AVICA GLASILO KR.JČAN JKEGADELOVNEGA LJUDSTVA Naš mejnik Vsakoletni občni zbori organizacije so mejnik, kjer pregledajo člani organizacije delo v preteklosti in si naložijo nove naloge ali pa tudi spremembe za bodoče leto. Taka organizacija, katere občni zbori posegajo v bistvena vprašanja njenega delovanja^ in udeleženci svobodno posegajo v njeno delo in postavljajo nove naloge, ima zasigurano bodočnost. Kajti organizacija je živ in zdrav organizem, ki si sam zdravi eventualne bolezni in si ohranja zdravje v samem sebi. Tako zdravo telo, življenja sposobno, je naša Jugoslovanska strokovna zveza. Vsakoletni občni zbori so bili njeni pravi mejniki. Iz doživetij preteklega leta je usmerjala vsakokrat svoj korak v plodno delo za korist svojega članstva. Jugoslovanska strokovna zveza ni bila nikdar namen kakemu posamezniku ali kakemu ožjemu krogu ljudi za dosego njihovih osebnih stremljenj ali življenjskih ambicij, ampak je bila vedno namen skupnosti. Korist celote, da še celo korist celokupnega delavstva, bodisi organiziranega ali pa tudi neorganiziranega, je bila naloga kršč. soc. delavskega gibanja. Kolikokrat so uživali koristi boja delavci, ki so le malo ali pa nič doprinesli k borbi. Zato pa so bili važnejši dogodki v življenju JSZ vedno glas vsega njenega članstva, glas celote. Posameznik v taki skupini ne pomeni nič, v skupnosti pomeni vse. Vsak posameznik je del celote in posli, ki so mu kot funkcionarju v tej skupnosti naloženi, so posli celote za celoto. Zato vsak posameznik v naši skupnosti vrši le posle, ki so mu naloženi od organizacije za organizacijo. Tega skupnega načela smo se v JSZ vsi prav dobro zavedali. Zato pa je vsak na svojem mestu vršil svojo nalogo, bodisi v središču JSZ ali pa po naših podeželskih skupinah. In to de- lo vsakega posameznika izmed nas je ohranjalo organizacijo pri življenju in jo vodilo od uspehov do uspehov. To delo pa je dobilo tudi odmev pri naših občnih zborih. Zato pa so taki občni zbori za organizacijo silno važni, v resnici so pravi mejniki v celotnem gibanju organizacije. Še veliko bolj važen pa je bil letošnji občni zbor JSZ. Ta ni bil le mejnik organizacije v razdobju enega leta,^ ampak več desetletij. Z letošnjim občnjm zborom je bil najtesneje združen jubilej 45-letnice ustanovitve kršč. soc. gibanja in 30-letnice naše Jugoslovanske strokovne zveze. Zato je bil ta občni zbor 45-letni mejnik našega gibanja. Silno važen občni zbor je bil z ozirom na ta jubilej. Letošnji naš občni zbor je ob tem dogodku ugoto-vil, ,]n je vse naše gibanje v vsej 45-letni dobi ostalo zvesto načelom ustanovitelja dr. J. Ev. Kreka, zvesto pa tudi načelom okrožnice Rerum jiova-ruin, na katere osnovi se ie naše gibanje ustanovilo. Občni zbor je poleg te ugotovitve slovesno obljubil, (la bo organizacija ostala tudi vnaprej zvesta tem načelom in da ne bo od njih krenila niti za korak. Ti dve ugotovitvi letošnjega občnega zbora sta silno važni. Prva ugotovitev dokazuje, da JSZ že v preteklosti ni krenila z načelne poti dr. Janeza Ev. Kreka čeprav so hoteli nekateri k rogi prav v zadnjem času javnost Prepričati, da JSZ ni več tista kot je {V*a zamišljena po njenem ustanovite-’JU in da je prav zato potrebna nova katoliška delavska organizacija. Naj- Moč kapitalizma Zgodovina vseh časov nas uči, da so sebični ljudje vedno skušali kakor koli nadvladati preostale. Sebičnežev in lakomnikov želje so bile, da z delom sebi zasužnijo ljudi, da bi oni- tako brez vsakega fizičnega napora dobro živeli in celo bogateli. Ta pesein je torej že stara in udomačena. Skušnje pa uče, da so imeli bogataši miselno na svoji strani skoro vedno razne mogočnike in oblasti. Poslanci, .senatorji in iz teh vrst sestavljene vlade, ki so po naključju pod parolo »ljudske volje« prišli do teh mest, so vedno po večini prijatelji kapitalizma. Redko se dobi kaka »bela vrana«, ki bi zastavila svoj glas v dobro delovnega ljudstva, posebno delavcev. To nam priča že stara grška in nekoliko mla jša rimska zgodovina. Ogromno napak, proti katerim so .se borili ponižani sužnji — zastopniki dela —, nam priča o kapitalističnih navadah in moči. Primer Spartaka v Rimu je pač večen opomin, ki kaže vso nečlovečnost tedanje rimske gospodujoče kapitalistične družbe nasproti delovnemu ljudstvu. Tisoči in tisoči na čast kapitalistom Ob javni cesti postavljenih križev in na njih križanih sužnjev, ki so se borili za naravne pravice in človeško življenje. so mučeniški dokazi kapitalistične brezsrčnosti. Tudi danes sta denar in imetje vse, človek pa, če ni bogataš, nič. V današnji družbi tudi znanost, ki se ne postavi. v službo zlatega teleta, ne pomeni nič. Tako kapitalističen greh ponižuje vrednoto telesnega in umskega dela! V teku časa se je znal kapitalizem prilagoditi z navideznim in sebičnim gospodarstvom in denarjem vsem razmeram. Danes imamo v vseh mogočih oblikah izdelan kapitalističen načrt za ves svet in vse prilike, ki je za gospodarsko življenje morda bolj nevaren kot komunizem. Seveda je v tem načrtu, ki v javnosti ni znan, tudi izražena misel o razbijanju delavskih in uslužbenskih organizacij, ki se bore za veljavo dela in dostojno življenje delavcev. Ta posel se vrši po totalitarizmu, nekakem namišljenem avtoritarizmu in po »delavskih organizacijah«, ki jili podpirajo kapitalisti. Poglejmo v države okoli sebe in še drugam po svetu, pa bomo videli, kako premeteno ravnajo z delavci, medtem ko imajo kapitalisti skoraj prosto pot. V Sloveniji krojijo delavcem tudi posebne poglede na njihove gospodarske zadeve. Današnje delovno ljudstvo ni zadovoljno, ker čuti močan gospodarski pritisk na osebno delo, od katerega v ve- likanski večini živi, vendar pa je še tako prežeto s kapitalističnim gospodarskim redom, da dvomi v izpremem-be. Kakor je bil nekdaj valpetov bič v veliki večini »podložnih« kmetov miselno nespremenljiv, tako misli dandanes še velik del delovnega ljudstva o kapitalizmu. Delovno ljudstvo se še ni znebilo pasivnosti do kapitalistične hidre, ki mu kakor večna toča in suša •manjša košček trdega kruha. Tu je tudi vzrok, da se proti temu gospodarskemu redu ne pojavlja odpor vsega delavstva v potrebni meri. Poglejmo malo na ikmete, pa bomo videli, da ni skoraj nobene družine, ki bi bila z uspehi zadovoljna. Pridelkov, kolikor ■ bi jih bilo za dom odveč, ni mogoče niti pod najnižjo ceno prodati, zato jim je pa najeta delovna moč predraga. Živina nima vrednosti, ker ljudje zaradi nizkih plač in zaslužkov ne morejo kupovati dovolj mesa. Razne državne, banovinske, občinske in druge javne dajatve, ki niso v skladu s socialnimi možnostmi, samo otežujejo go-*|H>daj stvo. Delo ji; težko in mučno in zato potrebujejo dovolj dobre prehrane za družino. Poleg tega pridejo še bolezni, iki so zoipet novo breime v družinskem gospodarstvu. Kmet in njegov delavec nista pod .ni kak im zako-nitim varstvom preskrbe v primeru bolezni, poškodb in onemoglosti. Posebno dekle in hlapci doživljajo tragedijo »Jerneja« in se potikajo po vaseh v znamenju moderne gospodarske družbe. Kdo bo rekel, da pretiravamo. Ne! Naj vsakdo pogleda malo v življenje, pa se bo prepričal, da slika še ni popolna. Revščine, povzročene po kapitalističnih navadah, je še mnogo več. Delo pomeni živl jenje, izobrazbo, napredek, dostojnost, poštenje itd. V delu bi moral dobiti vsak človek zagotovilo preskrbe v vseh primerih nesreče in onemoglosti. Ukaz »V potu svojega Obraza boš jedel svoj kruh« bi moral veljati za vse; toda v današnji družbi se nekateri potijo le v parnih kopelih ali pri govorjenju ... Delo ustvarja premoženje in kapital, zato bi morala biti vsa delovna mesta: tovarne, rudniki, gozdovi, vode, zemlja, m/aterija solastnina vseh tistih, ki so pri delu soudeleženi, ker so z delom plačali ali pa plačujejo podjetje samo. Da je danes ves čisti dobiček last tako imenovanega gospodarja, je prava krivica in nesreča za delavstvo. To stališče je zavzel krščanski socializem že v apostolskih časih. Kako bi sicer mogel sveti Jakob zapisati besede: »Bratje moji, brez osebnih pristranosti imejte vero inerodajneši forum pa je izrekel svoje mnenje jasno in odločno in s tem pobil vsa izmišljena podtikanja, in tu-dj nakazal, da je treba vzrok ustanovitve nove organizacije iskati drugje, ne pa v načelnih vprašanjih. Druga ugotovitev, da bo JSZ hodila tudi vnaprej po dr. J. E. Kreku začrtani poti, pa je samo naša naloga v bodočnosti. Vemo, da bo ta naloga silno težka. Vsak udeleženec občnega zbora se je vpričo zadnjili let živo zavedal vseh težkoč in nasprotovanj. Toda kljub tem izkušnjam v zadnjih letih je občni zbor sklenil in obljubil, da bo šlo naše skupno delo po začrtani poti dr. J. Ev. Kreka. Veliko borbenosti je v tem sklepu in važen mejnik je bil ta občni zbor JSZ zaradi teh dveh ugotovitev. Človek bi sam v sebi, v očigled času, v katerem živimo, malo podvomil v ta sklep, če ne bi videl na občnem zboru starih in mladih, težko preizkušenih v borbi zu ta naša načela. Ti možje in fantje, pogumni in neuklonljivi, so poroštvo nam vsem skupaj, da je bil občni zbor res mejnik iz 45 letne dobe v še lepše procvitanje našega krščansko socialističnega delavskega gibanja. Naj se bliska na vzhodu ali na zahodu, naj grmi doma ali pa v naši bližini, JSZ bo ostala zvesta načelom krščanskega socializma in se^ v tej zvestobi dosledno in neustrašeno borila za pravico delovnega človeka, ki je edino in najvažnejše vprašanje sedanjega časa. S. Ž. Noto načelstvo JSZ Na prvi seji načelstva JSZ, ki se je vršila v ponedeljek 12. t. m., se je načelstvo JSZ sestavilo takole: predsednik: Žumer Srečko; I. podpredsednik: Gostinčar Jože: II. podpredsednik: Koprivec Matic; blagajnik: Škofič Cril; ,nam. blagajnika: Velkavrh Franc; gospodar: Štibelj Gašper; odborniki: Pirc Tone, Savenc Franc, Nagode Ivan. veličastnega Gospoda našega Jezusa Kristusa. Ako namreč vstopi v vaš zbor mož z zlatim prstanom in y sijajni obleki, vstopi pa tudi ubožec v umazani obleki, pa se ozrete proti ti-tistemu. ki nosi sijajno obleko, in rečete: »Ti lepo tukaj sedi,‘ ubožcu pa rečete: ,Ti se vstopi tamkaj, ali: sedi k mojemu podnožju*; ali niste delali razlike med seboj in sodili po napačnih misli? Slišite, ljubi moji bratje! Ali ni Bog za svet ubožnih izbral, da so bogati v veri in so dediči kraljestva, ki ga je obljubil tistim, ki ga ljubijo? Vi ste' pa ubožca osramotili. Ali vas ne zatirajo bogatini in vas ne vlačijo oni pred sodišča? Ali ne sramote ti lepega imena, ki se je klicalo' na vas? Gorje bogatinom. Čujte zdaj, bogatini, razjokajte se in tarnajte nad stiskami, ki pridejo na vas. Vaše bogastvo je preperelo in vaša oblačila od moljev razjedena. Vaše zlato in srebro je zarjavelo in njuna rja bo pričala zoper vas in razjedla vaše meso, kakor ogenj. Nabrali ste si zakladov v zadnjih dneh. Glejte plašilo, ki ste ga odtrgali delavcem, ki so poželi vaša polja, vpije: in klici žanjcev so prišli do ušes Gospoda nebesnih čet. Gostili ste se na zemlji in se naslajali, napasli ste svoja srca na klavni dan. Obsodili, ubili ste pravičnega — ne upira se vam.« Tako je sv. Jakob ozna-čil delo ikapitalistov v začetku krščanstva. Da so dandanes kapitalisti še bolj zviti, kakor tedaj, kažejo njih moderne naprave in pasti, na katere lovijo svoje žrtve. Res, nevednost je draga reč. Močan slon, vol in konj služijo pritlikavemu človeku za udarce, ki jih od tega mnogokrat po težkem delu prejemajo kot znamenje hvaležnosti. Človek pa pravi: Kaj bi, saj je žival brez pameti. Delavec, kmet, ali si tudi ti brez pameti, ko dovoljuješ, da te v svojo Osebno korist po svoje Ibije kapitalizem? Ali nisi .močne jši od slona in konja, poleg tega pa imaš še razum in dušo? Tebi ni treba nasilja in fizičnega upora za izpremeinbo kapitalističnega reda, temveč samo tvoje duševne volje. Pred teboj se trese miška, a ti se je bojiš v svojo škodo. Plašiš se, kakor se plaši slon pred navadno malo miško. Spoznajmo se, pa bomo ugotovili,, da je delovno ljudstvo vseh vrst moč kapitalizma! Organizacija, kakor Jugoslovanska strok, zveza je pa zavetišče delovnega ljudstva! Jože Gostinčar. Vendar so tudi mnogi izmed voditeljev vanj verovali, a zaradi farizejev niso priznavali, zato da bi ne bili izobčeni iz shodnice. Ljubili so namreč svojo čast pred ljudmi bolj ko čast božjo. (Janez 12, 42—44. vrst.) Streho on a poročila. Minimalne mezde (Nadaljevanje) Kaj pa vajenci? Za vajence bi zadostovalo, da bi v tem sklopu predpisalo ministrstvo za trgovino in socialno politiko v smislu S 26?. obrtnega zakona obvezno odškodnino vajencem. Minimalne mezde in akordne mezde Že v eni izmed zadnjih številk »Delavske Pravice« smo omenili, da se ne moremo strinjati z mnenjem ministrstva za socialno politiko, ki je ob gotovi priliki izjavilo, da se uredba o minimalnih mezdah ne nanaša na akordno delo. To mnenje ja pa vseeno koristno. Odkrilo je namreč to, da se mora uredba o minimalnih mezdah izpopolniti tudi v tem pogledu. Zaradi tega bo morala nova uredba, odnosno izpopolnjena uredba obravnavati tudi minimalne akordne mezde. Določilo čl. 8 uredbe, da se namreč nadomesti akordno delo, kjer ni ne-obhodno potrebno, z urnim delom, je praktično za delavstvo brez vrednosti. Pri sedanji gospodarski ureditvi se delavstvo trajno ne more ustavljati akordnemu delu. Zaradi tega mora uredba urediti tudi minimalne mezde pri akordnem delil. V akordnem delu je v bistvu za-popaden priganjaški sistem. Zaradi _te- fa je akordna stvoritev veliko višja ot stvoritev pri urnem delu. Zato mora biti tudi minimalna akordna mezda višja, in sicer najmanj 20 od urne minimalne mezde. Kolektivne pogodbe V naši banovini je uredba o minimalnih mezdah prej kvarno kakor pa ugodno vplivala na sklepanje kolektivnih pogodb. Pri zahtevah delavstva so se delodajalci posluževali uredbe kot zaščitnega sredstva, češ, saj so plače določene z uredbo o minimalnih mezdah, drugo zakonodajo (socialno) pa tudi izvršujemo. Torej kolektivna pogodba ni potrebna. Seveda se je in se vse to vrši po določenem in orga-ziranein načrtu. Na drugi strani smo pa doživeli, da si oblast lasti nekako odločujočo moč nad kolektivnimi pogodbami v tem smislu, da meni, da je dotična kolektivna pogodba veljavna, če jo odobri pristojna banska uprava. _ Cl. 10 veljavne uredbe sicer določa, da se mora izvod sklenjene kolektivne pogodbe predložiti pristojni banski upravi odnosno inšpekciji dela v svr-ho registracije. Banska uprava more odkloniti sicer registracijo, zlasti če bi obsegala kaj takega, kar bi bilo nasprotno z obstoječo zakonodajo, toda kolektivna pogodba je pa kljub temu veljav-n a, razen v tistih določilih, ki_ bi nasprotovala obstoječi zakonodaji. Kolektivna pogodba je namreč popolnoma zaseben akt med delodajalci in delojemalci, ker je pač pogodba. Neko javno funkcijo dobi kolektivna pogodba le tedaj, če jo ban v smislu čl. 14 uredbe o minimalnih mezdah razširi na vse stroke. Učinkovitost uredbe o minimalnih mezdah Ce naj doseže uredba o minimalnih mezdah svoj namen, je treba preskrbeti za njeno učinkovitost. Te manjka uredbi kakor tudi vsej socialni zakonodaji. Učinkovitost zavisi deloma od delavstva samega. V obratih, kjer je delavstvo zavedno, to je, kjer je organizirano, se uredba vsaj deloma izvršuje. Glavno sredstvo za učinkovitost je pa v rokah nadzorne oblasti. Nadzorne oblasti bi morale uradoma kontrolirati izvajanje uredbe o minimalnih mezdah, ne pa postopati šele na zahtevo prizadete stranke. Tudi kazenske sankcije uredbe o minimalnih mezdah so nezadostne. Brezpogojno se morajo^ izpopolniti. Zlasti se pa morajo razširiti t u d i na izvajanje tistih kolektivnih pogodb, katere je ban v smislu čl. 14 uredbe razširil na cele stroke. Posledice neučinkovitosti uredbe o minimalnih mezdah Sedanja uredba o minimalnih mezdah ni učinkovita. Posledice so: 1. Solidna podjetja trpe zaradi nesolidnih podjetij, predvsem pa zaradi šušmarjev. Iz te strani se vodi konkurenčni boj, in sicer na račun delavskih plač. Zaradi tega odpovedujejo kolektivne pogodbe, ki so veljavne za cele stroke. 2. Zgled nesolidnih podjetij vpliva tudi na podjetja, ki so bila (losedaj kolikor toliko solidna. Tudi v teh podjetjih se uvajajo pri novih pomožnih močeh brezplačni ali pa saj pod minimalno mezdo plačani _ meseci, ki se raztegnejo ponekod tudi na leta. Zaradi neučinkovitosti uredbe trpi na eni strani avtoriteta državnih zakonov, na drugi strani pa nastaja vedno večja anarhija, mesto reda. Dejanja govore Svobodna delavska strokovna organizacija ima najbolj točno označeno poslanstvo v »Zakonu o zaščiti delavstva«. Tam je zapisano, da se delavstvo lahko svobodno združuje, v svrho zaščite svojih gospodarskih in kulturnih interesov. Ta sicer kratek stavek označuje v resnici zelo široko polje za udejstvovanje delavstva samega. Kako je sicer s to svobodo, bodo vedeli naši tovariši iz dežele. Ali je organizacija potrebna? Zaposlen sem v tovarni na Gorenjskem. Ves čas, dokler ni bilo pri nas strokovne organizacije, so se dogajale kaj čudne reči. O kakšnem izvajanju socialne zakonodaje ni bilo govoru, zaupnikov ni bilo, odpuščen si bil luhko vsak čas^ Pri plačah ni bilo merilo delo, temveč telovadnica in stranka. Pravice pritožbe ni bilo, če si bil pa toliko pogumen, da si se pritožil zoper krivice, pa si dobil odgovor: »Hočeš kruli? Nočeš kruha?« Zanimivo je tudi, na kakšen način so se odtrgovale plače. Naša tovarna je razdeljena na več oddelkov; kadar so se zniževale plače, so delavstvu določenega oddelka sporočili dan prej: »Od jutri dalje imate za toliko in toliko znižane plače.« Po tednu dni drugemu oddelku, tretjemu pa z utemeljitvijo, da se to delo ne izplača in bo ukinjeno... Ta igra z našimi žulji in igra z našim svobodnim mišljenjem je v nas našla borce zoper njo. Kaj smo storili? Poklicali smo tovariša iz JSZ in smo se organizirali. Takoj v začetku nas je bilo lepo število, vse ostale pa smo pridobivali s svojim de- brez iskrenih prijateljev pri drugih stanovih, to je za nas važno spoznanje. Pa ne samo, da nimamo prijateljev, celo prav hude sovražnike ima-'mo. Kot organizacija se nismo omejili na naše podjetje, temveč smo dobili stike s tovariši in tovarišicami iz drugih obratov. Uspeh ni izostal. Dve skupini JSZ sta naše delo. Svetovali smo delavcem, kaj- lahko zahtevajo od delodajalca in česar ne morejo, posredovali smo pri Javni borzi dela za brez- poselne vsega okraja, pisali smo prošnje, pritožbe itd. Dosti področij je še, kamor bomo nujno morali poseči. Kje smo črpali vso moč za to delo? Mirno lahko trdimo, da v pravi krščanski ljubezni, ki vlada v JSZ. Se nekaj moram poudariti: prišli smo v JSZ skoraj neizobraženi in nevedni, imeli smo le veliko dobre volje. JSZ je napravila iz nas ljudi, ki danes že mislimo s svojo glavo. Za to ji bomo pa tudi zvesti! Delavec. Kolektivna pogodba miz« pomočnikov Delavske strokovne organizacije so pred časom začele akcijo, da bi se razširila kolektivna pogodbu miz. pomočnikov ma vso banovino. Vzrok za to akcijo je bil v tem, ker so »Združenja« in mizarski mojstri začeli odpovedovati kolektivne pogodbe, ki so jih or- fanizacije sklenili s posameznimi • ta-imi »Združenji« oziroma mojstri. Ker mojstri sploh niso upoštevali socialne zakonodaje in razmeroma zelo slabo plačevali svoje pomočnike, so bile organizacije prisiljene začeti akcijo, da bi se pogodba razširila na vso banovino in tako vsaj nekoliko to težko stanje v tej panogi obrti uredila. Kljub vsem oviram in velikim teža-vim, ker so mojstri ovirali zbiranje podpisov mizarskih pomočnikov, je or- ganizacijam vendarle uspelo zbrati potrebno š.tevilo podpisov. Na podlagi teh se bo akcija nadaljevala, da se kolektivna pogodba za mizarske pomočnike razširi na vso banovino. Uredba o minimalnih mezdah, arbitraži in razsod-ništvu namreč določa, da mora banska uprava, ako zahteva to več kot polovica delavcev neke .stroke, sklicati razgovore in predpisati, ako ne pride do sklenitve kolektivne pogodbe, vsaj tarifno lestvico. Prepričani pa smo, da se bo kolektivna pogodba uveljavila in razširila na vso banovino. Ni to v interesu samo pomočnikov, marveč tudi večine mizarskih mojstrov, ki uvi-devajo, da je treba pomočnike primerno plačati in mu tako zajamčiti dostojno življenje in voljo do dela. Odločno protestiramo! Delavstvo je z izvajanjem socialnega zavarovanja vedno manj zadovoljno. Obdano je s tolikimi predpisi, da postajajo za navadnega delavca skoraj nepremagljivi. Biti bi moral v položaju, da bi se seznanjal s temi predpisi in jih preštudiral. Študiranje teli predpisov je pa tudi zaradi tega otež-kočeno, ker se često menjavajo. Do pred kratkim so veljali za obolelega člana na OUZD v Ljubljani naslednji predpisi: Ce je zbolel član, je moral vzeti pri delodajalcu bolniški list, s katerim je šel k uradovemu zdravniku. Ce ga je spoznal za delazmožnega in če je menil član, da se mu dela s tern krivica, je imel pravico zahtevati nadpregled. Ce je delal, po njegovem mnenju seveda, tudi nadpregled krivico, je imel pravico ustmeno, ne pismeno, zahtevati pregled pred komisijo treh zdravnikov. Ce ga je zavrnila še ta, ,se jo šele tedaj mogel pritožiti na rentni odbor, proti odklonilnemu odloku rentnega odbora pa na sodišče delavskega zavarovanja. Pred kratkim so pa vpeljali novo metodo. Nadpregled so še pustili. Za komisijo treh zdravnikov so pa veljali strožji predpisi. Ne zadostuje več ust-menu zahteva. Prizadeti član, odnosno članica mora vložiti pismeno prošnjo, da dovoli OUZD, da se predstavi komisiji treh zdravnikov. Kakšne morejo biti praktične posledice tega? Najprej ta, da bo velika večina prizadetih članov opustila vsako akcijo za dosego svojih pravic. Vrhu tega ne bo vedel član, kaj naj sploh napravi, četudi bi hotel. Odloka ne dobi, da so mu odklonjene dajatve in zakaj. Zaradi tega zahtevamo, da ise ta zavozlanost 'poslovanja pri OUZD odpravi in da se morajo odklonitve članom sporočiti s pismenim odlokom. Čudna socialna pravičnost lom, kar , je najbolj zdrava podlaga vsake organizacije. Naše delo kaže v manj kot desetletju lepe sadove: sklenili smo nekaj kolektivnih pogodb, nešteto dogovorov, pričela se je izvajati socialna zakonodaja, zaščitili smo čast naših tovarišic. Finančni prebitek pa nam tudi pove, da simo si tekom teh let priborili k našim starim plačam dva milijona dinarjev! Seveda ni potreba posebej poudarjati, kolikim smo ohranili delo, ki ga sicer ne bi imeli. Marsikdo bo vprašal, kako smo v organizaciji delali. Predvsem smo bili povsem enotni, iskreni in do skrajnosti požrtvovalni za svojega sotovariša. Prirejali smo strokovne tečaje, prebirali zakone, priročnik, kolektivne pogodbe. Najvecja naša učiteljica pa nam je bila naša »Delavska Pravica«. V njej smo sledili raznim dogajanjem in borbam naših tovarišev po drugih obratih, začeli smo sumi pisati v »Delavsko Pravico«. Ime- li smo vedno dovolj dela, za to je poskrbel naš podjetnik. Vsako še tako malo zadevo smo sproti likvidirali, zavzeli smo se za vsakega tovariša in tovarišico, če se mu je godila krivica. Zato pa naša skupina nekako z lahkoto zmaguje v borbi. Vprašal bo kdo, če smo imeli kakšnega pokrovitelja, od stranke mogoče? Ne, prav nikogar lahko rečemo, niti enega ni bilo! Hvala Bogu, da ga ni bilo! Dobro smo se zavedali, da kolikor bomo sami pare-dili, toliko bomo tudi imeli... Da smo Socialno pravičnost v javnosti mnogokrat poudarjajo, zlasti takrat, kadar naj bi poudarili neki krogi svojo pripravljenost za zboljšanje socialnih razmer malega človeka. Ni pa dovolj, da izpoveduje posameznik ali pa posamezne ustanove socialno pravičnost na papirju. Ideja brez del je mrtva. Socialno pravičnost bi morala v prvi vrsti upoštevati podjetja, predvsem pa tista, katera vodijo ljudje, ki izpovedujejo katoliški svetovni nazor. V tem pogledu se je grobo pregrešilo opekurniško podjetje »Opeka«. Lastnik tega pddjetja je Ljudska posojil, nica v Ljubljani. V upravi tega denarnega zavoda so samo tako imenovani katoliški ljudje, med njimi tndi duhovniki. Ko je »Opeka« letos pričela obratovati, ni hotela sprejeti nazaj tovarišice Tomc Frančiške. Tudi intervencija Delavske zbornice pri upravnem odboru Ljudske posojilnice je bi- la brezuspešna. Niti niso navedli upoštevanja vrednega vzroka. Tovarišica Tomc Frančiška je bil« zaposlena v »Opeki« več let, bila je pridna in vestna. Edino napako je pa imela, da je postala obratna zaupnica in da je to nalogo vršila pošteno, kakor je zahtevala korist delavstya. V tem poslu je imela nekaj konfliktov. In tudi teh ne bi bilo, ko bi vodstvo hotelo priznati njo in ostale zaupnike kot take in z njimi odkrito razpravljati o delavskih zadevah. Ne! Ho-čejo izvajati diktatorske metode, kakor so pač v navadi v večini podjetij. To je zopet dokaz: kadar gre za interese kapitala, takrat zgine vse — tudi socialna pravičnost. In še en dokaz: Da je delavstvo v svojem boju navezano le nase. Kar si bo ustvarijo samo, to bo imelo. Od gospodov naj nikar ne pričakuje razumevanja za delavske potrebe in težave. Poslovne knjižice in tuji državljani Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje je z ozirom na nove poslovne knjižice za tuje državljane izdalo naslednje pojasnilo: Vprašanje zaposlovanja tujih državljanov, ubežnikov in emigrantov, tudi srbske, hrvaške ali slovenske narodnosti, ki žive na ozemlju naše države, je s členom 1., odst. 5. navodil za poslovanje in ravnanje s poslovnimi knjižicami z dne 14. oktobra 1938, »Službe-list« 568/93 z dne 19. novembra 1938 urejeno na ta'način, da se za take osebe ne zahteva poslovna knjižica, temveč zadošča za njihovo zaposlitev redna dovolitev za zaposlitev, odnosno veljavna izkaznica o poklicu, izdana po določbah uredbe o zaposlitvi tujih državljanov z dne 29. marca 1935. Na podlagi tega pojasnila je razvidno, da za navedene delavce zadostuje pri zaposlitvi njihova izkaznica o poklicu in ni treba, da bi imeli poslovne knjižice.___________________________ Odgovor g. Vaclavu Šinkovcu Na zlobno napadanje gosp. Šinkovca Vaclava odgovarjam samo, da som na občnem zboru skupine JSZ 15. I. 1939 pozival članstvo k delu v JSZ in so vse druge govorice golu podtikanja. Občni zbor je moje delovunje v skupini sprejel kot pozitivno in pravilno. Na tem občnem zboru je bil navzoč tudi g. Šinkovec in ni tedaj prav nič imel proti sklepom občnega zbora. Sporočam pa g. Šinkovcu in vsem drugim, da se po časopisju ne 'bom pustil blatiti im si bom v primeru ponovnega napadu poiskal, čeprav zelo nerad. zadoščenja drugje. Ogrin Franc, s. r. otrebo svobodne strokovne organizacije, potom katere si bomo skušali izboljšati svoj življenjski položaj. Na sestanku smo tudi razpravljali o volitvah delavskih zaupnikov. Izbrali smo volilni odbor iz najbolj dolgo zaposlenih delavcev, ki smo ga takoj tudi predložili banski upravi v potrditev. Zavedamo se važnosti delavskih zaupnikov, zato smo odločili, da bomo volitve v našem podjetju tudi izvedli. Tovariša Obram in Tomažič sta nam poročala o občnem zboru centrale JSZ v Ljubljani. Vise opekarske delavce v okolici Ljutomera vabimo, da se naim pridružijo, da bo naša skupna borba tem popolnejša in uspešnejša. Gornja Radgona Ker se zavedamo, da so delavski zaupniki velike važnosti pri urejanju delovnih in plačilnih razmer delavstva v podjetju, smo se odločili, da tudi pri nas izvedemo volitve delavskih zaupnikov. Tako so se volitve prvič v našem podjetju viršile v nedeljo 19. t.m. ob 9. uri dopoldne v prostorih opekarne v Crešnjevcih. Predložena je bila samo lista JSZ. Za zaupnike smo si izbrali: tov. Pintariča Janeza, Kurnika Antona, Kovačiča Konrada in Kovačič Liziko. Za namestnike: tov. Vajsa Ivana, Goloba Franca, Lipiča Takoba in Frank Alojzijo. Volitev se je udeležil tov. tajnik Pestotnik iz Maribora. Pojasnil nam je pomen, delovanje in dolžnosti zaupnika, kakor tudi dolžnosti delavstva napram zaupniku Zaupnik brez trdne povezanosti z delavstvom v podjetju ne pomeni nič in prav vsled tega ne more doseči dobrih uspehov za delavstvo. Zato je nujno, da s svojo skupnostjo nudi delavstvo zaupniku oporo pri izvrševanju njegove težke naloge. — 1 reti kratkim suno (predložili podjetju de-lovno pogodbo. Pozivamo vse zaposleno delavstvo, da se zaveda važnosti delovne pogodbe in da se oklene strokovne organizacije. Le v tem je naša moč, ki vodi do uspehov. — V nedeljo 2. julija ob 2. uri popoldne se bo vršil v prostorih gostilne Krempelj v Crešnjevcih večji sestanek vsega organiziranega delavstva v okolici Gornje Radgone. Tega sestanka se morajo obvezno udeležiti vsi opekarski delavci iz opekarne. Vabimo pa na ta sestanek tudi gradbene delavce iz Zbi-govcev, od regulacije Mure, čeprav zadnji čas niso zaposleni, kakor tudi lesne od podjetja Neudauer. Za organiziranega delavca ni dovolj, da pride sam na sestanek. Njegova dolžnost je, da s seboj pripelje tudi tiste, ki še niso organizirani. S tem bo vsak posameznik pomagal v našem kraju širiti delavsko zavest. Naša JSZ mora postati v okolici Gornje Radgone vodilna organizacija. Zato vsi na delo za uspeh in razširitev svobodne strokovne organizacije JSZ. — V nedeljo 2. julija ob pol 10. uri dopoldne se bo vršil v gostilni Krempelj v Crešnjevcih tudi okrožni sestanek strokovnih N a j č i s t e j š a belina je R A D I O N U- belina skupin JSZ za ljutomerski okraj. Vabimo vse skupine, da se po svojih zastopnikih okrožnega sestanka udeleže. Na sestanku bomo razpravljali o važnih tekočih zadevah in o delovanju strokovnih skupin. Na sestanek so vabljene skupine opekarskih delavcev v Gornji Radgoni, Ljutomeru, gradbenih delavcev v Apačah (gornji in ispodnji del), Zbigovcih in strokovna skupina delavstva v Ljutomeru. Slovenj Gradec V nedeljo 25. junija ob pol 10 dopoldne se vrši v gostilni Narodni dom v Slovenj Gradcu sestanek strokovne skupine delavstva. Na sestanek vabi- mo vse gradbene delavce, lesne delavce iz tovarne Mikolič in usnjarske delavce. Marsikaj je treba pri nas v posameznih podjetjih urediti. Na sestanku ise bomo tudi razgovarjali o volitvah delavskih zaupnikov. Sestanka se lx) udeležil tov. tajnik Pestotnik iz Maribora. Otiški vrh V nedeljo 5. t. m. se vrši v Otiškem vrhu sestanek tekstilnega delavstva. Dolžnost vsakega je, da se sestanka udeleži. Potrebno je, da se na sestanku razgovorimo o delavskih zaupnikih. Zato vsi na sestanek! Dva dni v Ljubljani Naš gost na občnem zboru, strokovni tajnik in slovaški poslanec Jano Mora, ki je tudi urednik slovaškega krščanskega delavskega lista »Slovenski ro-botnik«, je napisal V 24. številki omenjenega časopisa o svojem obisku v Ljubljani članek, ki ga prinašamo v prevodu. Človek mora iti v Ljubljano, med krščanske strokovničarje, da v vsej globini doume sv. Pismo, ki pravi: »Dobro je prebivati poti isto streho.« Dobro mi je bilo med njimi, tako dobro, da čutim dolžnost še enkrat vsem in za vse zaklicati: Hvala lepa! Bil sem dva dni gost JSZ o priliki njenega občnega zbora. Od trenutka, iko me je brzec pripeljal v Ljubljano, pa do odhoda, so me funkcionarji in člani JSZ zagrinjali s prisrčno pozornostjo. Videl sem plod slovenskega krščanskega delavstva in vedno ga bom pomnil. Veliki Jan. Ev. Krek, ustanovitelj njihove organizacije, more mirno spati na lepem ljubljanskem pokopališču. Njegovi duhovni potomci visoko dvigajo zastavo, katero jim je izročil. Toliko idealizma kot tu, sem v naših vrstah opazil le tedaj, ko so nas preganjali. Notranja sila njihove organizacije je neprimerno večja kot kdaj koli poprej. Zato JSZ vzbuja spoštovanje in žanje lepe uspehe. Spoznal sem kremenitega in mirnega Srečka Žumra, svojega prijatelja Matijo Koprivca, s katerim sva si dve leti dopisovala in poklicnega kolega Jožeta Rozmana. Po njih sem prišel do stika z mnogimi in videl, kolikega pomena je za mali narod, če so njegovi sinovi svetovno razgledani. Posebno dobro je dojmilo name tesno sodelovanje med inteligenco in delavstvom. Pri nas se delavski sin, ko doštudira, nikoli ne hvali s svojim poreklom, če se ga naravnost ne — sramuje. Študirani sinovi slovenskih delavcev čutijo dolžnost delovati med slojem, iz katerega so izšli, kar rodi seveda le dobre posledice; slovenski delavec je danes na tako visoki kulturni stopnji, da — preneseneča. Naši visokošolci hodijo često študirat v Ljubljano. Od tam prinašajo solidnega duha znanosti. Dobro bi pa bilo, da bi vsaj nekatere od njih dosegel tudi duh slovenske inteligence. Spoznal sem tudi starega sodelavca nepozabnega dr. Kreka, Jožeta Gostinčarja, bivšega tekstilnega delavca, a nazadnje ministra. Prebiva v Št. Vidu nad Ljubljano in pričakuje svojo osemdesetletnico. Šli smo k njemu skupno s Srečkom Žumrom z avtom advokata dr. Al. Stanovnika. V skromni hišici smo našli malega, prijetnega in belega starčka, ki razodeva^ telesno in duševno zdravje. Jože Gostinčar je pač tak kot naj bi bil vsak veteran delavskega gibanja. Živa kronika slo-venskega krščanskega strokovnega in političnega dela je. Edine priče njegovega dolgoletnega poslovanja in ministrskega dela so podobe in diplome na stenah njegove sobe. Najdražji kos je gotovo soha Sejalca. Darovali so mu jo ob priliki sedemdesetletnice krščanski strokovničarji. Moj prihod ga je spomnil na Bratislavo. Nekoč je bil tu, pa jo še danes pomni. Niti tega ni pozabil vprašati, če nam ni hudo za velikim parkom, ki leži na dunajski strani. Gospa nas je hotela pogostiti s kavo, toda ker smo že zajtrkovali, nas je okitila z belimi rožami. Tega starčka, ki smehlr.je gleda na svet z viška svojih osemedesetih let, našim slovenskim bratom resnično zavidam. Tudi nam bi se podal kalc_ Jože Gostinčar in znali bi ga ljubiti. Slovenski krščanski strokovničarji so nanj resnično ponosni. Njegova navzočnost jih naravnost elektrizira. Cim bolj se jim z leti odmika, tem bolj raste njihova ljubezen. Že dolgo nisein slišal toliko ploskanja kot tedaj, ko je Jože Gostinčar vstopil v dvorano v Delavski zbornici. Starček je svoje življenje daroval ljudstvu in je eden onih redkih, ki more reči, da ta dar ni bil izgubljen. Razrednega boja ni, ali kdo |e njegov nositelj Pogodba za' tekstilno delavstvo je prenehala veljati 1. februarja 1. 1939. Seveda po krivdi delodajalcev, ker niso hoteli pristati na itak preponižne zahteve delavstva. Čutijo se pač tako močne, da menijo, da gredo lahko preko delavstva. Zdi se, da imajo popolnoma določen načrt. To našo trditev dokazujejo tudi nekatera dejstva. Kjer je prava delavska strokovna organizacija, bo njena prva skrb, da uredi delovne^ razmere na ta način, da bo poedinec iztrgan iz območja podjetnika in tla bo vključen v celoto, s katero naj občuje podjetnik. To je mogoče doseči le po kolektivni pogodbi. Zaradi tega je JSZ vložila predlog za sklenitev kolektivne pogodbe nekaterim tekstilnim podjetjem. Toda kakšen odgovor je prejela. Niso hotela naravnost odkloniti predloga, ampak so se zatekla v organizacijo. Izjavila so namreč, da so člani Zveze delodajalcev tekstilne stroke za dravsko banovino in da ne morejo za-radi tega sklepati posebnih pogodb, oziroma da naj se predlože osnutki tej zvezi. Z drugimi besedami: kolektivno pogodbo odklanjamo. Tukaj je naravnost klasičen zgled, kakšnih sredstev se poslužuje kapitalist, tla bi dosegel uveljavljenje svoje oblasti nasproti delavstvu. Delavstvo se pa mora tudi iz tega učiti. Prvič: Laž je, če kdo meni. da ni razrednega boja. Razredni boj obstoja, toda nosilec tega razrednega boja ni delavstvo, ampak kapital. Drugič: Kadar gre za interese kapitala, nastopa enotno. Ne vpraša, ali je ta podjetnik član Katoliške akcije, ali je član Lože, ali je član JRZ, ali JNS, ampak vsi so enotni. Zdramimo se! Kadar gre za korist delavcev, bodimo enotni. Kdor ni za tako enotnost, je izdajalec delavstva. NA ROBU Kadar je bolezen v hiši, ljudje največ govorijo o zdravju; ko preti nevarnost vojne, ves svet vpije o miru; kjer katoliške skupnosti ni, tam se radi sklicujejo nanjo. — (Catholicus: Katoliška skupnost; Dejanje 6/11.) # Ker mora duhovščina imeti pred očmi verske koristi celotnega prebivalstva, nikakor ni primerno, da bi se pridružila kateri koli stranki. Budno je treba paziti, da ne bo dostojanstvo duhovniške službe trpelo škode vsled političnih borb in da se ne bodo njegovi politični nasprotniki po nesrečnem naključju oddaljili tudi od vere. — (Pij XI. — Okrožnica »II fer-mo proposito«.) * Ljudje, ki podrejajo vse predvsem zmagi svoje lastne stranke, pa naj bo tndi pod pretvezo, da se jim zdi njihova stranka najboljše sredstvo za obrambo vere, so mnenja, da je treba po neki pogubni zamisli postaviti politiko, ki razdvaja, nad vero, ki združuje, (Leon XIII.) # Varovati se je treba napačnega mišljenja tistih, ki vero s kakšno politično stranko tako zelo zamenjavajo in mešajo, da tistim, ki so pristaši druge stranke, malone odrekajo katoliško ime. To se pravi politične stranke spravljati na vzvišeno področje vere, hoteti rušiti bratsko slogo in na ste-žaj odpirati vrata' množici pogubonos-nih nevšečnosti. — (Leon XIII. - Okrožnica »Cum milita«.) # Iz Levstika: »Lesnike« 66. Mi kličemo vsak dan v molitvi: Iz-bavi nas zlega! — A tiho mislimo: Udri tega in tega! 81. In da bi te dvakrat srditi slepci na križ razpeli, — Če nesi legal, polagoma bodemo vse verjeli. 42. Zdravniki bolir zdravce bi radi celili, — največji slepci radi bi vidce vodili. 88. Kar koli nns je, lahko bi toliko vsak si dobil, — Da ne bi na stara leta kropa neslanega pil. »Zabavljice in pušice« Konec slovenstvo imn bodi, Bodi začetek vsekdar, Kdo,r hoče slovenskej usodi Biti, ostati krmar. (Slovenska zloga) Rod, ki sam se zaničuje In oholo ne spoštuje Vedno sebe in svojine, Rož je v srce sam si rine; In kako hče ta medloba, Da mu pride slavna doba? (Slovenci) * »Na akcijo, ko hoče meddruštveni odbor (v Murski Soboti, op. ured.) postaviti književnikom Slov. Krajine spomenik, je nek narodnjak, mlad duhovnik Slov. Krajine, dal sledečo izjavo: »Kiizmuč, dr. Ivanoczy, Baša, Sahovič itd. se v grobu obrnejo, če izvejo, da jim hočejo komunisti postaviti spomenik. Ivanoczv ima svoj spomenik, ima ga Kiizmič, ima ga Sahovič, postavljajo ga Baši. Če se tem katoliškim možem postavi spomenik, naj ga postavi katoliški narod Slovenske Krajine brez sodelovanja sovražnikov vere...« (Novine Slov. Krajine, 18. VI. 1939.) * »Da rešimo mir, je edino nujno potrebno, da ljudje priznajo Boga!« (Mi mladi borci, 2. VI. 1939.) ... Abesini ja, Španija ... ^fPRAVICA KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Izhaja vsak Četrtek popoldne, v primera praznika dan prej. — Uredništvo in □ prava je v Ljubljani, Mikloiičcva oe-sta '22-1. — Oglasi, reklamacije ln naročnina na upravo, Miklošičeva T2-I. Oglasi po ceniku. — Telefon Stov. 4948. Številka post. Sekovuesa računa 14.900. Posamezna številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 2(> din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Rozman Jotko t Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko ?amer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. io.i. ▼ Ljubljani, Tyrševa o. 17 (Maks Blejec) Hazgledi Francija-Anglija-Rusija. V ospredju zunanjepolitičnega dogajanja v Evropi je šo vedno pogajanje za zvezo Francije, Anglije in Rusije proti Nemčiji. Rusija zahteva od Anglije jamstvo tudi za male 'baltske državice, ker se sicer boji, da bi Nemčija prisilila te pod svojo nadoblast in odrezala Rusijo z utrdbami v Finskem zalivu in z obvladanjem Finske od njenih najvažnejših zvez z morjem. Anglija se sicer brani z izgovorom, da so te državice sklenile že z Nemčijo nenapadalne pogodbe, toda Rusija hoče biti zavarovana s silo svoje vojske in z zagotovljeno močjo zaveznikov, ne pa s pogodbami, ki se lahko odpovedo, kadar to kaže. Za Anglijo pa tudi ni drugega izhoda, kakor da si poišče na nemškem vzhodu močnejše oporišče, kakor je Poljska. Tudi sicer se v Evropi vidi močna ofenziva zapadnih sil. To velja zlasti za Romunijo in za Turčijo. Anglija in Francija bi radi spravili v to fronto še Bolgare in pritiskata na Romune, naj vendar že urede zadevo v Do-brudžo, ki je bolgarska, pa so jo Romuni ugrabili v drugi balkanski vojski leta 1913. Tudi s pritiskom na Španijo sta obe državi uspeli vsaj toliko, da se Španija ne veže na nobeno fronto, »ker raibi miru za notranjo okrepitev«. Madžarska napoveduje ofenzivo zaradi narodnih manjšin v Romuniji. Fašistična organizacija »pušičaistih križev« je dobila pri zadnjih volitvah v parlament precej visoko število mandatov in z demagoškim delovanjem tako razburja ljudstvo, da se širijo glasovi, da bo regent Horty izvršil državni udar in uvedel zmerno diktaturo, kar je menda edina rešitev, če hoče Madžarska ohraniti samostojnost in se ubraniti premočnega vpliva fašizmov. Zadnji teden je angleško časopisje mnogo-pisalo o veliki pomnožit vi nem- ških čet na Slovaškem. ■Nekateri časopisi so prinesli celo vest, da je slovaško vojaško poveljstvo zamenjalo nemško. Na Češkem Ker je nekdo ubil |)oveljnika policije v Kladnem, so naložili temu kraju veliko denarno kazen in razpisali na glavo atentatorja veliko denarno nagrado, poleg tega pa so izdali celo vrsto izjemnih in silno ostrili ukrepov, . Atentatorja pa le ne morejo dobiti. V Aziji gre pa Japoncem dolgotrajna vojska s Kitajci že zelo ma živce in hočejo prisiliti evropske velesile, da bi Kitajcev nič več ne podpirali. Obkolili so angleški oddelek mesta Tien-cina. Toda zdi se, da Anglija ne bo odnehala, ker bi s tem preveč padel njen ugled, kar pomeni za njeno kolonialno stavbo največjo nevarnost — ampak do bo napovedala Japonski gospodarsko vojsko z bojkotom in zvišanjem carin. Taki ukrepi bodo seveda Japonsko zelo prizadeli in pripeljejo lahko tudi do oboroženega spora. