter naj bo samo informativen organ udru* ženja, na podlagi katerega se bo zaslišalo širše mnenje učiteljstva. Ta odbor se mora voliti po propor* cionalnem sistemu kandidatnih list, a ne po proporciji jakosti članstva poedinih poverjeništev, kar bi zna« čilo majorizacijo manjšin, tako da bi došlo na podlagi novega volil* nega sistema tudi mišljenje manj» šine do izraza in bi bilo zastopano. Vse to morajo predvidevati nova pravila. (Sprejeto soglasno na glavni skup« ščini UJU v Zagrebu, 18. avg. 1929.) I. Ime i podela. Čl. 1. — Učiteljstvo Jugoslavije ima svoje staleško udruženje pod nazivom: »Udruženje Jugoslovenskog Učiteljstva«. Čl. 2. — Ovo udruženje deli se na pet sekcija, koje su sastavljene od sreskih dru* stava. II. Svrha. Čl. 3. — Udruženju je svrha: a) da organizuje sve učiteljstvo u Jugo* slaviji i da u njemu razvija jednobitnu sta« lešku svest kao osnovicu za prosvetni, kul* turni, socijalni i nacionalni rad učiteljstva. b) da radi na intelektualnom i moralnom usavršavanju svojih članova i svega uči* teljstva; v) da radi na napretku narodne škole i na narodnom prosvečivanju; g) da štiti prava i interese svojih čla* nova, i d) da postavi i održava veze sa svima prosvetnim i kulturnim društvima u Sloven* stvu i u drugom svetu, ako su ona u duhu svrhe pravila ovog udruženja. III. Sretstva. Čl. 4. — Sretstva su udruženja: a) ulozi članova, zaveštanja, pokloni do« brih ljudi, prihodi od štampe udruženja, od zabava i vanredni; b) stručna, staleška i druga štampa; v) zborovi i skupštine. IV. Članovi. Čl. 5. — Članovi su udruženja: redovni, utemeljači, dobrotvori i počasni. Čl. 6. — Redovan je član učiteljica u službi i u penziji i lica koja su kao učitelji udruženja prešli u druge položaje administra* tivno*prosvetne struke a nisu prekidala član* stvo u udruženju. Čl. 7. — Utemeljač je onaj član koji ulo* ži kasi jedne sekcije jednom za svagda 300 dinara. Čl. 8. — Dobrotvor je onaj koji kasi jed* ne sekcije uloži jednom za svagda 500 dinara. Čl. 9. — Počasni član je lice jako za* služno za ovo udruženje ili za učiteljstvo jed* noga kraja ili za prosvetu u opšte ili za na* ročitu zaštitu prava i interesa učiteljstva. Po* časne članove bez debate proglašuje Glavna skupština udruženja i na predlog sekcije. Čl. 10. — Ako je utemeljač ili dobrotvor učiteljica u penziji, mora plačati i ulog re* dovnog člana, dokle god po zakonu ne bi stekao pravo na punu penziju. ■WWiBli|i|||ltiaHMMWW»BI'IWIIWiWllllimi I ■ IMIIIIIIIIIIH Čl. 11. — Redovni članovi dobijaju član* ske karte a ostali diplome svojih sekcija. Čl. 12. — Dužnosti redovnog člana jesu: a) da se svim svojim snagama stara o postignuču svrhe udruženja; b) da redovno pri upisu polaže za svaku godinu članski ulog; v) da poverenu mu dužnost i zadatak pažljivo izvrši; Prava su redovnoga člana: a) da se služi ustanovama udruženja kao: domovima, pansionatima, lečilištima, letova* lištima itd.; b) da dobije novčanu pomoč u slučaju preke potrebe; v) da dobije zaštitnu pomoč u slučaju trpljenja; g) da učestvuje na zborovima i skupšti* nama prema propisima ovih pravila; d) da bira i da bude biran za člana upra* ve prema propisima ovih pravila. Čl. "13. — Učiteljice utemeljači i dobro* tvori imaju sva prava i dužnosti redovnih članova. V. Organi udruženja. Vrhovnu upravu udruženja čini Glavni odbor, koji čine 12 članova i Nadzorni odbor od 5 članova. Svi oni moraju biti sa teritorije Uprave grada Beograda. Za rešavanje staleških pitanja postoji Širi odbor u koji ulaze: članovi Glavnog od* bora, pretsednici sekcija i 24 izborna člana. Ovaj se odbor sastaje na poziv Glavnog od* bora i radi sa njim u zajednici po pitanjima stavljenim na dnevni red. Članovi Glavnog odbora, članovi Šireg odbora i članovi nadzornog odbora biraju se jednovremeno na Glavnoj Skupštini. Pored njih se bira još 5 zamenika za Glavni odbor, i 2 zamenika za nadzorni odbor. Konstituisa* nje Glavnog odbora vrši se odmah po izboru na zajedničkoj sednici svih izabranih članova osim nadzornog odbora, birajuči pretsednika, podpretsednika i urednike organa UJU. Čl. 15. — Izbori se vrše aklamaciojom ako je u tome cela skupština saglasna, u pro* tivnom po listima na proporcionalnoj osnovi, u kome se slučaju mandati dodeljuju prema nadenom količniku broja izbornih članova u ukupnom broju glasača. Glasanje je tajno. Čl. 16. — Svi upravni odbori imaju po* sebne i opšte dužnosti. Opšte su dužnosti svih upravnih odbora: a) da se staraj u u svome delokrugu o ad* ministrativnim poslovima udruženja; b) da uredno prikupljaju prihode od udruženja i da njima rukuju po budžetu; v) da izraduju budžet za narednu godinu i da ga podnose skupštini na odobrenje; g) da svojoj godišnjoj skupštini podnose izveštaj o svome radu i o stanju udruženja u minulo j godini; Č.: LISTEK. Na Blanci. V prvi polovici decembra pr. 1, je hospi* tiral na Blanci pri tov. Bregantu 4. b letnik državnega 'ženskega učiteljišča \ Ljubljani. Blanca in ves njen šolski okoliš leži na levem bregu Save. Po dolinah in nizkih gre* benčkih, ki se spuščajo proti savskemu bregu, leže raztresene vasice in hišice, nekatere od* daljene od šole do 2 uri hoda. Pota so veči* noma slaba in zelo blatna, ker je glinast svet. Ob slabem vremenu prihajajo otroci v šolo blatni od pet do glave, lepljiva ilovica se drži čreveljčkov in obleke kakor smola in se ne da očistiti niti z najboljšimi otirači. Prebi* valci so večinoma siromašni, da komaj za silo oblečejo otroke, ki pridejo večkrat brez zajtrka in kruha v šolo. Težka je učiteljeva naloga vzgajati iz tega materiala in v takih razmerah ljudi, ki bodo imeli veselje in razumevanje za vse lepo in dobro, ko zatira siromaštvo vso le* poto in se dobrota utaplja v alkoholu. Videti je, da je za te otročiče šola tisto mesto, kjer sije solnce — in veselje jim žari iz obrazkov, ki so videti drugače bolehni in izčrpani. Tu se jim odpro srčeca, da privro na dan vse tegobe in vse veselje vsakdanjega življenja, in \sicer oni najlepši del, tki ga doma nimajo — šola je postala tu res del pravega vsakodnevnega življenja te mladine. Že oprema v razredu, čeravno siromaš* na, kaže bolj sliko delavnice kmetskega obrtnika kakor pa učilnico naših starih šol. Klopi so razvrščene v polukrogu okoli de* lovne mize. ki je sredi sobe, v kotu stoji ši* roka in dolga polica z lonci in zaboji za cve* tiče in druge rastline, metrska polena in žaga, kamenje za tehtanje, izdelki iz gline in drugo. Ob treh stenah vise table, da je lahko istočasno polovica učencev zaposlenih pri tablah, kjer ima že vsak oddeljeno svoje mesto in mu ga ni treba vsakokrat na novo odi kazovati. — Odra ni v razredu in tudi table ne, ki bi bila samo za učitelja; ta ima le mizo pri vratih, ki pa se popolnoma izgubi med drugo opravo in na njej imajo učenci svoje liste. Nekaj posebnega je opazovati otroke, kako mirno in neprisiljeno se gibljejo v raz* redu, da jih celo prihod dijakinj ni motil pri delu. V drugem razredu, t. j. 2. šolsko leto, ki ima pouk dopoldne, poučuje tovariš Bre* gant. On je razdelil razred v delovne sku* pine po splošnih duševnih sposobnostih in ne po predstavnih tipih, kar tudi odgovarja sedanjemu stanju psihologije. Dokler se je v psihologiji naslanjalo vse duševno življe* nje na mehaniko predstav in na njih zgra* jeno didaktiko, je bila tudi razdelitev učen* cev na predstavne tipe opravičena; če pa hočemo zajeti otroško duševno in telesno življenje v totalnosti se moramo ozirati na vse njegove duševne in telesne sposobnosti. Tako je Bregant v skupino A zbral učen* ce, ki so po svojih duševnih sposobnostih toliko nad normalo, da bodo predvidoma do konca šolskega leta predelali tudi snov, ki je po učnem programu predpisana za tretje šolsko leto. V skupino B spadajo učen* ci, ki bodo po svojih sposobnostih dosegli več, kakor je predpisano v učnem programu. V skupini C so oni, ki bodo še obvladali snov, ki je predpisana za 2. šolsko leto — in končno v skupino Č oni, ki predvidoma ne bodo dosegli učnega smotra, ki je postavljen za ta razred. Ta diferencijacija omogoča večjo zapo* slitev učencev, in sicer vsakega po njegovih zmožnostih, ker skupine niso stalne, temveč je učencem mogoč prehod celo iz zadnje skupine v prvo posebno pri tehničnem delu. S tem, da se omogoča tudi intelektualno šib* kejšim tehnično delo v skupini A, se izbriše ali vsaj oslabi tisti občutek manjvrednosti, ki bi nastal, če bi bile skupine stalne za vse vrste duševnega in telesnega dela. Znano je, da se nekateri učenci, ki nimajo razumskih sposobnosti, odlikujejo v ročnem delu in sploh v spretnostih. Tej razdelitvi bi se dalo le v toliko opo* rekati, da ima preveč skupin, ker je to za učitelja silno naporno in za novinca skoraj neizvedljivo, ko vidimo, kake težave dela nekaterim že pouk v razredu z dvema oddel* koma. Tak način pouka lahko izvede res sa* mo učitelj z veliko prakso in pravim vzgoji* teljskim talentom. Tu ni mogoča šablona. Na drugi strani omogoča ta diferenci* jacija učencev, da se skupine A in B zapo* slijo s tihim delom in da lahko učitelj po* sveti več časa slabejšim učencem. Opazilo se je, da se tudi v času skupnega pouka, ozi* roma dela daje pobuda za delo onim učen* cem iz skupin C in Č. Boljši učenci vodijo delo in to s tako samozavestnostjo in spret* nostjo, da je učitelj stopil popolnoma v ozadje. Pri vsem delu teh skupin vlada neka živahnost, ki bi jo človek v prvem trenutku smatral za nered, toda v resnici se je vsak učenec z zanimanjem oprijel svojega dela — pisanja ali risanja in ko je končal, je takoj šel k tabli na svoje mesto in risal dalje. Važna je razdelitev na skupine tudi iz vzgojnega stališča, ker morajo boljši učenci v nrvi vrsti upoštevati slabejše in jim poma* gati. Tovariš Bregant je v tem pogledu šel tako daleč, da je združil za eno uro dnevno prvi in drugi razred, da pri pridobivanju nove snovi v stvarnem pouku vodijo delo starejši učenci in tako navajajo mlajše na način obravnavanja snovi v šoli. Za pismene izdelke se za vse predmete rabijo listki: n. pr. za računstvo računski li» stek, za pravopis besedni listek itd.; nekaj posebnega je redovni listek, na katerega za* pisujejo pravila, ki se jih moramo držati v vsakdanjem življenju in so jih učenci sami spoznali ali postavili na osnovi svojih lastnih doživljajev. Vse, kar se tiče ene delovne enote, ki traja do 2 tedna se zapisuje na en ali več li* stov; vsi ti listki iz ene delovne enote se potem spravijo v mapo, ki nosi ime učenca in ime delovne enote. Tako ima učenec zbrano vso snov iz vseh predmetov v enem življenskem področju. Prisostvovali smo jezikovnemu pouku, ki se je naslanjal na pripovedovanje o sv. Miklavžu. Tu so učenci sami popravljali je* zikovne napake pripovedovalcev in tujke na* domestovali s pravilnimi izrazi in si to za* pisovali v besedni listek. Pri računskem pouku so obravnavali ulomke, in sicer najprej na predmetih, da so učenci sami iskali in našli postopek in nato napisovali rezultat na tablo in listke. Prehod k ročnemu delu se je izvršil na željo učencev. Polagali so iz slamic parklja v teku; zato je bilo treba prej opazovati dr* žanje glave, trupa, nog in rok učencev, ki so tekli. Isto so modelirali v plastelinu. Učenci si razdele deske in plastelin in sami delajo. Med tem tihim ročnim delom pojejo pes* mice, kakor je to navada pri mnogih kmet* skih delih na polju in doma. Nekaj časa jim je čital učitelj povest iz mladinske priloge nedeljske številke časopisov in učenci, ki so končali svoje delo, so z napeto pozornostjo poslušali. Tako so končale prve tri ure pouka v II. razredu. Popoldne poučuje I. razred (1. šolsko leto) gospa Bregantova v isti sobi. Tudi tu Ali si preiital(a) okrožnico UGP7 — Ravnaj se po njej! d) da sazivaju svoje godišnje skupštine i da odreduju njihov dnevni red; d) da se staraju o družinskoj imovini svoga delokruga; e) da izdaju materijalnu pomoč svojim članovima u slučaju preke potrebe; ž) da se staraju o družinskoj štampi ko* ju ustanove te da bude izraz savremene nau« ke i izraz večine učitelj stva. Posebne su dužnosti upravnih odbora: A) Glavnog odbora: a) da u opšte izvodi rad udruženja pre« ma čl. 3 ovih pravila; b) da pretstavlja udruženje kao njegovo pravno lice; v) da se stara o staleškom listu; g) da rukuje potpornim fondom i da iz njega pomaže članove u slučaju potrebe; d) da pregleda i odobrava sekcijska pra« vila najdalje za mesec dana od prijema istih; e) da bira blagajnika, urednike listova i činovnike udruženja. B) Upravnog odbora sekcije: a) da izvršuje rešenja Glavne i sekcijske skupštine, kao i Glavnog odbora u koliko bu« du zasnovana na pravilima; b) da izradi pravila za sekciju i da ih za mesec dana dostavi na odobrenje Glavnom odboru; v) da se stara o stručnoj štampi udruže« nja u koliko je zasnuje po svojim pravilima; g) da se stara o fondovima koje za svoje svrhe a na osnovu ovih pravila zasnuje, n. pr.: fond za štampu, fond za siročad, za usavr« šavanja itd. d) da Glavnom odboru uredno predaje po jednu trečinu uloga novih članova uteme« ljača i dobrotvora a od svakog redovnog čla« na po 10 dinara godišnje čim ih primi od sreskih uprava, a tako isto i za staleški list od redovnih članova koliko bude Glavni od« bor odredio. Muž i žena ili srodnici koji žive u zajednici, ako su članovi, plačaju jedan pri« merak. d) da sekciju pretstavlja kao njeno prav* no lice; ž) da bira sebi blagajnika i ostalo osoblje. Cl. 17. — Dužnosti sreskih upravnih od« bora propisuju se sekcijskim pravilima u du« hu ovih pravila. Čl. 18. — Nadzornim odborima je duž« nost: a) da svakog meseca, a po potrebi i češče pregledaju račun i stanje blagajne svoga de» lokruga; b) da paze da li se izvršuju skupštinske odluke; v) da sazivaju vanredne skupštine u slu« čaju znatnih nepravilnosti u radu. Čl. 19. — Svaki upravni odbor izraduje potrebne pravilnike u rukovanju blagajnom, fondovima, domovima, uredivanju listova, itd. Čl. 20. — Odredbe o sastavu sreskog bu« džeta propisuju sekcijska pravila a u duhu ovih pravila. Čl. 21. — Krajem školske godine sreska društva drže svoju skupštinu, na kojoj se pregleda godišnji račun i stanje blagajne, iz« raduju predloži za sekcijsku i glavnu skup* štinu, rešava o spajanju srezova i o prilasku u sastav podesnije sekcije i biraju se delegati za sekcijsku i glavnu skupštinu. Društva koja imaju do 50 redovnih članova šal ju kao delegata svoga pretsednika ili zamenjenika delegata, ako on ne bi mogao iči. Društva preko 50 članova šalju pored so razdeljeni otroci po svojih sposobnostih v štiri skupine. Otrok ni motil poset v šoli, temveč so se z največjim zanimanjem po« svetili svojemu delu. Skupno so obravnavali snov: sv. Miklavž. Skupina A je nato iz te snovi popolnoma samostojno napisovala be« sede in lahke stavke na svoje listke, ker so že obravnavali vse velike tiskanke. Ravno isto je dovršila skupina B. — Medtem sta skupini C in Č obravnavali nove glasove po svojih doživljajih in tudi računali kakor je ravno bilo potrebno radi spremembe dela. Pisali so tudi pridobljeno besedo na listke in na tablo. Zal, da je čas le prehitro potekel in so morale kandidatinje oditi na vlak. Toda tudi v tem kratkem času so imele priliko, da so videle uresničeno delovno šo« lo, ki ni samo kopija tujega, temveč produkt dolgotrajnega in težkega iskanja ter samo« stojnega ustvarjanja. Tu se res upoštevajo vsi vzgojni in me> todični principi, ki jih je postavila moderna pedagogika ter se mladina predvsem vzgaja ne samo uči. Že zaradi teh vzgojnih uspehov bi bilo vredno, da §e zganejo vsi, ki jim je moralni dvig našega naroda pri srcu in podpro delo nove šole, ker tudi učni uspehi gotovo pre« segajo uspehe velike večine starih tudi više organiziranih šol v Sloveniji. Čuditi se moramo, da sta tov. Bregant in njegova gospa soproga dosegla take uspehe brez vsake podpore, posebno če primerjamo njegove uspehe z uspehi šol v tujini, ki so opremljene z vsemi pomožnimi sredstvi. Potrebno bi bilo, da bi požrtvovalna res formatorja naše kmetske šole vršila svoje plodonosno delo v kraju, ki bi po svoji legi nudil čim širšemu krogu učiteljstva možnost upogleda v nove metode in kjer bi bila na .razpolago tudi sredstva za vzdrževanje šol in primerne nagrade za trud in žrtve učiteljstvu. pretsednika još jednog delegata, ako broj nji« hovih članova bude 100 ili ostatak veči od 25 članova. Na dva delegatska mesta, osim pretsedničkog imaju pravo ona društva, koja imaju 150 članova ili im ostatak preko sto* tine bude veči od 25 članova, itd. Čl. 22. — Za vreme letnjeg odmora prvo se drže godišnje skupštine svih sekcija pa za tim Glavna skupština. Čl. 23. — Skupštinama je dužnost: a) da pregledaju rad uprave u minuloj godini i ako je bio pravilan da upravi dadu razrešnicu; b) da rešavaju sva pitanja koja se stave na dnevni red; v) da biraju članove i zamenike uprav* nog i nadzornog odbora svoga delokruga; g) da pregedaju i odobravaju budžet svo« ga delokruga; d) da Glavna skupština proglasi počasne članove koje neka sekcijska uprava izabere. Čl. 24. — U slučaju neodložnih staleških potreba ili u slučaju opštega staleškoga izraza o nekom pitanju, upravni odbori mogu sa« zvati vanrednu skupštinu svoga delokruga. U slučaju nepravilnoga rada i materija!« ne opasnosti udruženja nadzorni odbori sek« cija i centralni nadzorni odbor, mogu sazvati vanrednu skupštinu svoga delokruga. Glavni odbor mora sazvati vanrednu skupštinu kad to zahtevaju tri petine članova ili tri sekcij« ska upravna odbora, a upravni odbor sekcije mora je sazvati ako to zahtevaju 2/a njenih sreskih uprava. Sazivači vanrednih skupština moraju dostaviti njen red upravi sekcije i Glavnom odboru. Čl. 25. — Sreske, sekcijske i vanredne skupštine drže se u sedištu dotične uprave, a Glavne skupštine udruženja drže se u ve« čim i važnijim gradovima. Čl. 26. — Svakom skupštinom rukovodi pretsedništvo njenog upravnog odbora. Čl. 27. — Skupština se bavi samo pita« njem dnevnoga reda. Čl. 28. — Na sreskim zborovima i skup« štinama svaki član ovoga udruženja ima pra« vo govora ako pretsedništvu pokaže svoju kartu, a pravo odlučivanja samo redovni čla« novi dotičnoga sreskog društva. Na sekcijskoj skupštini imaju pravo go« vora i pravo odlučivanja članovi glavnog od« bora, pretsednici i sekretari sekcijskih upra« va i delegati sreskih društava odn. njihovi zamenici. Čl. 29. — Svaki organ snosi troškove za održavanje skupština i plača svojim delega« tima iz svojih srestava po budžetu. Čl. 30. — Na skupštinama se odlučuje prostom večinom prisutnih njenih pravnih članova. VI. Društvene ustanove. Čl. 31. — Udruženje ima svoje domove, fondove, pansionate, i druge ustanove, koji« ma rukuje svaki organ udruženja u svome delokrugu po ovim pravilima. Čl. 32. — Osniva se potporni fond kojim rukuje Glavni odbor. U potporni fond unosi se kao osnovna suma iz gotovine blagajne Glavnog odbora ... dinara a ovoj se sumi dodaj e po jedna šestina uloga svih članova utemeljača i dobro« V nedeljo dne 5. januarja se je vršila v Celju seja širjega sosveta, ki ji je prisostvo« valo 12 članov ožjega sosveta in 30 društve« nih predsednikov odnosno njih zastopnikov. Od ožjega sosveta sta manjkala tov. Grum, ki je bil bolan, in tov. Gosak. Zastopana niso bila celjsko, kranjsko in kozjansko uči« teljsko društvo. Zapisnikarja sta bila tov. Kmet in Mervič. Tov. poverjenik otvori sejo s pozdra« vom na navzoče, posebej pa pozdravi tov. Flereta, ki je prišel kot zastopnik Izvršnega odbora, na predlog šolsko«upravnega odseka, na sejo širjega sosveta. Dnevni red seje: 1. Poverjenikovo poročilo. 2. Poročilo funkcionarjev. 3. Novi šolski zakon. 4. Položaj v organizaciji. 5. Samostojni predlogi. 6. Slučajnosti. Ad 1. in 4. Tov. poverjenik združi 1. in 4. točko dnevnega reda v eno in poda kratko poročilo o položaju, ki je nastal v organiza« ciji, po letošnji pokrajinski skupščini. Na« dalje poroča, da je razposlalo kranjsko uči« teljsko društvo na predsednike okrajnih uči« teljskih društev UJU pov. Ljubljana 22 do« kazov, na podlagi katerih zahteva opozicija izredno skupščino. Tov. poverjenik poda k posameznim točkam pojasnila in otvori raz« pravo. Tovariš Skala stavi z ozirom na pojas« nila tov. poverjenika naslednje predloge: 1. Poverjeništvo UJU Ljubljana naj se ne ozira na razne kritike in izjave posamez« nih članov opozicije. Preko njih naj dela za stanovske koristi. Opozicija naj dela v svo« jem krogu, kakor ve in zna in naj nastopi na pokrajinski skupščini, kjer je dana naj« boljša prilika, da se kot taka uveljavi. 2. Kritika in dokazi, ki jih je razposlal tov. Lapajne na predsednike učiteljskih dru« štev, ne morejo služiti za razpravo v seji šir« jega sosveta, ker je njihovo osnovno stali» šče nepravilno in ki kaže, da sestavljalci te tvora, i ... % prihoda sa zabava, koncerata i sličnih priredaba sreskih društava, i'...% svih ušteda po budžetu glavnog odbora koje se pokažu krajem godine. Čl. 33. — Iz potpornog fonda daju se po« zajmice a u krajnjem slučaju i pomoč čla« novima. Čl. 34. — Glavni odbor ima svoj dom u Beogradu, koji služi svrhama udruženja k^o i nastavnika i daka narodnih škola kad se bave u Beogradu privremeno. Dom je pod nazivom »Dački dom« a u koliko glavna bla« gajna udruženja ne bi mogla iz svojih re« dovnih sretstava podmiriti troškove oko nje« govog izdržavanja dužne su naknaditi po« trebne izdatke sve sekcije srazmerno broju svojih redovnih članova, ali najviše po jedan dinar od člana. Čl. 35. — Sekcije i sreska društva podižu svoje domove, zasnivaju svoje fondove i usta« nove za svoje potrebe, i rukuju njima prema propisima poslovnika koje za to budu pro« pisale čim koju ustanovu postave. Sve poslov« nike, uprave dostavljaju svojoj sekcijskoj upravi i Glavn. odboru. Čl. 36. — Svaka sreska uprava imenuje jednoga svoga člana za pretsednika suda ča« sti u toj godini, u koji ulazi još po jedan član odreden od svake parnične strane. Sud časti raspravlja u prvom redu sporove članova a u drugom redu, ako se hoče, raspraviče ih sud časti pri upravi sekcije koji se sastavlja ili kockom ili kao i sreski sud časti a uvek iz« medu članova sekcijske uprave. Čl. 37. — Poročne, nemoralne, neuredne i sve članove koji bi radili protiv interesa uči« teljstva ili bi mu svojim položajem nanosih štetu, društvo če prema dovoljnim dokazima isključiti iz udruženja ili za izvesno vreme ili za svagda. VII. Prelazna naredenja. Čl. 38. — Ova pravila stupaju na snagu kad ih Glavna skupština primi a državna vlast odobri, kada prestaju važiti ranija pra« vila sa svima svojim izmenama i dopunama. Čl. 39. — Dosadašnji članovi ovog udru« ženja, koji su bili prešli u druge državne služ« be i primili druge položaje, a nisu prekidali članstvo ostaju i dalje punopravni članovi udruženja. Čl. 40. — U slučaju prestanka udruženja Jugosl. Učiteljstva, novac i sve hartije od vrednosti predače se Državnoj Hipotekarnoj Banci u Beogradu, dom i nameštaj upravi beo« gradske opštine, a knjižnica i administrativna dokumenta jednoj od beogradskih osnovnih škola, na Istočnom Vračaru, Terazijama ili kod Saborne crkve. Sve če ove ustanove vratiti primljene vrednosti novo obrazovanom udruženju uči« teljstva u Beogradu, ako se osnuje na istim osnovima na kojima je ovo udruženje zasno« vano. Ako se za 50 godina ne bi takvo dru« štvo obrazovalo, onda če se sve unovčiti, a novac predati fondovima koje država za uči« teljstvo bude zasnovala. Čl. 41. — Izmene i dopune ovih pravila može vršiti samo Glavna skupština, a sve što nije odveč važno no više formalno, propisače upravni odbori poslovnicima. kritike in dokazov ne poznajo razvoja in bistva deklaracije. 