306
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor Pemski.
Poročilo o dežernih zborih začenjamo s poročilom o Pemskem zboru, kajti lOletna trudapolna in težavna borba pemskega zbora (slava, slava junaškim borilcem!) je vničila Avstriji pogubni centralizem in pri vojskovala deželam državno pravo in avtonomijo, po kteri se imajo pomiriti narodi avstrijski. Cesar sam v svojem pismu, ki ga poslal Pemskemu zboru, razglaša zgodovinsko spravo za popolnoma upravičeno. Ceska krona, s ktero norčevati in ktero v blato tlačiti, je vsak časnikarsk vagabund mislil imeti pravico, blišči se zopet v starodavni svoji slavi, ž njo vred pa tudi biseri vseh druzih dežel habsburške monarhije.
Pričel je zbor po slovesni sv. maši, brani od nadškofa, cesarjev namestnik grof C ho tek s tem, da je deželnemu zboru predstavil novo imenovanega najvišega deželnega maršala (deželnega glavarja) kneza J. Lob-k o vi ca. Po obljubi tega se je sedanji, še le 36 let stari maršal spomnil umrlega maršala grofa Alberta Nostica in je v svojem ogovoru povdarjal važnost sedanjega deželnega zbora, kteri bo imel pota ravnati splošnemu pomirjenju vseh narodov. Ko še izreče željo, da bi zborovi sklepi v prid bili ne le domači, ampak tudi vsem drugim deželam, ktere so pod sceptrom našega cesarja in kralja, konča češki ogovor z nemškimi besedami, ter pravi, da ne pozdravlja zato deželnega zbora v dveh jezikih, da bi le zadostil prazni formi, ampak zato, ker šteje med dolžnosti, da je moža, ki je tu predsednik, prva in najvažneja naloga varovati pri razpravah v zboru ravnopravnost obeh narodov v tej deželi bivajočih. Res je bil on prej pri eni stranki, al oblju-buje, da od tega trenutka bo on le deželi služil. Ko zakliče zbor navdušeno „slava" cesarju-kralju, se oglasi cesarjev namestnik, zagotavljaje, da bo delovanje deželnega zbora pospeševal na vso moč. Potem pa je bral cesarjevo pismo (reskript), kterega glavne točke so te-le: „V spominu državnopravnega položaja krone češke — piše presvitli cesar-kralj — in v zavesti bleska in moči, ki ju je ona dala Nam in Našim prednikom, — v spominu dalje nepremakljive zvestobe, s ktero so prebivalci Pemskega zmi-rom podpirali naš prestol, radi priznavamo pravice tega kraljestva ter smo pripravljeni, to priznanje ponoviti s prisego kronanja". In vsled te slovesne obljube cesar-kralj zahteva od pemskega zbora, „naj zmerno in spravoljubno se posvetuje o sedanjim časom primerni poravnavi drža-vopravnih razmer kraljestva Pemskega tako, da Nam bo mogoče, brez poškodovanja pravic Naših druzih kraljestev in dežel, končati ustavni prepir, kteri, če bi še dalje trajal, bi blagor Naših zvestih narodov spravil v velikonevar-nost". Po branih glavnih točkah tega reskripta je godba strelcev, pred zbornico na ulicah postavljena, cesarsko pesem svirala in množica naroda češkega je navdušeno „slava" klicala. Naposled je cesarski namestnik predložil nov volilni red za deželni zbor in postavo o narodnosti. V prvi seji bili so nazoči tudi nemški ustavoverci, pa so strašno pisano gledali. V 2. seji so pa tudi oni s lov 6 dali zboru, in ž njimi vred tudi nemški deželni odborniki.
Deželni zbor Moravski.
Cesarski namestnik je predstavil novo imenovanega deželnega glavarja  kneza S al m a in po ogovoru tega
je predložil zboru načrte treh postav kot predloge vla-dine: q prenaredbi §§. 3. 12. in 38. deželnega reda, novi deželni volilni red in načrt o prenaredbi dodatka k deželnemu redu. Na to je deželni glavar prebral pismo, v kterem izrekajo nemški ustavoverski poslanci, da ne pripoznajo deželnega zbora za postavnega zato, ker se je dala volilna pravica dom-kapitularjem in ker se je volilna pravica razširila s tem, da so se priklade davkov v cenilno volilno pravico prištele; zatega del odrekajo tudi zboru pravico, potrditi nove volitve, in ne bodo vstopili tako dolgo v deželni zbor, dokler se ne odstrani ta nepostavnost. Al to propadlim kolovodjem decemberske ustave na Mo-ravskem še ni dosti; njih dosedanji deželni odbor izreka tudi, da ga ni volja odstopiti in oddati opravila novemu odboru, kterega bo ta zbor volil. Res smešno je tako delovanje, ki preočividno kaže, da je ustavovercem dosedanjega deželnega odbora le za — dohodke, sicer bi morali posnemati slovanske dekla-rante, kteri so pri izstopu iz deželnega zbora tudi odrekli se službi deželnega odbora.
GaliŠki deželni zbor.
Navadne formalitete in navadni govori. Isti predlogi kakor drugod. Le to je zanimivo, da je dr. S molka nasvetoval, naj deželni zbor napravi adreso do cesarja.
SlesJci deželni zbor.
Tudi navadne formalitete. Ko pa je neki poslanec zahteval, da obljubo stori v češkem jeziku, so skočili nemčurji na noge in vnela se je viharna razprava, ki se je končala s tem, da se mu je „milostljivo" pripustilo „obljubovati" v slovanskem jeziku, a sklenilo se je, da zborov jezik je nemški. Ko je v drugi seji dr. Kotek začel češki govoriti, so nemčurji zapustili zbornico in se še le vrnili, ko je končal svoj govor. Nov dokaz, da nemškutarji (od kterih se pa ločijo pošteni Nemci) ne trpijo nobenega ravnopravnega naroda zraven sebe.
O deželnem zboru Bukovinskem, Tirolskem in Tržaškem nimamo nič posebnega povedati.
Deželni zbor Gornje-avstrijski.
Cesarjev namestnik baron Conrad je predstavil zboru novega deželnega glavarja grofa Falkenhayn-a in njega namestnika. Deželni glavarje končal začetni govor z živio-klicem Njegovemu Veličanstvu cesarju, v kterega vsklikne zbor. Tudi tukaj je 16 ustavovercev zato, ker so v manjšini, našlo spotiko, in izreklo, da ne priznajo zbora za postavnega zato, ker ni zastopana trgovska zbornica, in da se toraj ne bodo vdeleževali delovanja zborovega. Vidi se, kako nemčurji povsod s trte vijejo svoje kujanje. Al vlada je na to po cesarjevem namestniku Conradu izrekla, da deželni zbor je popolnoma postaven in da bode vse sklepe, kteri se bodo na ustavni poti napravili, priznala za postavne. Predložila je vlada tudi temu zboru ravno te predloge, kakor kranjskemu in drugim.
Deželni zbor Koroški.
V njem sedi le en Slovenec, gosp. Andrej Ein-spieler in dva spravoljubna nemška poslanca. Pokazal je vže v prvi svoji seji, da mu ni mar za ravno-pravnost narodno in da mu ni mar za pravico do Slovencev, kajti predloga Einspielerjevega naj bi razprave zborove se tiskale tudi v slovenskem jeziku, ni nobena nemška koroška duša podpirala. Padel je tedaj Einspielerjev predlog, in očitno je spet,  da
307
v vsem koroškem zboru ni ne enega pravičnega Nemca, ampak da vsi so požeruhi Slovanov.
Deželni zbor Goriški.
V Gorici 14. sept. — x-fy. — Naš deželni zbor je odprt; pričel se je z maso, ki jo je pel prvostolni prost. Poslanci so bili, razen g. Pagliaruzzi-a in baron Depretis-a, v zbornici vsi nazoči. Govori deželnega glavarja in novega vladinega zastopnika barona Rech-bacha (oba sta govorila v obeh jezikih) so brez posebne pomembe. V slovenskem, prav kratkem ogovoru je dež. glavar povdaril sorodnost in vzajemnost naših Slovencev z ostalimi njihovimi rojaki, do kterih naj bi sočutje gojili, pri tem pa ne pozabili zgodovinske domače dežele. Cesarski komisar pa je omenil spravo med vsemi narodi. — Predlogi vladini so gotovo isti, kakor drugod, namreč, prenarejenje ne-kterih §§. deželnega reda in deželnega volitnega reda. Deželni glavar je napovedal še precej v deželnem odboru pripravljenih predmetov, ki se bodo imeli obravnavati; najvažniši so poprava nepotrjene zemljiščino-knjižne postave, preuravnanje kmetijske šole, prenaredba cestne postave itd. Prihodnje seje dan ni še znan. — Namestnik ima odpust za nekaj dni. — Sinoči so imeli vsi poslanci skup pogovor zarad rabe slovenskega jezika pri razpravah v zboru. Dognalo se ni nič, a Lahi, kakor se zdi, niso več tako trmasti. Brž ko ne se bode sklenilo, o tej stvari nič skleniti, in tako obveljd stara navada, kakor je bila do lanskega laškega upora. In res, če so količkaj pametni, morali bi laški poslane, spoznati, kako smešno je, vkvarjati se s tacimi rečmii v tem, ko se Avstrija temeljito prenareja, v tem, ko se kolo časa, v tem, ko se v kratkem kolo državnega federalizma z njegovimi nasledki še čez druge reči na velevažni dnevni red obrne. — V Gradišči so imeli Lahi — poslanci in mnogi laški posestniki — predvče-ranjem že drugi shod; posvetovali so se o materijalnih zadevah friulskih, pa tudi o jeziškem vprašanji v zboru goriškem. Že tam ni bilo neki več videti tiste osornosti, kakor poprej. Glavni lanski upornik proti slovenskemu jeziku v zboru, dr. Pajer, letos molči ali pa še v sejo ga ni. Nadjati se je, da stvar pojde.
P. S. Prav tako je, kakor sem prerokoval, da bode; vse ostane glede* rabe slovenskega jezika v zboru pri starem.
Deželni zbor kranjski.
Po slovesni sv. maši v stolni cerkvi se je pričel deželni zbor 14. dne t. m. ob pol dvanajstih. Sešlo se je 17 narodnih poslancev (6 jih še ni došlo), prostori „ustavovercev" bili so vsi — prazni. C. kr. deželni predsednik pl. dr. Wurzbach je pričel zborovanje s pozdravom poslancev v slovenskem jeziku in potem predstavil zboru deželnega glavarja dr. Razlag-a, ki je bil z živio-klici pozdravljan. Ko novi deželni glavar obljubo stori c. k. deželnemu predsedniku naznani, ta vladne predloge (načrt postave o spremembi §. 3., 12. in 38. deželnega reda, načrt novega deželnega volilnega reda in načrt prenarejenega pristavka za deželni red, postavo o razkosanji zemljišč in o vodnih pravicah.) Potem poprime deželni glavar dr. Razlag besedo najprej v slovenskem (in potem v nemškem) jeziku tako-le: „Visokočastiti gospodje deželni poslanci! Vsled cesarskega patenta od 11. avgusta t. L je deželni zbor Vojvodine Kranjske sklican na današnji dan in ker je Njegovo Veličestvo naš gospodar in cesar najmilostiveje mene imenovati blagovolil za deželnega glavarja, imam visoko čast presrčno pozdraviti vse visokočastite gospode poslance in prositi, da me izvolite dobrohotno podpirati
pri izpolnjevanji mojih, meni deloma še neznanih dolžnosti v korist dežele, ktero imamo čast zastopati. Vi-sokočastitega gospoda deželnega predsednika pa prosim, naj blagovoli on deželnega zbora blagonosno delovanje podpirati se svojo osobno izkušenostjo, da se s složnim delovanjem pospeši blagor domovine in cesarstva. — Sedanja doba je prevažna za mirni razvoj vseh bratov-skih narodov v duhu vsestranskega narodnega napredka, omike in prave svobode, ktera je sad resnobnega vva-ževanja obstoječih razmer in složnega delovanja, da se širijo znanosti in razvijajo umetnosti, da raste in se množi blagostanje in s tem vkorenini zadovoljnost in sreča vseh ndrodov, združenih v staročestni Avstriji v dobrih in slabih časih. Iz malega raste veliko; stopimo toraj mirnega duha med bratovske ndrode in vresničimo nadeje do vesoljne sprave, do resničnega sporazumljenja, da bode cesarstvo srečno vznotraj in mogočno na zunaj, ki bode zmagonosni prapor omike in svobode razvilo v izgled sosednim ndrodom in državam. Nas gotovo vse vodi edini namen in konec: neomahljiva zvestoba do cesarja, blagor dežele in cesarstva in enaka pravičnost proti vsem narodom!" — Nemški govor končavši poživlja poslance, naj zakličejo ž njim presvitlemu cesarju živio! In trikrat so se ponavljali živio- in slava-klici.
Potem pa bere pismo, ki so ga ustavoverci poslali predsedstvu deželnega zbora. V tem pismu, ki ga je podpisalo 13 glav — nekdo je v tem pismu štel „die Haupter seiner Lieben, und sieh', es fehltkein theueres Haupt" — pravijo, da ne pridejo tako dolgo v zbor, dokler on ne postane ustavoverec kakor so oni, rekši, da jim je spotika adresa ndrodne večine od 30. avgusta 1870. leta, — da zbor vsled nje vničuje državne temeljne postave in da zato ni postaven, — da sedanji  zbor ni bil raz-puščen, in da bi,  ako bi se tacega zbora udeležili, s tem priznavali postavno  veljavo  njegovih sklepov". — Neprenehani smeh je ob branji  spremljal   to ekspekto-racijo,   in  ko  so  se slišala imena cesarskih uradnikov, se je vsacemu pristavil priimek njegove službe, tako pri Kromerju — ces. kralj, svetnik više sod-nije,  pri  grofu Aleksandru Auerspergu — ces. kralj, okrajni glavar, pri pl. dr. Kalteneggerju — ces. kralj, visi finančni svetnik! Kaj več o tem „staats-streichu" pišemo na drugem mestu, le to tukaj rečemo, da je čudno to, da ces. kr. deželni predsednik kot z a-stopnik vlade ni pri tej priči v obraz temu protestu, ki je očividno proti ministerstvu obrnjen, vimenu vlade povdaril postavnost zborovo,   kakor je  to storil ces. namestnik  baron  Con rad v  Lincu.   —   Ker narodnih poslancev koj prvi dan ni bilo 19 nazočih, zbor tedaj ni bil sklepčen,  je deželni glavar sejo sklenil in drugo napovedal na pondeljek.  —  Deželni  odbor je v tej seji predložil 10 predmetov v obravnavo.
V drugi seji, v ktero je prišlo 23 narodnih deželnih poslancev, tedaj zadostno število za veljavno sklepanje, je deželni glavar naznanil 12 predl6g, ki so od deželnega odbora izročene poslancem in da je od Hre-novške županije prišla prošnja (peticija) za odpis davka. — Dr. Costa naznanja, da v prihodnji seji bode nasvet vtemeljeval, da dež. zbor kranjski pošle adreso presvitlemu cesarju. — Ker se je volitev g. Irkiča za poslanca Idrijskega v vseh obzirih vršila popolnoma pravilno in jo je deželni zbor enoglasno potrdil, je danes g. Irkeč predpisano obljubo dal deželnemu glavarju. — Grof Barbo in dr. Poklukar sta bila za reditelja zbornice, dr. Costa in dr. Z ar ni k za po-verjevalca stenografičnih zapisnikov izvoljena; v odsek finančni so bili voljeni: dr. Bleiweis, dr. Costa, Murnik, V. C. Zupan, Horak, Kotnik, dr. Poklukar,  Grabrijan,  Irkeč, — v odsek peticij*
308
ski:  grof Barbo,   Svetec,  Koren,   Pintar,   dr* Zarnik, — v odsek za poročilo  o delovanji deželnega odbora lanskega leta:   Kozler, Svetec,  Tavčar, dr. Zarnik, Jugovic. — Prva razprava deželnega zbora bila je danes ta, da je dr. Costa v imenu deželnega  odbora  stavil  nujni   predlog,   naj   deželni zbor   sklene postavo,   po  kteri  se poslanstvo za izgubljeno spoznava.  Poročilo odborovo pravi, da §. 6. opravilnega reda deželnega zbora se glasi:   „Ako kteri poslanec  v osmih dneh ne pride ali se   brez   odpusta oddali,   ali   čez   dopuščeni  čas izostane,   naj ga deželni glavar pozove, da pride v 8 dnevih, ali da svojo nepričujočnost opraviči.    Kdaj se   zavoljo neposlušanja tega poziva poslanstvo izgubi, to določi posebna dežel-ska postava".   —   Take  postave poslej za našo deželo še ni.    Na Ceskem, zgornjem Avstrijskem itd. vže obstoji take deželne postave.    Tudi  za  državni zbor obstoji enaka postava.   —   Po  prebranem poročilu   c. kr. deželni predsednik pl. Wurzbach pomislike razodeva o tem, ali ta predlog ne meri na prenaredbo deželne postave, in če je to, da potem po §. 38. mora biti vsaj 3 četrtine vseh  poslancev pričujočih in pritrditi morate vsaj 2tretjini nazočih. — Dr. Costa na to dokazuje, da ta postava cel6 nič nepreminjaustave, temuČ da je to, kar so druge navadne postave, ktere sklepati ima deželni zbor pravico, ako je nad polovico vseh poslancev pričujočih. — Svetec,   nanašaje   se na pomislike c. k. deželnega predsednika, nasvetuje:   naj so ne na vrat na nos sklepa danes,   ampak predlog deželnega odbora  izroči   posebnemu  odseku v prevdarek in poročilo. — Dr. Jan. Bleiweis in dr. Zarnik sta zoper predlog Svetčev,  da bi se sklepanje danes odložilo.    Predlog nujnosti se potem sprejme,   pa tudi cela postava,   ko je  dr. Costa še enkrat dokazal, da deželni zbor ima za-se o tej zadevi isto oblast, kakor jo je imel državni zbor za-se,   ko   si je naredil enako postavo.  To pač se ne more trpeti — je rekel — da bi svojoglavnost male   peščice zbornikov   ovirala delovanje celega zbora, kar namerava glasoviti protest tri-najsterih, ki pa so v svojem uporu še dosledni niso, kajti g. Dežman, ki je tudi med trinajsterimi, da ga ni v deželnem zboru, vendar le zahaja v deželni odbor in sedi in sklepa tam, kakor da bi ustavoverci ne bili sedanjega  deželnega  zastopa proglasili za nepostav-nega!    Naposled z veliko pohvalo šiba dr. Costa še norost  kranjskih  „ustavovercev",   ki   se  Nemci   na Kranjskem zovejo;  vseh 12 ni druga kakor druga politična stranka;  edini Kromer,   zastopnik kočevskega mesta, se sme zastopnik onih Nemcev imenovati,  ki so priromali pred kakimi 500 leti iz neznanih krajev v slovensko našo deželo.