3. O programu čistih deklarašev in mo« mentanih opozicionalcev v UJU, kakor ga je razposlalo poverjeništvo UJU vsem učitelj« skim društvom, širji sosvet ne more raz« pravljati, ker ni to nikak program, ampak so to le predlogi za izpremembo pravil UJU, o katerih je širji sosvet že razpravljal. Člani opozicije lahko stavijo predloge o izpre« membi pravil na zborovanjih učiteljskih dru« štev, ko bodo pravila na dnevnem redu. 4. Poročila učiteljskih društev naj bodo sestavljena vedno tako. da ne pridejo v na« vzkrižje s tiskovnim zakonom, pa tudi tako, da ne kvarijo ugleda stanovske organizacije, niti ne žalijo članov UJU, tudi če ti pripa« dajo opoziciji. Naknadno je bil sprejet še dodatek k temu predlogu. S sprejetjem tega predloga preneha sklep širjega sosveta glede vpraša« nja »in suspenso«. 5. 'Poverjeništvu UJU 'naroča širji so« svet, da posveča vse svoje delu pravilniku, ki ga predvideva novi šolski zakon in za« stavi vse svoje moči, da se bo materijalno stanje učiteljskega stanu izboljšalo. V debato so nato posegli tov. Skala, Se« stan, Gobčeva, Dimnik in IMlekuž. — Pono« ven predlog tovariša Skale, naj se vrši gla« sovanje o njegovih predlogih, je bil sprejet soglasno. Tov. Skala prečita vsak predlog zase. K prvemu je podal tov. Žagar naslednjo izja« vo: »Kot zastopnik radovljiškega učiteljske« ga društva vztrajam na tem, po sklepu na« šega društva, da seje širjega sosveta in dru« štev ne morejo razčistiti položaja, nastalega v organizaciji in da to more izvršiti le iz« redna skupščina. Zato zahtevam, da se skli« če v najkrajšem času, kjer naj se ves spor stvarno razčisti in uredi. Ta izjava je bila odklonjena z vsemi proti dvema glasovoma. Prvi trije Skalovi predlogi so bili nato brez debate sprejeti z vsemi proti dvema glasovoma. K četrtemu predlogu so govorili tovariši Dimnik, Ribičič, Peternel, Žagar in Vauda, nakar sta bila 4. in 5. predlog soglasno sprejeta. Za tem se je razvila debata, ali naj se objavijo vsa »in suspenso« poročila. Debati« rali so tov. Hočevar, Dimnik, Skulj, Horvat, Žagar, Hren, Rostohar, Skala, Jakopec, Ri« bičič, Peternel, Arrigler, Pleskovič, Mavric, Gerlanp in Terčak. Med debato predlaga tov. Straus naslednje: »Zadovoljujemo se s pojasnili poverjeništva in izjavljamo, da se »in suspenso« dana poročila ne objavijo, po« verjeništvo pa se pooblašča, da nenavzočim predsednikom pojasni vzrok gornjega skle« pa.« Predlog je bil sprejet z vsemi proti dve« ma glasovoma. Po debati prečita tov. Straus še nasled« nji dodatni predlog: S tem sklepom pa se ne odvzame društvom možnost, da o neobjav« Ijenih predlogih društev, društva ponovno razpravljajo in stavijo predloge v smislu sklepa širjega sosveta točka 4. Skalovih pred« logov. Ta dodatni predlog je bil soglasno sprejet. Nato se je debatiralo še o uredniškem konzorciju »Učiteljskega Tovariša«. Debati« rali so t(w. Gerlanc, Skulj, Dimnik, Žagar, Terčak, Mlekuž, Ribičič, Jarh, Stravs, Mu» sek. Nato je bil sprejet predlog: Poverjeni« štvu se naroča, da deluje z na skupščini iz« volj enim konzorcijem. Če bi se pa člani ne udeleževali sej, naj se pritegne v konzorcij še eksekutiva. Tov. Lampret kot predsednik šolsko« upravnega odseka poroča, kaj vse je naredil ta odsek za izboljšanje našega materialnega in pravnega položaja. Ad 3. Tov. Flere jp poročal o šolskem zakonu. Po njegovem poročilu so debatirali tovariši: Lampret, Skala, Hren, Arrigler, Hor» vat, Gerlanc, Gallob, Gobčeva, Šestan, Vau« da, Požar in Verk. Sklep: Seje poverjenikov v Beogradu 18. in 19. januarja se udeležita tov. Skulj in Dimnik. Ad 2. Poročilo tov. Kobala: Tajnik Ko bal navaja v svojem poro« čilu nekoliko statističnih podatkov o okraj« nih učiteljskih društvih, poziva predsednike, da pošljejo do konca marca vse važne pred« loge, ki zadevajo finančno stran organizacije in je treba, da pred skupščino o njih raz» pravljajo vsa društva. Nadalje omeni, da je marenberško učiteljsko društvo poravnalo svoje obveznosti iz prejšnjega leta in s tem zopet stopilo v našo zajednico. Razdelilo se je novomeško učiteljsko društvo v Učiteljsko društvo za novomeški in trebanjski sodni okraj ter v Učiteljsko društvo za žužember» ški sodni okraj. Odbor kranjskega učitelje skega društva je sporočil poverjeništvu, da prekine vse stike. Iz organizacije je izstopil Josip Lapajne. Z ozirom na § 181. novega zakona o na» rodnih šolah pospešeno deluje šolskoupravni odsek in izdeluje načrt pravilnika. IGospo« darski svet je pretresal načrt o oskrbi uči« teljskih otrok. Odsek za nadaljevalno šolstvo je raz« pravljal o smernicah in nalogah tega šolstva. Odsek za obmejno šolstvo in kontraktualce je rešil tekoče zadeve. Osrednji izobraževalni odsek je imel prvo sejo 22. decembra in sprejel poslovnik in delovni program, ki ga prinašamo na dru« gem mestu. Upravni odbor »Našega roda« je izdal prvo številko v 41.000 izvodih ter s tem do« segel rekord. V odboru delujejo tov. Ribičič, Mazi, Slapšak in Mencin. Dalje je poročal tajnik o zavarovanju učiteljstva za slučaj bolezni in se skliceval na zadevni članek v »Učit. Tovarišu«. Končno je omenil naš materialni položaj in korake, ki jih je podvzelo poverjeništvo. Namesto obolelega tov. blagajnika je pozival predsednike, da skrbe za redno pla« čevanje mesečnih prispevkov. Na žalost pri« pominja, da se 4 društva doslej še niso od» zvala in poslala mesečnih prijav. K tajniškemu poročilu se je razvila krat« ka debata glede izstopa tov. Lapajneja iz UJU. Debatirali so tov. Žagar, Skulj, Ples» kovič, Mlekuž, Požar, Kobal in Dimnik. Ad 5. Prečital se je poslovnik uredni« škega konzorcija, kakor ga je odobril ožji sosvet. Sprejme se z izpremembo odstavka, ki govori o pravici članov tiskovnega odseka do posvetovalnega glasu pri sejah ožjega in širjega sosveta. Sklep: Člani konzorcija ni« majo posvetovalnega glasu, ker tega ne pred« videva pravilnik in pravila poverjeništva. Sprejeto z večino proti 7 glasovom; Poslovniki drugih odsekov so se prepu« stili eksekutivi, da jih uveljavi in predloži širjemu sosvetu v naknadno odobritev. Ad 6. Razpravljalo se je o sklepu odbo« ra kranjskega učiteljskega društva, da pre« kine zveze s poverjeništvom in se bo po po« trebi obračalo na posamezna učiteljska dru« Stva. 'Debaterji: (Hočevar, IMlekuž, Dimnik, Kobal: Sklep: Odboru krajskega učiteljskega društva se pošlje poziv, naj skliče občni zbor, ki naj o tem odloči. Eventualne do« pise kranjskega učiteljskega društva, ki bi prišli brez vednosti poverjeništva na posa« mezna društva, naj ista vrnejo. Poverjeni? štvo naj opozori odbor na posledice njiho« vih sklepov. Tov. Horvat Izidor govori o nastalih raz« merah v Prekmurju. Ker ni bilo več predlogov, zaključi po« verjenik sejo. UJU — poverjeništvo Ljubljana, dne 14. januarja 1930. And. Skulj, poverj. Josip Kobal, tajnik. Delovanje širjega sosveta UJU - Poverjeništvo Ljubljana. (Poročilo o seji dne 5. januarja 1930. t Celju.) Bolgarske osnovne šole in učiteljstvo. Tudi Bolgari imajo osnovno šolstvo raz» deljeno v dve skupini, v nižjo in višjo. Nižjo imenujejo »prvonačalno učilište« in traja 4 le» ta, višjo pa »pogimnazijalno učilište«, ali »pogimnazija« ter traja 3 leta. Šolska obvez» nost začenja s 7. letom in končuje s 14. Celotno osnovno šolstvo imajo razdelje« no na 3 dele, v narodno, manjšinsko in pro« pagandno šolstvo. Med njim je razlika v tem, da v narodnih poučujejo v bolgarskem jeziku, v manjšinskih v jeziku manjšine, v propagand» nih pa v jeziku države, ki je osnovala šolo. Prva je v državni režiji, drugi dve pa v pri» vatni. V šolskem letu 1928./29. so imeli narod» nih šol: prvonačalnih 4317 s 442.251 učenci, progimnazijalnih 1335 s 140.249 manjšinskih šol: prvonačalnih 1161 s 52.356 „ progimnazijalnih 45 s 3.742 „ propagandnih šol: prvonačalnih 21 s 2.759 „ progimnazijalnih 17 s 2.204 „ skupno: prvonačalnih 5499 s 497.366 progimnazijalnih 1397 s 146.195 Od manjšinskih osnovnih šol (prvonačal» nih in progimnazijalnih) je: turških 1144 s 51.344 učenci, židovskih 29 s 2.678 armenskih 16 s 1.439 čehoslovaških 6 s 179 „ drugih 11 s 458 „ skupaj 1206 s 56.098 „ Od propagandnih osnovnih šol je: francoskih 18 s 2.961 učenci, angleških 12 s 1.282 „ italijanskih 4 s 450 »» amerikanskih 2 s 125 „ katoliških 2 s 145 skupaj 38 s 4.963 „ Iz teh podatkov vidimo, da so imeli Bol» gari v pretečenem šolskem letu skupno 68% osnovnih šol s 643.561 učenci. Število bolgarskega osnovnošolskega uči» teljstva je sledeče. V Bolgari so učitelji vse učne osebe od otroškega vrtca (detske gradine) do vštevši gimnazije. Le na univerzi so profesorji. Osnov» nošolsko učiteljstvo se deli v dva tipa, v prvo» načalni tip in progimnazijalni. Prvonačalni učitelj postane po dovršitvi učiteljišča (peda» gogičeska gimnazija), progimnazijalni pa, ko poleg tega napravi še dva letnika pedagoške šole (pedagogičeski kurz). V šolskem letu 1928./29. so imeli prvona» čalnih učiteljev: državnih 13.362, privatnih 2.138; progimnazijalnih pa državnih 5.983, pri» vatnih 315. Torej skupno 21.798 osnovnošol» skih učiteljev. Bolgarska učiteljska društva. Bolgarski učitelji imajo tri stanovske organizacije (zve» ze): »Klasen učiteljski sejuz«, kjer je organi» ziranih približno 2000 gimnazijskih učiteljev (pri nas profesorjev), »Progimnazijalen uči» teljski sejuz«, ki ima organiziranih 2100 pro» gimnazijskih učiteljev in »Bolgarski učiteljski sejuz«, H šteje 12.000 učiteljev. V tej zvezi so organizirani prvonačalni (pri nas ljudskošol» ski), progimnazijski in gimnazijski učitelji. Zadnje čase so začeli močno akcijo za zdru» žitev vseh treh v eno, dd učiteljstvo ne bo krhalo svojih sil v medsebojni borbi, ampak v skupni falangi za skupne pravice. —zič. O osnovnošolskem zakonu v Litvi, (Iz »Tutmonda esperantista pedagogia servo«.) Zakon za osnovne šole je bil sprejet leta 1922. in izpopolnjen leta 1925. 1. Temeljne določbe. Osnovne šole usta» navija ministrstvo prosvete, samouprave (okrožne in občinske), socialna in konfesio» nalna društva pa tudi poedinci z dovoljenjem ministrstva in v skladu z državnimi zakoni. Verouk poučujejo učitelji, pooblaščeni od cer» kvenih oblasti. Na 500 prebivalcev pride ena osnovna šola, en učitelj poučuje 32—60 učen» cev. Poučuje se verouk, domači jezik, čitanje, pisanje, računstvo, prirodo, in domoznanstvo, zemljepis, zgodovina, pisanje, risanje, ročna dela, higijena, telesna kultura, igre in petje. Dovoljene so tudi večerne šole za odrasle. 2. Učiteljske dolžnosti in pravice. Dopuste do enega tedna daje nadzornik, daljše mini» strstvo prosvete. Učitelj, ki je poučeval vsaj že eno leto in telesno zboli, dobi plačan do» pust do 6 mesecev, v slučaju duševne bolezni pa do 12 mesecev. V prvem primeru ima pra» vico na prejšnje službeno mesto v dobi do enega leta, v drugem v dobi do dveh let. Ako zapusti službo, dobi odpravnino v znesku dveh mesečnih plač, ako ni odpuščen vsled kazni. Učiteljski otroci se poučujejo brezplač» no na vseh srednjih in višjih šolah. 3. Šolska uprava. Učitelje namešča in od» pušča ministrstvo prosvete. Vsa Litva se deli po mejah administrativnih okrajev v prosvet» na okrožja s 40—75 šolami, ki jim načeljujejo nadzorniki. Nadzornikom osnovnih šol so podrejene vse prosvetne zadeve: osnovne šo» le, izobraževanje odraslih, otroški vrtci, šol» ske knjižnice, čitalnice; nadzorniki kontroli» rajo izvrševanje prosvetnih zakonov, dajejo pedagoške nasvete, sestavljajo proračune, pri» pravljajo načrte za šolske stavbe. 4. Roditeljski odbori. Za vsako šolo se izvoli na sestanku staršev petčlanski roditelj» ski odbor. Seje teh odborov se vrše vsak te« den, ki se jih smejo udeleževati tudi učitelji. Rodbinski odbori sestavljajo šolske proraču» ne in upravljajo krajevne šolske zadeve sploh, razen učnih načrtov. Odborniki smejo biti navzoči tudi pri pouku. 5. Vzdrževanje osnovnih šol. Ministrstvo prosvete plačuje učitelje, daje podpore za gradnjo šol, za nabavo učil, za ustanavljanje šolskih knjižnic. Okrožne samouprave gradijo in popravljajo šolske stavbe, kupujejo opremo in učila, dajejo revnim učencem šolske po» trebščine, plačujejo večerne tečaje, ustanav» ljajo knjižnice. Občinske uprave vzdržujejo šolske stavbe, kupujejo kurivo, skrbe za uči» teljska stanovanja, pohištvo, kurivo in raz» svetljavo. Obleke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna JOS. REICH. Splošne vesti. NAŠ ODGOVOR. V »Jutru« z dne 14. t. m. je izšel odgo« vor na Habermanov članek »Učitelj v slov. literaturi«. Ker je članek anonimen, bi bilo smatrati, da je članek oficielni izraz ured« ništva. Članek naprtuje Habermanu name» ne, ki jih ni imel in aplicira skoro vsa nje» gova izvajanja na Vodnikovo družbo, apelira na zavedno slovensko učiteljstvo, da presodi članek tako, kakor si »Jutro« želi. Tendencijozen je ta odgovor že v tem, da se podtiče Habermanovemu članku boj» kotne namene in bojno fronto proti napred» nim institucijam in s tem speljuje zadevo na nepravo polje. Če bi »Jutro« ponatisnilo celoten članek iz »Učiteljskega Tovariša«, bi bila slovenska javnost tudi v tem pogledu pravilno po» učena. Člankar pač ne ve, da smo slovenski uči» telji svoječasno enako nastopili na zborova» njih učiteljskih društev in v svojem tisku, proti tendenci publikacije Mohorjeve družbe, ko je slično izpodkopavala ugled učiteljskega stanu, slikajoč učitelja v vlogah tipa, ki ogromni večini učiteljskega stanu v javnem življenju ne odgovarja. Že dolgo je ležala mora težkih notranjih občutkov v učiteljskih srcih ravno v tem po» gledu, ker mu je bila faktično slovenska lite» ratura krivična in nepravična napram večini učiteljstva. Seme, ki ga je sejala slovenska literatura, ni dvigalo, ampak je izpodkopa« valo ugled učiteljskega stanu v narodu in to je bistvo članka g. Habermana, to je rodilo odpor, iz katerega se je porodil članek. Slovensko učiteljstvo odklanja v nadalje tako seme, ker mu škoduje, ker ni pravično in izpodkopuje učiteljstvu že itak težko sta» lišče v narodu. Da se druge stanove tudi v tej luči »izposoja«, kakor se to ponovno uči» teljstvo, ne drži! In v tem ponavljanju leži jedro, ki ga vsi učitelji solidarno z g. Haber« manom odklanjamo. Kdor pozna g. Habermana ve, da je bil daleč odstranjen od gornjih tendenc. Iz »To» variševega« celotnega članka je pa tudi raz» vidno, da gre obramba proti ugledu učitelj» stva kvarnim smerem in ne za tendenco boj» kota ali bojne fronte proti naprednim insti» tucijam. Kdor tako razume, napačno razume ali pa napačno tolmači. Čuti naj pa, kdor hoče našega dela, da mora tudi z nami ras čunati. Dobrot samega dela smo imeli že dosedaj dovolj in smo doživeli prav v zadnjem času za vse to bridko razočaranje! Za delo ima» mo vse za sabo; ni ga pa, ki bi zastavil pero, da bi pokazal naše delo in učitelja pri vse» stranskem delu v javnosti ter se zavzel v pravcu, v katerem bi potreboval učitelj opore tudi potom knjige in javnega tiska namenje» nega narodu. Takrat smo navezani nase in ostajamo — sami! Časi so se izpremenili, metode, s katerimi so traktirali učiteljstvo, pa ne. Srečavamo jo tudi sedaj v »Jutru«. Ista metoda, kakor smo je bili vajeni izza časa borbe za stanovsko deklaracijo, ko se je naša organizacija osvobojevala raznih vplivov in se postavljala na lastne noge. Tudi tedaj so bile kolone »Jutra« odprte vsakemu članku s tendenco desorientirati naše član» stvo. Ista metoda, kakor smo je vajeni iz zad» njih dni, ko ni »Jutro« našlo ne ene tople, pozdravne besede za uspeh »Našega roda«, ampak je odprlo svoje predale ljudem, ki so le iz njim znanih vzrokov skušali omajati in prikriti ta uspeh pred javnostjo. (Članek »Bla» žev žegen« v našem listu je »Jutro« prezrlo, vkljub svojemu pozivu za razčiščenje zadeve). Čudimo se tej metodi, ker kaže, da go» spodje zavestno in nezavestno igrajo nojevo politiko, ko nočejo ne upoštevati ne računati z močjo organizacije 3000 učiteljev, v kate» rih rokah je skoroda vse podeželsko prosvet» no delo. In sedaj k Vodnikovi družbi! V čigavih rokah so skoro vsa poverjeni» štva po deželi? Kdo ji je prav za prav dal življensko možnost? Kdo delal reklamo za» njo? Povsod in vedno skoro ponafveč učitelj! Kdo pa je odločeval, kakšna bodi vse« bina njenih publikacij, kdo odločal, za kaj naj se podeželski poverjeniki trudijo in žrt» vujejo? Učitelj, ki edini ima stike z ljud» stvom, ki edini pozna njegove potrebe in želje — učitelj ne! Vsak drug, le učitelj ne. Ali kakor so te konstatacije bridke, vkljub temu bo učiteljstvo tudi v bodoče pro» pagiralo vsako kulturno misijo, ki ima na» men koristiti našemu ljudstvu. Ali je tov. Haberman osamljen v svojem mišljenju, naj govori sklep šolskoupravnega odseka gov. UJU, ki se glasi: Šolskoupravni odsek pov. UJU v Ljubljani izreka na svoji seji 11. januarja 1930. soglasno pohvalo tov. Habermanu za odločen nastop v 21. številki »Učit. Tovariša« v obrambo stanovskega ugleda in časti. Naj ve tov. Haberman, da ni osamljen; vsi stojimo za njim.« Isto sve» dočijo tudi nešteti dopisi od članstva, ki za» htevajo celo ostrejši ton od Habermanovega. Toliko v kratek odgovor na bistvo član» ka v »Jutru«, iz katerega si naj naše član» stvo zopet in zopet izlušči nauk, da se sme» mo zanašati le na moč lastnih strnjenih vrst. V ostalo, strogo literarno vprašanje članka in na osebne napade na Habermana, se ne spuščamo, prepuščajoč Habermanu sa» memu odgovor, ki ga prinesemo prihodnjič. — Pravilniki za zakon o srednjih in na» rodnih šolah glede verskega pouka. 11. janu» arja je na seji ministrskega sveta pod pred» sedstvom generala Petra Živkoviča, predsed« nika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev minister prosvete g. Boža Maksimovič seznanil ministrski svet z osnutkom pravil» nika zakona o osnovnih šolah o izvrševanju verskega pouka (glede kvalifikacije za vero* učitelje in ostale učne osebe verouka; glede članstva učencev v verskih udruženjih, da so izven šole učenci lahko člani verskih udru» ženj svoje verske zajednice; glede staršev, da izjavijo obvezno za 8 let, ali naj njihovo deco uči verouk duhovnik ali pa laični uči» telj; glede sodelovanja učencev pri svečano» stih po § 69. določa pravilnik, da se te do» ločbe ne nanašajo na verske svečanosti in dolžnosti učencev itd. na srednjih šolah. Ministrski svet je predloge prosvetnega mi» nistra sprejel. — Sklep I. polletja. Doznali smo, da je izdala kraljavska banska uprava odd. IV. v Ljubljani nastopni odlok: Na osnovi § 63. zak. o narodnih šolah se konča prvo polletje letos na vseh osnovnih šolah dne 31. januarja 1930. po končanem rednem pouku z razdelit« vijo polletnih izkazov. Drugo polletje se pri» čne 4. februarja 1930. z rednim poukom. Štev. 5589, z dne 10. jan. 1930. — LIH. glavna skupština i svečana sjed« niča Hrv. pedagoško»književnog zbora, če se održati u dvorani »Hrv. učiteljskoga doma«. Dnevni red A. LIII. glavne skupštine: 1. Otvo» renje skupštine. 2. Izvještaj tajnikov o dru» štvenom radu u g. 1928./29. 3. Izvještaj bla» gajnikov o novčanom poslovanju u godini 1928. 4. Izvještaj upravitelja naklade knjiga za g. 1928. 5. Izvještaj čuvara Hrv. škol. mu» žeja za g. 1928. 6. Izvještaj revizijskoga od« bora o pregledanju društvenih računa za g. 1928. 7. Izbor revizijskoga odbora, koji če pregledati društvene račune za godinu 1929. 8. Proračun za godinu 1930. 9. Prijedlozi. Prema § 43. Poslovnoga reda »Hrv. pedago« ško«književnoga zbora« treba da članovi svo« je prijedloge pismeno najave predsjedništvu barem tri dana prije održavanja skupštine. 10. Izbor predsjednika, tajnika i blagajnika za 1930.—1932. godinu. B. Svečane- sjednice: 1. Otvorenje. 2. Zadatak naših gradanskih škola. Predaje dr. Sigismund Čajkovac. 3. Učitelj i njegovo obrazovanje. Predaje Martin Robotič. 4. Proglašenje zaključaka LIII. glavne skupštine. — Upravni odbor Hrv. pedagoško»književnoga zbora. — U Zagrebu, dne 7. januara 1930. — Predsjednik: Dr. Si» gismund Čajkovac. Tajnik: Josip Škavič. — »Narodna Prosveta« in »Učitelj« pri» poročilo naročitve. Ministrstvo prosvete je s svojim odlokom O. N. br. 1395, meseca ja« nuarja 1925., priporočilo vsem osnovnim in meščanskim šolam naročitev listov »Narod« na Prosveta« in »Učitelj«, ki jih izdaja »Udruženje Jugoslovenskega Učiteljstva v Beogradu«. — Društvo učiteljic v Ljubljani nazna« nja, da ima od sedaj naprej na razpolago društveno sobo v I. nadstropju Učiteljske tiskarne, in sicer vsako soboto od 5. do 7. ure zvečer. Vabimo vse tovarišice, ki bi že« lele kakih pojasnil, naj se zglase tam, kjer bo ob določenem času vseldj katera od od« bornic. — Društveni odbor. — 701etnica »Učiteljskega Tovariša«. Pod tem naslovom je izšla v 21. številki med »Splošnimi vestmi« notica, v katero sei je vrinila neljuba tiskarska pomota. Tretji sta« vek se mora pravilno glasiti: To vsled tega, ker smo 66. letnik zaključili že s koncem šol« skega leta in začeli izdajati 67. letnik... Uredništvo. — Društvo »Zoo« v Ljubljani bo imelo svoj izredni občni zbor dne 17. januarja 1930. ob 8. uri zvečer v hotelu »Slon« v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Eventuelne volitve novega odbora. 3. Slučajnosti. Učiteljstvo se mora že po svojem poklicu za »Zoo« interesirati. Mnogo jih je pa med učiteljstvom, ki imajo izredno veselje gojiti živali. Te opozarja od« bor na knjižico »Šolski Zoo«, ki je izšla v oblastni zalogi šolskih knjig (cena 6 Din) in ki naj bi jo uvedli kot pomožno učilo v šoli. f^lani se vljudno vabijo k obilni udeležbi. Odbor. DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA „ . . MIKLOŠIČEVA CESTA 14/Hi« * — Ročnemu zemljevidu Jugoslavija z mejami banovin se cena ni zvišala in stane prav tako 6 Din komad, kakor vsem drugim ročnim zemljevidom založbe Učit. doma v Mariboru. Kljub precejšnjim stroškom vsled ponatisa mej, je ostala cena ista zaradi enot« nosti cen in pa, da čim-preje poide zaloga in moremo pripraviti potem novo naklado. Za« to le pridno se?ite po njem. Saj tako na« tančnega ne dobite nikjer! kopite najbolje pri Fi. P. ZAJEC, optik Ljubljana, Stari trg 9. Pevski zbor UJU učiteljstvaf" —pev. Pevci in pevke! K prihodnji pev« ski vaji prinesite s seboj vse izposojene note, da bo mogoče urediti mape za turnejo. Po« edinci imajo doma note, katere so za kom« pletiranje programa posameznim pevcem ne« obhodno potrebne. Vrnite jih! — Arhivar. —pev. Prihodnji pevski tečaj za mešani zbor bo 26., 27. in 28. januarja v Ljubljani v Glasbeni Matici. Vaje se bodo vršile: 26. od 9.—12. ure dopoldne; od 15.—18. ure po« poldne; 27. od 9,—12. ure dopoldne; od 15. do 18. ure popoldne; 28. od 8.—11. ure do« poldne; od 14.—16* ure popoldne. Pevski tečaj je za vsakogar neobhodno potreben, če hočemo naštudirati program tako, da bo« mo lahko reprezentirali jugoslovansko pe« sem in učiteljski stan na Čehoslovaškem v dovršeni obliki. Odsotnost je upravičena sa« mo v najnujnejših v naprej sporočenih slu» čajih! 28. januarja popoldne bosta podala po» ročilo tovariša, ki sta na potovanju po ČSR od 16.—27. januarja v svrho organiziranja turneje. Odbor. FQTQ - APARATI IN FOTO ■ POTREBŠČINE se dobijo v največji izbiri in po najugodnejših cenah v drogeriji „ADR»A" 1 LJUBLJANA gElENBURGOVA Mr. Ph. S. Boréié Nadaljevalno šolstvo. DEKLIŠKI KROŽKI. Kje ste tovarišice, da se ne oglasite? Ste skromne — v svojih sobicah in se ne bri« gate za zunanji svet? Ste začele z dekliškimi krožki? S korajžo na plan in javite odseku svoje delovanje, da se spoznamo. — Znano nam je, da je mnogo dobre volje, da se pa le težko lotite tega dela, ki je navidezno tako zelo nehvaležno in polno truda in bojev. Vrhu tega pa se morate boriti še za šolsko sobo, za dovoljenje, da se sestajate v njej; — kurjave ni, in ni razsvetljave za večerne ure. Domenite se s tovarišem upraviteljem, ki Vam bo gotovo rad pomagal odstraniti razne ovire, saj vsako delo boljše uspeva, če vladata na šoli tovarištvo in smisel za skup« no delo. Še je čas, da začnete! Še dokaj zim« skih tednov je pred nami — in vsaj enkrat na teden — morda nedeljo popoldne, žrt« vujte svojim vaščankam. O potrebi ženske izobrazbe ste pač tudi na deželi prepričane. Zdi se mi, da je bilo že dovolj govorjenja na raznih tečajih in dovolj pisanja. — Vzgoja mladine in vzgoja odraslih gresta roko v roki in se spopolnjujeta. 'Vzgoja mladine se spopolnjuje v delu in vzgoja odraslih v izobrazbi. Ni treba velike organizacije in društev — učiteljica pomaga, kjer je potrebno. S tem si pridobite zaupanje vaščanov in hvaležni vam bodo. Ljubljana, 6. januarja 1929. A. C. C C C S i 3 En gros. En detail. Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno D D D 0 D D D D Stanovska organizacija UJU Iz društev: Vabila: = UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA SODNI OKRAJ ŽUŽEMBERK bo imelo v sredo dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne v Žu« žemberku svoj ustanovni občni zbor. Na dnevnem redu so pravila, ugotovitev članstva, določitev članarine in smernic nadaljnjega dela ter volitev odbora. Ob tej priliki bo po« ročal zastopnik poverjeništva o stanovskih zadevah, tov. Ljubic pa o mladinskem slov« stvu. Radi važnosti dnevnega reda pridite go« tovo vsi! Za kosilo pošljite prijave šolskemu upravitelju v Žužemberku! — Za pripravljalni odbor: Fr. Mervar. = LITIJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 25. januarja t. 1. v Ljubljani na državnem moškem učiteljišču. Začetek ob uri. Dnevni red: 1. Otvoritev in poročilo predsednika. 2. Predavanje »O šolski higieni«. Dr. Miss. 3. Poročilo o seji širjega sosveta v Celju. 4. Interne zadeve. 5. Slučajnosti. Ta« koj po prihodu vlakov odborova seja. Poročil*: + OKRAJNO UČITELJSKO \DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ je imelo občni zbor dne 9. novembra 1929. 1. ob 9. uri v Ormožu. Od 71 učitelj ev(ič) v okraju je 66 članov našega društva in od teh je bilo navzočih 40, t. j. 60'6%. Včlanjeni niso 4 upokojeni uči* telji in 1 aktivna učitelijca. 1. Situacijsko poročilo. Predsednik tov. A. Rosina konstatira sklepčnost, otvori občni zbor in poda situacijsko poročilo. Uvodoma je pozdravil vse navzoče, po* sebno še novopristopivša člana Podboj Vero, učiteljico pri Sv. Bolfenku in Prah Dragotina, učitelja pri Svetinjah z željo, da bi se oba posvetila z vso vnemo tudi našemu društve* nemu delovanju. Iz našega okraja se je izse* lila tov. Ana Trstenjak k Sv. Lenartu v Slov. goricah, ker je stopila v zasluženi pokoj. Da* lje čestita tov. Angeli Porekar in Štokel Ka* rolu, ker sta bila na lastno prošnjo preme* ščena, prva v Maribor, drugi v Marijo Reko. V oktobru so končali dvomesečni strokovni kmetijski tečaj tovariši Wennigerholc Miro« slav, Porekar Vlado, Megla Milan in Tomažej Matija ter prestali tozadevni pismeni, ust* meni in praktični izpit. K uspehom jim je čestital z željo, da bi pridobljene nauke s pridom uporabljali v korist našega kmetij* stva. Uvodnega 14dnevnega tečaja na Vinar* ski in sadjarski šoli v Mariboru sta se .v sep* tembru udeležila tov. Belšak Liudevit in Što* kelj Karol. Tovarišica Polak Josipina se je udeležila skupščine »Narodnega ženskega sa* veza v Splitu v dneh od 5. do 8. oktobra. Dne 28. junija 1929. se je rodil naši kra* ljevi hiši kraljevič, ki so ga krstili 15. avgusta na Bledu za Andreja. Nj. Vel. kralj Aleksan* der I. pa je v zvezi s tem veselim dogodkom izdal obširno amnestijo ter odlikoval veliko število oseb kot pravi pedagog, ki hoče na eni strani z milostnim odpuščanjem vzgajati ljudi, ki so grešili zoper obstoječi človeški in družabni red ter jih z dobroto privesti zopet na pravo pot v človeško družbo, na drugi strani pa hoče z odlikovanjem zaslužnih oseb vzpodbujati zopet druge k vestnemu izpolnje* vanju stanovskih in socialnih dolžnosti. Tudi iz našega društva je bilo več tova* rišev odlikovanih, in sicer: tov. Adolf Rosina in Josip Rajšp, oba že drugič, sedaj z redom sv. Save IV. razreda in tovariši Drago Pinte* rič, Jakob Preindl, Ivan Najžer in Fran Po* platnik z redom sv. Save V. razreda. Tovariš predsednik je čestital vsem; predsedniku je pa čestital tov. podpredsednik Lj. Belšak. Dalje je predsednik omenil velepomem* ben ukrep našega vladarja in naše vlade z dne 3. oktobra 1929., s katerim je upeljan na* ziv Jugoslavija. To ime izraža ne le polno državno in narodno edinstvo, temveč pred* očuje simbolično tudi idejo popolne ravno* pravnosti, enakosti in bratstva nas Slovenov na jugu. S porazdelitvijo v 9 banovin so se ustvarili vsi predpogoji, da se naš narod v notranji harmoniji nacionalnega edinstva lahko ves posveti kulturnemu in gospodar* skemu napredku in da kot tak podpre med* narodno zajednico kot stalno zanesljiv ele* ment mednarodnega miru. Po teh konstata* cijah preide na dnevni red. II. Poroičila društvenih funkcionarjev. Prečitali so se zapisnik zadnjega zborovanja in dospeli dopisi. Tajnik poda izčrpno svoje poročilo — bi* lanco društvenega delovanja in odbora, kar je vzelo članstvo z zadovoljstvom na znanje. Blagajniško poročilo izkazuje na dan ob* čnega zbora letnih dohodkov 16.774"24 Din in letnih izdatkov 13.810"27 Din; torej prebitka 2963r97 Din. — Pregledovalca računov sta pregledala blagajniške knjige ter ugotovila, da je vse v najlepšem redu in stavila predlog, da se da vzornemu blagajniku in odboru od* veza. III. Proračun. Redni člani plačujejo letno 260 Din, poročene učiteljice 160 Din ter uči* teljice ženskih ročnih del 230 Din, in sicer v 10 mesečnih obrokih. S to članarino se plaču* je organizacijski prispevek, članarina za zve* zo državnih nameščencev, pevski zbor, do* mače društvo, Učiteljski dom, Jugoslovenska Matica, Ciril*Metodova družba, Slov. Šolska Matica, Pedagoška centrala in enkratni pri* spevek 500 Din za Djački dom v Beogradu. Proračun se je sprejel v vseh postavkah. IV. Poročila o skupščinah v Ljubljani in Zagrebu. O pokrajinski in državni skupščini je podal poročilo in svoje osebne vtise tov. VI. Porekar; o seji širjega sosveta UJU pa tov. A. Rosina. V. Volitve novega odbora. V odbor so bili soglasno izvoljeni: Adolf Rosina, Pinterič Drago, Porekar Vlado, Olga Šijanec, Klemen* čič Vlado in Megla Milan; namestnikom: Po* platnik Franjo, Wčnnigerholz Miroslav in Lavrenčič [Anka: pregledovalcem računov: Vadnjal Ana in Prah Drago. Konstituiranje odbora: Adolf Rosina, predsednik; Vlado Klemenčič, podpredsed* nik; Vlado Porekar, tajnik; Drago Pinterič, blagajnik; Olga Šijanec in Milan Megla, od* bornika. VI. Samoizobrazba. Dosedanji krožki ostanejo. Za poročevalca za »Naš rod« in za samoizobraževalno akcijo se izvoli tov. Kle* menčič. VII. Predlogi: 1. Tov. Najžer predlaga, da naj se delo propagande za liste ne cepi, ker že itak komaj vzdržujemo število naroč* nikov Mladinske Matice. Znamke bi naj opu* stili, ta denar pa prihranili. 2. Tov. Pinterič predlaga, da bi se usta* vila posebna obvezna postavka v proračun krajnih šolskih odborov za mladinski list »Naš rod«, da bi tako bil list za vse učence na razpolago pri čitanju. 3. Za Djački dom se bo zbiralo mesečno po 1 Din, blagajnik pa nakaže takoj znesek 500 Din. VIII. Slučajnosti. Predavanje t) Kmet* skem vinogradništvu se preloži za prihodnje zborovanje. Ad. Rosina, preds. Vlado Porekar, tajnik. + POROČILO O ZBOROVANJU SA» VINJSKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA dne 7. decembra 1929. na Gomilskem. I. Izmed vpisanih 35 članov(ic) navzočih 28, t. j. 80%. II. Predsednik pozdravi navzoče, zlasti novodošlo članico gospo Maro Petrič*Rakov* šček, čestita k odlikovanju z redom sv. Save V. stopnje tovarišem: Ureku, Sevniku in Zdolšku. Zapisnik zadnjega zborovanja se odobri po nekaterih formalnih popravkih. III. a) Akcija in propaganda za »Naš rod« je dosegla v našem okraju častno šte* vilo (480 naročnikov). b) Glede polemike, ki se vodi pri po* verjeništvu UJU Ljubljana, se sklene na okrožnico št. 329 od 22. novembra 1929. sle* deča resolucija: Način boja, ki se vodi proti poverjeni* štvu UJU v Ljubljani obsojamo. Boj naj bo odkrit, sredstva legalna. Vodstvo poverjeni* štva se pa naj izogiblje vsega, karkoli bi mo* glo dovesti do novih razprtij. Kdor je kršil društveno disciplino, ali kdor komu kaj pod* tika ali ga sumniči, naj se postavi pred dru* štveno razsodišče, odnosno pred razsodišče poverjeništva. IV. a) Tovariš Šega predava ob praktič* nem nastopu učencev svojega razreda o Tyr* ševem telovadnem sistemu. Učenci so izva* jali proste, redovne in rajalne vaje ter tvo* rili razne skupine precizno po metodičnem načelu: od lažjega k težjemu. Vsak tovariš (ica) bo s temi izkustvi gotovo poživel telo* vadbo domače šole. Predsednik se mu naj* topleje zahvali za njegov trud, obenem pa izrazi željo, da bi nas še večkrat tako pri* jetno očaral s svojim nastopom. b) Tovariš Jarh je predaval o temi: Mi/ krokosmos in makrokosmos. Krasno sestav* ljeni referat je navzoče članstvo nadvse za* dovoljil. V. a) Na predlog tov. Šege se sklene, da prirede vse šole spomladi skupen izlet, zdru* žen z javnim telovadnim nastopom učencev. b) Naše učiteljsko društvo bo obhajalo 1934. leta 601etnico svojega obstoja. V ta na* men naprosi predsednik tovariša Zotterja. ki je najstarejši društveni član — živa kronika — da ponovno sestavi celotno zgodovino savinjskega učiteljskega društva, ker se je njegov prvotni osnutek kronike izgubil, ves društveni arhiv so pa oblasti med vojno za* plenile. Vsak tovariš(ica) pa naj z morebiti znanimi podatki pomaga tov. Zotterju pri težavnem delu. Braslovče, dne 22. dec. 1929. Jos. Jarh, preds. M. Tomažič, tajnik. + SVETOLENARŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 4. decembra 1929. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Statistika: Število /učiteljstva v okraju 48, število članstva 48, plus 2 upokojenca, navzočih 30, t. j. 60%. I. Tov. predsednik pozdravi članstvo, ki se je v prav lepem številu zbralo v me* tropoli Slovenskih goric. Iskreno pozdravi tov. Skalo, ki se je odzval prijaznemu pova* bilu našega društva. Čestita tov. Urbajsovi, tov. Roškarju in Roglu k srečno prestalemu usposobljenostnemu izpitu. Prečitajo in obravnavajo se došli dopisi. Sklene se, da se pošlje poverjeništvu sledeča resolucija: Svetolenarško učiteljsko društvo je na svojem zborovanju dne 4. de* cembra 1929. po živahni debati sklenilo, da se odločno obsoja način postopanja tako* imenovane opozicije, ker tak način kritike organizaciji ne more koristiti. Tov. predsednik poda izčrpno poročilo o seji širjega sosveta, ki se je vršila dne 6. oktobra 1929. v Ljubljani. Prečita se zapisnik zadnjega zborovanja, kateri se soglasno sprejme. Tov. blagajnik poda kratko poročilo o stanju društvene blagajne. — Za šolo Sv. Ju* rij v Slov. goricah se pooblasti tov. Vižintina, da pobira pri tamošnjem učiteljstvu mesečno članarino ter jo pošlje društvenemu blagaj* niku. II. Samoizobraževalni krožki zaradi pre* zaposlenosti učitelj stva še niso zborovali. III. Tov. Skala je predaval o važnosti spoznanja otrokovega duševnega razvoja. Stvarnemu in zanimivemu predavanju je po* svetilo učiteljstvo veliko pozornost. Gospod predavatelj je žel obilo priznanja. IV. Tov. predsednik apelira na učitelj* stvo, da se naj ustanavljajo gospodinjske in kmetijsko nadaljevalne šole, v katerih črpa kmetska mladina za njo velevažno izobrazbo. V. Prihodnje zborovanje bo meseca fe* bruarja pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Velnar Jože, preds. Žigart Avg., tajnica. + .SLOVENJEBISTRIŠKO I UČITELJ» SKO DRUŠTVO je zborovalo dne 19. de* cembra 1929. v Slov. Bistrici. Statistika: Učiteljstva v okraju 58, šte* vilo članstva 58, navzočih 42, t. j. 72'5%, opravičenih 5, neopravičenih 11. Predsednik Miloš Tajnik otvori zboro* vanje in z zadovoljstvom pozdravi članstvo, ki se je vkljub tako slabemu vremenu v tako častnem številu udeležilo zborovanja. Nadalje pozdravi tajnika Josipa Kobala, ki ga je poslalo poverjeništvo na to zborovanje. Bil nam je prav dobrodošel, da nam je lahko podal razna pojasnila. Prečita se zajiisnik zadnjega zborovanja, h kojemu poda predsednik nekatere pripom* be. Glede zaostankarjev se stori definitivni sklep. Po daljši debati se zapisnik odobri. Tov. predsednik poda nato kratko po* ročilo o novem šolskem iakonu ter prosi tov. Kobala, da nam poda nekatera pojasnila k temu zakonu. Tov. Kobal poroča kratko o predzgodovini tega zakona in daje na razna tozadevna vprašanja članstvu pojasnila. O zakonu se je pričela prav živahna debata in so bili sestavljeni razni predlogi. Predavanje: Tovariš Čeh Branko predava o moderni delovni šoli in o svojih vtisih na ped. ekskurziji na Dunaju. Njegovo pre.da, vanje še spopolni tov. Otilija Feigl, ki po* roča o raznih hospitacijah na Dunaju. Pre* davanje obeh je bilo prav zanimivo, za kar jima predsednik izreče najlepšo zahvalo. Tov. Miloš Tajnik poda nato statistiko naročnikov mladinskega lista »Naš rod« v tukajšnjem okraju. Vseh naročnikov je 767. Večinoma šol se je častno odrezalo, le dve šoli niso za list skoraj nič storile. Vsi na delo in število se lahko vzdigne na 1000. Bila je izražena splošna želja, da naj list redno o napovedanem času izhaja, in ne dani termin vedno odlaga. Debatiralo se je tudi o vsebini in o opremi lista. Tajnik Kobal prečita poslanico Vlada K. Petroviča, ki se z odobravanjem vzame na znanje. Splošno se zahteva, da naj v naši or* ganizaciji izostanejo vsi osebni spori, kar ne dela ugleda ne organizaciji še manj pa stanu. Predlogi in resolucije: Predsednik Miloš Tajnik stavi nato sledečo resolucijo: 1. UJU naj stori vse potrebno, da bode izvršilni pravilnik k šolskemu zakonu v so* glasju z zahtevami UJU. 2. Vzpostavi naj se odsek, ki bo stavil predloge za pravilnike k šolskemu zakonu. 3. UJU naj se kot stanovska organiza* cija zavzema pred vsem za materijelna vpra* šanja učiteljstva. 4. UJU naj bo pozorno pri preureditvi činov, zakona. 5. UJU naj skliče anketo, ki bo zakon dobro proučila in sestavila izpreminjevalne in dopolnilne predloge. 6. Vse spletke in razdorne nakane naj pusti poverjeništvo UJU ob strani, posveča pa naj vse svoje moči zgolj stanovskim vpra* šanjem. Vsa druga vprašanja naj stopijo v ozadje. 7. Izjave, tako od strani opozicije kakor od poverjeništva, ki ne dajejo jasne slike o bistvu vsakega spora in ne služijo razčišče* nju razmer v organizaciji, pač pa begajo članstvo, naj »Učit. Tovariš« ne priobčuje. Vse te točke se od članstva soglasno sprejmejo. Predsednik pozove odbornike in upravi* telje tuk. šol. na sestanek v soboto dne 28. de* cembra 1929., kjer se bo proučeval novi šol* ski zakon in se stavili tozadevni predlogi. Prihodnje zborovanje se Vrši meseca fe* bruarja 1930. v Slov. Bistrici. Miloš Tajnik, preds. B. Čeh. tajnik. + GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoje zborovanje 7. de* cembra 1929. v Rečici ob Savinji. Poleg obi* čajnih točkje bilo na dnevnem redu: 1. Poročilo predsednika — tekoče za* deve. 2. Referat o kmetsko*nadaljevalnem šol* stvu. Predaval g. profesor Krošl. 3. Mladinski tisk — dopisi. 4. Slučajnosti. Statistika: Število članstva 38. Navzo* čih 22. Predsednik ToV. Kotnik pozdravlja ¡na* vzoče tovariše in tovarišice. Iskreno ' po* zdravlja tov. Humarja in mu želi, da bi se v naši sredi prav dobro počutil. Nadalje pozdravlja tov. nadzornika in mu v imenu društva iskreno čestita k ime* novanju. Posebej pa še pozdravlja g. prof. Krošla, ki je prišel predavat o kmetijsko na* daljevalnem šolstvu. 1. Predsednik omenja v svojem poročilu, da je opažati v naši organizaciji neko trenje, ki pač ne bo v korist organizaciji. Obsoja delovanje nekaterih članov, ki se poslužujejo tajne agitacije proti poverjeništvu. Kritika je dobra, če je prava in povedana na pravem mestu. Sedaj, ko gre za važna vprašanja je pač treba pokazati, da smo edini. Držimo se načela: Vsi za enega — eden za vse! Graja malomarnost nekaterih članov, ki vkljub večkratnim opominom niso poravnali članarine. Kakor pa je znano, tudi ne priha* jajo na zborovanja. Take člane bo treba pač izbrisati. Mogoče bo kaj zamere; toda dru* štvena blagajna je prazna. Kako pa pridejo drugi do tega, da bi plačevali za nje? Se ne gre samo zaradi članarine, gre se tudi za to, kako taki zaostankarji pojmujejo tovarištvo! Vse druge pa prosi, da redno plačujejo. Na* dalje opozarja one tovariše in tovarišice, ki so podpisali »Izjavo« in prijavili svoj pristop k Učiteljski gospodarski poslovalnici, da po* ravnajo, kar so še na zaostanku, da se ta za* deva enkrat uredi. 2. Gospod prof. Krošl je predaval o gor* njem predmetu, in sicer o potrebi kmetijsko nadaljevalnega šolstva ter o njega ustanav* ljanju. Ob koncu predavanja je podal še tov. Rozman nekaj navodil, ki si jih je pridobil tekom let, odkar poučuje v kmetijsko nada* ljevalni šoli. Tov. predsednik se gosp. predavatelju Krošlu zahvali za lepo in zanimivo preda* vanje. 3. Pri tej točki poda predsednik nekaj pojasnil o novem mladinskem listu. Prosi člane, da s« naj z vso vnemo oprimejo agita* cije za »Naš rod«. Nadalje opozarja člane, naj obenem prid* no nabirajo članarino za Mladinsko Matico. To je učiteljska ustanova, zato je potrebno, da se pobrigamo za njo in tudi letos nabe* remo čim več naročnikov. Saj je znano, da je pri nas ravno veliko pomanjkanje čtiva, ki bi bilo primerno za mladino. — Dopis je došel samo eden. Predsednik ga prečita in da nekaj pripomb, oziroma pojasnil. 4. Sklepi: »Člani učiteljskega društva za srez Gornjigrad zahtevajo soglasno, naj se vodi kritika proti vodstvu organizacije javno Kupujte in priporočajte doma e proizvode: AD R I A prašek za pecivo in vanilni sladkor v »Učit. Tovarišu« ter obsojajo tajno bega* nje posameznih članov z raznimi okrožni* cami.« — Predlog je bil stavljen po tovarišu predsedniku in soglasno sprejet. Tov. Dolinarju se na predlog predsedni* ka pošlje pismena zahvala za njegovo delo, ki ga je storil v prid gornjegrajskemu učitelj* skemu društvu kot bivši predsednik. Na prihodnjem zborovanju, ki se bo vr* šilo v Šmartnem ob Dreti, bo referiral tov. Rozman. Predsednik se zahvali tovarišem in tova* rišicam za pazno sodelovanje in zaključi zbo* rovanje. Zorko Kotnik, preds. Petrač Fran, tajnik. + LOGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo izredni občni zbor dne 4. jan. 1930. v osnovni šoli na Rakeku. Statistika: Članov je 99, navzočih 52, t. j. 52%. Situacijsko poročilo: Začetkom leta je bilo premeščenih mnogo tovarišev(ic), ki so prišli, odnosno odšli od nas. Izmed teh jih je mnogo, ki se niso odjavili in tudi še ne pri* javili. Vsled tega je trenutno stanje učitelj* stva v okraju neizvestno. Do sedaj so se na novo prijavili 3 tovarišice in 5 tovarišev. — Vzrok današnjemu izrednemu občnemu zboru je odstop odbora. Poleg tega je nujno potrebno razčiščenje nastalih nesporazum* ijenj med opozicijo in poverjeništvom na eni, ter razmerje društva do obeh na drugi strani. Predsednik je v ta namen povabil tov. poverjenika A- Skulja, da pojasni stališče povejjeništva. Da se razčisti nastalo neso* glasje, in da dobi novi odbor navodila v bo* dočem poslovanju z vodstvom organizacije je glavni namen današnjega zbora. Tajnik prečita »Dokaze«, katerim je odgovarjal tov. poverjenik. Po govoru tov. Dolgana za opo* zicijo in tov. Doljaka proti opoziciji, je bila dana na glasovanje resolucija tov. Mercina Fr., ki odobruje stališče poverjeništva in od* klanja »Dokaze« opozicije. K tej točki so se udeležili debate tovariši Štravs, Dolgan, Mer* cina Fr., Jezeršek, Šušteršič in Doljak. 2. Volitve so se vršile po listkih. Izvo* ljeni so v odbor: Štravs Karel, predsednik; Hladnik Leopold, podpredsednik; Hrastnik Rado, tajnik; Doljak Valentin, blagajnik; odborniki: Modic Alojzija, Bezeljak Marija, Mercina Danica, Kobal Jožica, Strehovec Franc in Vončina Jože. Namestniki: Mercina Franc, Dežela Davorinka in išušteršič Jože; pregledovalca računov Kenič Andrej in Cibic Franjo. Delegati: Doljak Valentin in Hladnik Leopold; namestnika: Berlan Julija in Modic Marija. 3. Sledi referat tov. Deželove »Naša prva knjiga«. Tov. je podala v svojem izvajanju sliko med staro in novo metodo, ki jo je sama preizkusila. 4. Pri slučajnostih so bile sprejete reso* lucije, ki smo jih poslali poverjeništvu v zna* nje in zadržanje. Štravs K., t. č. preds. Hrastnik R., t. č. tajnik. Nove knlige. —k Primili smo prvi broj šestog godišta »Ženskoga Lista« mjesečnika za modu, zaba* vu i kučanstvo za januar 1930. Več prošlim brojem za decembar 1929. započeo je »Ženski List« donašati cijelu stranicu našeg lijepog narodnog veza u bojama, pa je to u ovoj go* dini nastavio. Uz vez dodan je i tumač, pa je na taj način pružena mogučnost svakoj ženi, da sama izveze razne lijepe naše ručne radove. »Ženski List« uredjuje gdja. Zagor* ka; izlazi jednom mjesečno, a pretplata mu je 45 Din na tri mjeseca. Naručuje se kod Uprave »Ženski List«, Zagreb, Samostanska ul. 2/1. —k Josip Korban: Mihcev Mihec. V Go* ričar & Leskovškovi založbi je izšla nova mladinska knjižica pod gornjim naslovom, ki obsega doživljaje vaškega paglavca Mih* čevega Mihca in njegovega prijatelja pred svetovno vojno, ko sta še obiskovala šolo. Mihcev Mihec je navihanec skozi in skozi. Mnogo boljši tudi ni njegov tovariš. Uga* njata razne vragolije in prejmeta za plačilo marsikatero »gorko«, kakor je že to na de* želi bilo in je deloma še sedaj običajno. Kljub vsemu temu pa dečka nista pokvar* jena. Ljubezen do očeta in do doma ni iz* umrla nobenemu vsled pogostih in često celo krivičnih batin. — Kako sta doraščala po šol* ski dobi in kaj doživljala med vojno na fronti, o tem pisatelj molči. Oba zopet vi* dimo po vojni kot zrela moža, ko ju je lju* bežen do domačega kraja in do svojcev pri* vedla zopet pod rojstno streho. Poštenost in zvestoba dani besedi omogoči nekdanjemu nepridipravu Mihcu, da reši rusko begunsko družino iz skrajne bede, sebi pa zagotovi dobro bodočnost tam ob našem Jadranu. To je vsebina 56 strani drobne knjižice. Josip Korban je že dovolj znan naši javnosti kot dober mladinski pripovedovalec. Mladina rada seza po njegovih knjigah. Tudi Mihcev Mihec ji bode všeč. Zakaj jezik mu teče gladko, dejanja se vrste naglo. Brez dvoma je Korban najmočnejši in često tudi narav* nost originalen v dialogu. Pri tem pa ne po* stane dolgočasen in prazen, ampak prav za* baven in jedrnat. Še odraslega posili k sme* hu. Knjižica stane vezana z Gasparijevo na* slovno stranjo 18 Din. Priporočamo. — ski. C cS J "SS a o ¿d t-a t> o S £ o o. d 3 s * I O > (K S rt cd bcr ^ .5 JsgJ S 02 f •p-5 S "3 ° D i N 98 g i C £ "S •ü» S- O * zn O t» OS F- C3 ~ ■«pm g a £ a CS C- s o C H-» KZ O a s s o ca K tS 3 S-i O SJ p a a; C3 >o m G c s- 03 02 C ^ >N .j 3 > M P-i 'S « S > ^ cc p C • c3 O ^ TH >00 C O 03 t-i O ^ co a> cc 'S? 03 S S-t .O «+-H Z Q cd b£ 4) 13 rt »H rt N o. v C Ji! P •S as' 3g w i- ® O O ^ ® flj cd • N M 3 5 |N>| co >N Ji 5 3 cd 6 u s - ^ S cd S N « cd p ;s S ® Ji 00 s «i 'S 3 -O g >u cd g rt N a ^ ° Cd ° £ s? š -»-• J£ 03 «1 co 13 "® >0 .S >W cd > cd C d) C E o 5 i* O .-3 § Oh O Ph 3 J* >o 3 i—8 Ji cd N S 0) Ji t» 3 3 >o od tn .2, > 3® ■+■» 3 «j cd bi > O ° £ »—« 'n ® rt 8 O a o .g rt o £ Ü » « ■o cd rt 3 - »ss > ... a, > >o S rt H (N CO T* 13 e > « S > ra as 3 C S e S « •j3 N 3 g — > 3 tí t- l_l 25 ra S > g 05 S g <3} —i ai rt • bi > O m N .3, CD a> t. 3 X! M 2 c a. u a> a. tn 3 3 — co O a- ra ® rt >u S ra a ^ co J3 M d 3 CO >N 3 3 -u ® rt N 3< . V ^ 3 ^ «O 100 CO O > V >« cd Z CD 3 O X! N 3 ^ >o Si t. O O _ .o rt n -M — '3 X! >« O O -bú _ <3 'M 3 tH ra S o ra £ a « o o 7« o & a a >N a b 73 03 S) rt > 4-> Oi "S rt S o k o £Lh rt bJ3 CD co O > co O > 93 >o cd 3 rt «H ao 3 O M 93 CO OS CM OJ tH rt 3 »H o -o o S a> 3 ra v tH HH > X X o cu »T rt rt ra ra « > CC .. cd m > ra ® c 'ra ^ S Cd 2 ra X! s .,. N d > ¿ s» > ® 3? »S -2 >o t, cd 4 = s ® O >N H-1 ® 3 PÍ C Js! '3 t» cd M . O S £ S J rt 3 r § > ra i^3 3 -s ra >o >u rt 3 s ra os T 3 C->-§ D ^ ra ^ >o P 3 - iS :3> "S Ñ 3 > D tH O C rt co 'a. ra v tH a 3 O M rt s ® u ® ja 's 3 -2 d > ® •i—; 3 >09 ÍH > • '57 03 •pN Ji co i-i 3 rt -fcH ■'—: ® — O rt M > ® ® N ® 3 > O 3 cd •i—1 > S3 M O D. ra 3 ® C 3 >N Ji 3 b ® > ra rt > 'x si p > 3 3 T rt 3 > ¿ ra 5 s £ "3 ® 3 bi ra « N 03 N S cd 3 oo o ZL O ra co ra o ■S O o x¡ o 09 o rt co f» O ® "Z? >S N -2 « iS f f g."S o n . ^ — Ž * >N ® o ^ ra ra ^ '3 ° 5 co rt .2 ^ ra g S O, > O o ^ a o> ra o . ri O 3 S cd ra -3 3 ° -S I" § ® >N > C-® rt ^ "o ra» o ^ ® « o en o > o cd > ra ag LO -M co Cd ® > O '3 H cd b a s ® N X bi ® '5° ra s tH 3 ra ra» ™ ^ o rt H—' ® 3 ra ® ® ® >U H-p H-; cd J3 2; 3 3 - rt e 3 ra p» ® o ra 3 o ® tH > to >o ® ' o s > rt hltŽ M C b. ® tH T3 >o -o -s 3 O >N cv 3 bi ra ® « N rt ^ 3- oo co oi N 3 tH ra rt N OS t> C5 (M os i cd u pa ra I o l-H o o O o « CM ra 3 N O V ■ —» ra ® cd 00 co 3 O > O ,—4 oo oo ® Ji 3 ▼-H rt co - 3 3 t- ^ 3 rt O N OS a co CO 3 rt CO 09 O 3 ra ® tH > o -a c ra 13 3 ® ra >1 3 — a-3 O >E3 .2 3 >S Ji ti 3 ra ® cd 3 cd S o in '5 o ra J2 "3 rt bi ra o co (M S* Ji rt 's5 _rt "o. N « rt rt £ N! S5 N O 3 3 ® o .2 * ra 's8 o J¿ ® ® C >N & S ra i ® ^ 4h rt N ra J2 a> ra ® co S. « I —> i oo' o 6 CM O Oi o 1-1 00 CM rt rt G. " O 3 ra o >o 3 O Ji 5 « O ra VO T—■ > o £ Z >Ñ :s* JÍ cq '3 _o ra 13 >N¡ ra 3 ® C tH b 00 ra a s o "S O ra £ ra Ji o 09 ® cd 3 e N ^ ai ® S ® > 3 —« a íí? ^ rt N S V pM os S s >« rt a rt > o a rt b» -M as k O N ts rt £3 >C> O h o ÍU Oi -t OS bi 3 bi ra ® (N ® G ra o tH ra S <1 •3 "1 rt lz' > > Ji '3 "09 £ > O N T T3 O- 08 K 3 > ra « O ® cd cd S ^ cd tH • ® OŠ IN CM ® ® OS -09 h c OS JS CM o; ^ N O Cu Cd U ® 58 ^ - 00 ® c_i l-H I—I bi - -g*-®. 3 rt Ji CO «» S a i-i rt O Ji ® j> ra a ** C ra co H-i ra ^ c» ,o o ® N N g TI —i ® rt 2 «■g e » Cd .-H b£ c ® t; 03 > S ra5 o £ ra w> to 3 ,® ® c 'S Cd 3 > O 3 N CG "o .. >co Ji , '3 « to ® 3 S S > 53 O > Ji O -S 3 & 3 O > rt a ® ; ® ® co 03 3 O Ji ® 00 o > H-» CB bi O N ra cd Z ® o cd ^ 3 rt •rS a »4 Ji 03 -S -CO « 3 ^ Ji 3 g*0Q rt ^ -J rt fe O Ji >co -s _ O "rt n ® rt H S J¿ "> ® ® b 3 •■—a 2 3 cd t» N cd a § >co >o tn od > t- .2 B o > rt ■s -o bi . O 3 N r- cd ra 3 5 *E . p. o co o os a l-H O cd ji 'E? 03 =3 S 3 s Ji >00 rt hO rt > ra» —> H-» >5 >ü 3 3 _ 3 a rt cd tH b fe fe ® ® tH rt ® O fe Jí ra® 3 ® >3 cd 3 Z •> CL • HH CO o l-S >u *fM >N -S o ® ® >u > rt m C J o ~U 3 N rt rt 03 ■í ® 3 co T*H l-H > 3 tH O rt ® -M 3 >00 bD O ® os" a so 3 • —H bl CM OS a l-H cd O > 3 b> rt ra O SO — ® M H-H >o 3 Ji o rt 3 Ji a 03 co o CM "3® cd 0 3 s cd — ^ ra 3 — ^ co 3 '» s 3 ® os ® CM OS S ^ rt © C Ji j; O ra" a rt o 73 CM -® rt rt _ rt ra •—i O c -C o bi cd tn rt • o .g > N 3 ra ® os ra a c g S g 3 § o Cl rt > 3 bi ^ 58 S 00 >S ^ "E 1 £ Q Dh rt S o 3 3 3-o o. oš CM os ® o 3 > "čo O CL 3 f ^ -2 > B S © o «J Ji ra rt 58 bfi 3 ® Ž Ji Ž co CO is >1 ra os iS. ra £ ® ra ra Ja o Ia 01 tH O ® CL 3 OS CM ® OS O ^H 3 ® Cd —' « § •X S d o .3, ® ra5 a. Ji « « ^ e 2 3 S ° 3 > >ü 4J cd 2 * 3 ra M tH ■S s O .3 ra s o ® O 3 > o tn o ra N N ® bfl 3 tH 3 N ® 3 rt > O Ch H-l <0 >u ra rt ° m ra rt 3 ra ra ra ® +H U tH 58 n N X .„-3 rt ra» ra 3 > o CO 0b o a T3 a CS ra JS 3 M 'a X O) s s a > o es E5 O > H-» 00 tH O N ra es 3 cd N « ® > u i-3 N ® S rt "8 S »O 'a 3 »5 co CU » C rt ta >U >5 o u ra 3 <1 09 O ■-S t- 09 rt > o 3 O h rt S rt Jri 3 ® ¡H V a rt Ch fe O > -M as O s rt S O > as 'S rt fl > 0) o > iíi o > H-l CO tH O N ra cd 3 O > ■65 o g N > ra tS 03 3 ® .3 § § > "S! 58 S 3 ® rt ^ 3 cg > £ co rt ® 3 rt 3 rt rt > > ra -a o o a. a. ® ® co co rt « o o > > Oí « cd IS3 3 ra ® 3. oo 3 ® 3 o o. £ ® 2 I S S ■§ So « «S cej cd .2 ^ o" □Q O o. AOJflUZIOp be O Aaf[3} -B3B[A > 9 >N a> -a A05JIU -znapez ai o o cd cs co es 00 CS O CO co cs ro cn ai o es co CO —i Oí O) — es cnco I I oooo lOOlOlO f- CO 00 co — O co CO Oí 00 Oí es t—' os irs es t^ oo in®oa co co oo Oí Oí co — co co io ih0)0)-I lO-Ot-uo — es oo oí oo es CN CO f- lo «o co c- Oí f-. Oí CS CO — M CS CS co co 8 MOS oí oí co OUAOISOJ -H ic co TH — 00 CO 00 co es t> oo — Or; Tí" r~> — es t> co ITS co CO oí cs o es es co co co CS CS CN CN O LO o es t> o —oo — CO H" co 00 00 Oí Oí Oí CN Til Oí CO — 00 CS i/s co co t^ j- o. 1 1 1 I Ér> a © ¡H co o 73 O, Din 454900 465550 459500 569500 AO^IUJIOp qiAOu — O Tf O « es tí" co es vloženo CL Oí co co Ti O CO —1 V 3 Jí Din | 301631 115641 168403 230956 ai > A9f[8}B3 -BJA qiAOU io oí es o vplačanih deležev CL oooo lO l/S ITS to a S t— r— co CO 00 oo r^ r- Oí co A05JIU^njp -BZ qtAOU Oí Oí Oí ITS ic ve c> i/s co oo as es es es es Oi Oi Gi Oi O- S oT ¿5. a ® E 3 w 9T e TJ O 3 00 to to 05 CO hj O B » < 2 o S 2 OS CT io os Cn h-i o CO OJ O '-S O o< s p «< 3T i-»-■< P •"S JB o< s s cc 5 s p sSt C «< pr s N P <5* r-h O «O IO «O IO r* P < H-« S d: G0 orcj P o "-s O o< ts p o- C N< p o> CS3 < o" I__ N z » i® P- ® fr 00 >1 CS S» D Bo (X <6 <1 O < » B O. 2. co 5' fi p g5 S o, !>r so 00 . 25 CS & 0 "2. 5" » cr 1 (D N ■O O CB * OS B N B ts B pr N Si O 5' «i 00 ® B ® O B. K) O ■< SO ¿2. pO <6 —t» t tO B E i" se B 20 •O 5 So X » B n OB •o 6 » 5 so N cs a i-J c N< B tj •-1 CD cl «5. 3 So B SO tj O TJ 1-1 O 09 N so TJ 0 01 O 3 0 1 05 ^ tq b o ta a a s a a < 03 rfi. CO tO ni ni CO 00 00 Cn 00 tO 3 ® a a a 3 a a (C o< B S* •-j o a a a a a PT TJ a: co m* «a B B" M a 3 <6 <1 m ® B ^ 9? r-t-< ® & 2 cT N< <3 CD cs< ■o O ■ o. "2. En' 05 B B CD crq o N B CS ce< cs •O O BI .O o CD i-l O lik 00 tO h-k Hi W <1 -J ^ -J M ® TJ O B S) cs< * a a a » a i-t O 9? O <3 V' O S' to to OS if* os «D J Ju ŠJ J ® W M 1-1 K W 00 00 Cn 00 to i a a a a O Pi a a a a a 2 B tO cn cn ti CO C5 00 tO 00 O <1 W <1 ® <1 O 3 • 05 B 3 -J O • <3 O tO tO hi 00 o o 00 <2. cn cn o N 05 cr o. o 80 N E 3 C5 CL N< B O B cr K-«» 9? ČT < O » «e. 3 o Hi co • Hi to ® Hi 00 00 N C-- 83 M a> B. 03 i-l a cr B N< g B o" 3 N< g •B HJ B 9T O < N SO ■-1 C O TJ N< r-t- C! 03 N 85 a PT e—i* a O o o so l-t- "B O O a. o N< e—i. 3 <3 Co B O 00 5* TJ O •73 P? O < co I-*. O H* 005 B O 3 cr l—i M« tO 05 CO T5 O >-J g CS 3 CL <_ 31 O p očT • o <5 >-t H o <3 83 Ci< «2. CS CO a 00 ® 5" ® s 85 CL o os <1 N< ¡3 po Hi E5 5? O o co o B' < co to tn H-k Hi JO sr CL O co O & TJ O cc do-i. O* 00 O ® e— e—<> e—t. O ® pr o t» o, TJ TJ C* 9 CS < K ® N_ Oj ►5* te o » 5 flB S ^ B 2 C: o p B CD ® B O < ? Šg CD "5 ® "S ai ® F* O on < ® B9 B «2. T3 ® »"J «2. S£ ® ® g •o «2. 2. o CD O B o. < m CL CS < F as ® hj 05 SJ - C5< a ® S" M CL 3 - ® 3 m a. CD o N " SO o, 3 S 2. a_ ® ►i O •-1 o* •t CD a t» a S 05 Ž ® Ol Hj C» tf I ®' OP w 8S UT CD S "B CD H, 2 o O- o CD 3 en (D C 03 " CD „ n< co a ® S. CD 3 C» 3" CS 3. ts» =r 05 2 < oq o 95 osa ® g D- » T3 i. 3 co< <3 s* s- ® o TJ TJ O O B- — 13 CC 33' § P % S"2-® V S' -o < C» i-c O Bi 5' N ^ 50 cn T, w o to < 0 CD g' 1 ' ® TJ O 3 ® c-»- B CD cr? p o B CL CS B «S ® 3 Co M •B O 00 O 00 •o 1-1 ® TI i SO = 2 u cm o< pr a b 5. fS TI ►i so B ® "l ® B F g* g 5- SO H "i S O p* S: N B o C* "1 o 5- < < c» «- O 05 2 SO CL N O i-l n r-t* < O > 5 cr »i o t« 2 ŠT e S n « B ® B ti ® « » en s -s «2. SO ® N< ® I o . O 03 00 00 O to oi co oo i-i cn o -a TJ O cn O co co 00 to OS -J co oo 00 co h-*- <35 oo oo -a o to OS OS -J O O cc< no ►i ® 3 ® O b' 53 p itr o < b B 3 CB CD S" O cr? S 5" s « 05 3 9 » K" <1 03 Cn co to i o f ° S O ® i-l ?T ® O O CT 00 05 cn 05 < g T3 co "O ž S S:» g" sr 5' — "B B. ' TJ r- 3 3. o.&g 3 03 C0< 03 r- o i-i o 03< B" «i" tj 95 03 3- B 3 31 "O • >-J O B P- • ■-j B • . O H-1 tO rfik 00 cn 05 O -j o cn o 00 to rf* <1 to o to o woo I I ono t-1 ©-85 2- ^-S o-® EO ^ ►-•S» «3 ^ tr S* E5 S+ 85 ?» 00 ■ ■ ~ a- o o g ff m t^CD 83 S Ss tj" 83 B ® 00 ® Ti O . o oSrf* to oo co cn hI. Cn O C3 O cr _ 52 cd O vi •c o co O 00 COM CO co oo o oo m os cn o H-i tt» H-k cn I-l co Hi O co oo oo Hi o oo -j -J 00 co OS 00 to cn OS CO <35 Cn O o co O o B* O* ® K* SO os rt* C B O. 0 2! 01 7? & O N*» N CK5 P O* rt -o ® a O p* N 59 B cr 83 —k Nova Literatura. Izišao je dv*naesti broj časopisa »Nova Literatura«. Posvečen je mladoj pripovetki. Donosi šest izabrairh ra* dova A. Neverova, Anne Seghers, Ivani Ob brachta, Sergeja Semjonova, Mariette Sagi* njan i Michaela Golda. Uz to obilnu kulturnu i literarnu kroniku. Uz ovaj broj priložen je i godišnji registar časopisa. Dobija se u svim knjižarama kao i u administraciji »Nove Li» terature«, Beograd, Kneginje Ljubice ulica 28/111. Cena pojedinom broju 6 Din. Moze se dobiti i komplet časopisa u ukusno plat* nenom povezu i umetničkom omotu. Cena 85 Din. —k Franjo Lovšin. Desetnik in sirotica. Mladinski igrokaz s petjem v treh dejanjih. Naš mladinski prijatelj je zopet obdaril našo mladinsko literaturo s krasnim delom. Lepi in vzgojni so njegovi »Veseli pastirčki«, ki so izšli o Vuzmu, a še vse kaj drugega pa je ta igrica. Česa boljšega nam pisatelj sploh ni mogel nuditi in morda ni preveč, ako re* čem, da česa tako lepega in vzgojnega za mladino Slovenci še nismo imeli. Avtor je spesnil že marsikatero priložnostno pesem in spisal marsikatero igro za domači oder; vse* lej je bilo dobro, kar je ustvaril, a s tem delom pa 'si je splel naravnost lavoriko. Čujemo tožbe, da smo na mladinskih spisih in igrah zelo revni, pa morda nismo tako revni, imamo jih. le žal, da ne dosežejo smotra, to je, da niso za mladino. »Desetnik in sirotica« pa odgovarja v vsem mladin* skemu duhu in je primerna zlasti za sedanjo dobo, ki je zelo mrzlo razumna, brez srca in srčne kulture. Knjižica je prepojena z mi* lino. nežnim čutom, s posebnim čutom' usmiljenja do sirot, česar ne najdemo vsak dan. Prepričan sem, da bo igra ugajala mla* dim in starim in smo je lahko veseli. Žc če jo samo čitaš, imaš užitek, kjerkoli knjižico odpreš. Čitaš jo lahko še in še, kam li, ako si jo videl uprizorjeno. Igrala se je na več odrih, med drugim dvakrat na Barju. Povsod je ugajala zelo. Povpraševanje po igrici je bilo tako veliko, da se je avtoi slednjič od* ločil, da jo da v tisk. Kratka vsebina igrokaza »Desetnik in si« rotica« je ta: Gorska vila zmami desetnika v Triglavsko pogorje. Desetnika najdejo pri* tlikavci in ga povabijo v svojo palačo — ja* mo. V Triglavskem pogorju je vznemirjal pritlikavçe gorski mož. Desvtniku se posreči, da ga prepodi s pomočjo pritlikavcev, zato ga izvolijo svojim kraljevičem in sedajo grad v jami. Glavno ulogo v igri ima sirotica, ki ve* liko trpi pred mačeho. Gorska vila nagovori desetnika=kraljeviča, naj reši sirotico, kar on stori in odpelje sirotico v svoj grad. Ako se igralka sirotice dobro vživi v svojo ulogo, vzbudi v slehernem očesu gle* dalcev solze. Krasni prizori se vrste drug za drugim v tesni zvezi in vzdržujejo občinstvo v stopnjujoči se napetosti do konca igre. Igra je spisana v vezani besedi, zato se je otroci zelo radi uče. Vezava knjižice je lična, tisk lep, na* slovna slika Gasparijeva izborno pogodena. Iz nje je razvidno sočutje do sirotice in nje* nega gorja. Vsem šolskim knjižnicam in vsem otroš* kim in mladinskim odrom bodi igra toplo priporočena. V 1. in 2. razredu je pri pripo* vedovalnem stvarnem pouku vsebina knjižice nad vse hvaležno gradivo. Otroci jo poslu* šajo odprtih ust in jo pripovedujejo potem z vsemi podrobnostmi. Knjižica je izšla v samozaložbi. Natis* nila jo je Učiteljska tiskarna. Napevi se dobe v Učiteljski knjigarni in pri avtorju na Vi* niči. — P. B. Zadružno-knjigovodstveni tečaj učiteljstva pov. UJU, Ljubljana*. V dopoldanskih urah III. samoizobraže* valnega tečaja UJU v Ljubljani so se vršila predavanja bolj teoretično informativnega značaja in so imele tak značaj tudi debate o načelnih vprašanjih — v popoldanskih urah pa se je letos prvič prešlo na bolj praktično in bolj reelno stran samoizobrazbe. Od 2.—6. ure, včasih še dalje, se je pod spretnim vodstvom našega agilnega tovariša Gruma vršil zadružno*knjigovodski tečaj, Knjigovodsko je zelo spretno poučeval tov. Grum sam Niso pa bila to zgolj predavanja: udeleženci so dobili različne tiskovine ter se vadili v zapisovanju po dvostavnem ameri* škem knjigovodskem sistemu. Na enak način so se udeleženci seznanili tudi z vodstvom zadrug; v to svrho je pritegnil tov. Grum strokovnjaka v osebi g. Schiffrerja, revizorja pri Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Zgo* dovino in pomen zadružništva je z veliko spretnostjo podal g. Trček, ravnatelj že ome* njene Zveze. Kako zanimiva so bila predavanja na za* družno*knjigovodskem tečaju kaže dejstvo, da so se ga udeleženci kljub udeležbi na 3—4 ure trajajočih dopoldanskih predavanjih in diskuzijah udeleževali točno in skoraj vedno polnoštevilno, čeprav je trajal popoldanski tečaj stalno nad 4 ure. Medtem, ko je bila večina udeležencev na dopoldanskih predavanjih iz Ljubljane in bližnje okolice — so udeleženci zadružnega tečaja prišli od vseh strani naše ožje domo* vine, od Prekmurja do Mežiške doline — od Maribora do Ljubljane — Krškega polja do Gorenjske in Notranjske — kar najbolje ka* že naslednji seznam udeležencev: Ahčin Hilda, Studenc*Ig, Benkovič Ladi* slav, Murska Sobota, Cvetko Ivan in Jazbec Marta iz Maribora, Cič Albin, Ivanjci, Gač* nik Janko, Guštanj, Hofbauer Alojzij, Hrast* nik, Horvat Rudolf, Škofja Loka, Gobec Re* gina in Mrovlje Slavko iz Slovenjgradca, Jurčec Ivan, Trbovlje, Klemene Franjo in Zlatic Leo iz Sevnice, Podgornik Franc, Čr* mošnjice, Rus Emil, Kamnik, Srebrnič Franc, Ljubljana, Stojkovič Heda, Cerklje*Krka, Tratar Marjan, Sv. Križ pri Ljutomeru, Vid* mar Slava, Leskovec in Volarič Ivanka, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Na vse strani Slovenije poleti po hvalež* nih udeležencih prvega učiteljskega zadruž* nega tečaja zadružna ideja med naš narod. Začetek je narejen. Vodstvo, predavatelji, kakor tudi predvsem udeleženci so z uspehi zadovoljni in želijo, da se vrši enak tečaj tudi v prihodnjih počitnicah na še širši in teme* ljitejši podlagi po motu: s praktičnim delom za socialno in gospodarsko povzdigo sloven« skega naroda in jugoslovenske države. To bodi prva in glavna parola učiteljev, ki res čutijo Slocialno in se hočejo udejstvovati na« cionalno. Gačnik. HAU OGLASI Mali «glati, ki »Uttja t po»4*dov«ln» la coelalo« auMM •bilnatva, fiiki beseda M par, HajmanjiJ uiiek Din 5'—. Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže. 18 Din likanje moške, damske obleke. Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja garde* robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19. "1 * Ta dopis ie bil namenjen za »Prosveto« ter se je priobčitev iz tega razloga zavlekla. Ker zaradi ureditve uredniškega vprašanja »Prosveta« ne izide, priobčujemo poročilo v »Učit. Tov.«, da še bolj ne zakasni. I ! i Za Jesen In zimo! i \ kupit« volneno blago za obleke, \ ■ plašče, suknje itd. • pri l Novaku i epec. trgov, sukna ; Ljubljana 4B i Kongresni trg Stcv. | Najbolje in : najceneje : Dri. uradnikom tudi proti plačilu J na obroke Oglejte si veliko izbiro I L MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno let* 1839. Telefon iteo. 2.282. VELETRGOVINA F. König H Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. ženini - neveste ! Najcenejše in najboljše: madrace, feder- inadra-ce, otoioane, divane. fotelje in garniture vam nudi: F. SAJOVIC, Ljubljana ——stari trg 6. Ne samo REKORD v kvaliteti pri nizki ceni, ======== temveč, kar je še važnejše, REKORD ZADOVOLJSTVA dosežete, ako kupujete po kreditnem sistemu pri manufakturi LvOl^E/ LJUBLJANA Seienburgova ulica 4 Tovarna pohištva ^ 1.1. Naglas, Turjaški trg 6 m. priporoča svojo veliko zalogo vsako-r vrstnega pohiitva po najnižjih cenah. r ■ 3 3 ■ ■ a a : a 3 a : a : Za smučarje! Tirolski in češki loden v veliki izbiri priporoča Brezprimerno za preprečevanje in za odpravljanje prehlajenja, nahoda, grlobola, vnetja krhlja, akutnih in kroničnih katarjev, hripe, influence, naduhe, zasoplosti itd. Poizkusite vsaj eno škatlico pravih razkužilnih P A S T I L J "V A L D A" da se uverite o njihovi čudoviti učinkovitosti. /// Toda pazite in zahtevajte jih v vseh lekarnah in drogerijah saino v škatlicah z napisom mr »VALDA« n fôliKan - Nortnbarve za Ostwaldov nauk o barvah izdelane po navodilih gospoda tajnega svetnika profesorja Ostwalda. mmmm Ceniki na zahtevo. Edini tvomičar:! GÜNTHER WAGNER HANNOVER IN DUNAJ *WWW WW ki/U/U/W WW U/ WW W W WWWU/WWWWW WW WW WK 3 £ fNajboljše kupite!! i 3 S a 3 S S =2 Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, 3 ovratnike, srajce, šifone, g lote, čipke, vezenine, 3 gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo | Josip Peteline, Ljubljana si blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. »nininunmumuuniiiimiiMuinnnaiinnimiiimumnmnniimiiiiuiiniH«» A. & E. Skaberne Ljubljana KARO industrija čevljev Samo dobre kvalitete! za promenado za cesto za močno rabo za turistiko za lov za smučanje. MARIBOR Koroika cesta 19. ♦ Cenjeno učiteljstvo uživa še vedno že znane plačilne ugodnosti. Zahtevajte cenik! Za vsakovrstna oblatila zimske suknje, površnike, obleke, smučarske drese, damske plašče, razno angleško in češko sukno (tudi na metre) je najugodnejši nakupni vir pri tvrdki ROKAVICE, PERILO IN DRUGI MODNI IN ŠPORTNI PREDMETI VEDNO V ZALOGI. r---—------,-------[--- ------------«viuiiiiL, rLiiiLU in umiui niuum lil jruiiiui riiLunii.il nunu J ¿HLUU1. C PohiStvo = za opremo stanovanj in pisarn ■H Ivan Dogan Ljubljana, Dunajska cesta štev. 17 Ustanovljeno 1872. Telefon 32-61 Hotel .TRATNIK' Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe Premog in drva aa. najboljše vrste dobavlja A |. Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5. Telefon 2059. LJubljana, Kongresni trg9. lovske puške, floberte, brovning pištole, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K, KAISER puškar P. n. Šolam in šolskim upraviteljem vljudno priporočam vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela. ANTON JANEŽIČ LJUBLJANA, FLORJANSKA 14. KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV. IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE „ELITE" D. Z O. 2. LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA9 prodaja damske, moške in deške konfekcije. NA DEBELO! NADROBNO! PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI! Specialna mehanična delavnica ILud. Baraga // Ljubljana, šeienburSova ulica 6. BHHHHH^HHHB w Se priporoča za popravila pisarniških strojey, BH^MBBBBBBI _________ reg. blagajn, foto, gramofonov in nalivnih peres. Po najnižji ceni! Na obroke. Oblaiilnica „ILIRIJA" vodi! NajTeij» izbira. Najboljše blago. Najnižje cene. Najdaljši rok odplačevanja! Zahtevajte vzorce. Zahtevajte poset potnika. * Oblačilnica „Ilirija" vodi! Mestni trg 17/1. Telefon 28*25. Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna s> > * I « Radio omogočen vsakomur! od 15. decembra 1929. do 15. januarja 1930. po izrednih 1 Firi finih detektorskih aparatov s kristalom, l slušalko „Kapsch", 50 m antenske žice ter vsem materialom A «JU za Din 65 — ter štirikratno mesečno plačilo 4 Din 75"—. CA dvoelektronskih aparatov „Kapsch" s Philipsovimi elektronkami, 3 žarilnimi elementi, 60V anodno baterijo, zvočnikom .Kapsch", 50 m antenske žice ter vsem ostalim materialom za Din 98'— ter desetkratno mesečno plačilo a Din 90'—. troelektronskih aparatov z avdijonom in dvema nizkofrekventnima elektronkama, ki je aparat za sprejem V propagandne svrhe odda Radijska oddajna postaja v Ljubljani za čas plačilnih pogojih sledeče aparate: inozemstva, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 60V, finim zvočnikom ter antenskim materialom za Din 183'— ter desetkratno mesečno plačilo à Din 145"—. O K troelektronskih aparatov .Ingelen* za kratke, normalne in dolge valove, akumulatorjem 18 ah, anodno ba-terijo 120 V, finim zvočnikom ter antenskim materialom za Din 215'— ter desetkratno mesečno plačilo à Din 200-— -i A sedemelektronskih aparatov „Ingelen* U 7, z okvirno anteno, akumulatorjem 36amp. ur, anodno baterijo J-V/ 120 V, dvojne kapacitete, mrežno baterijo ter zvočnikom Bled za Din 1054 — ter desetkratno mesečno a Din 400 —, RADIO-LJUBLJANA LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 5 MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 37 •2 •2 •2 •2 « •2 •2 •2 •2 •2 •2 §! Naročajte vsa tiskarska dela ¡g za društva, šole, urade itd. itd. ¡1 v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! m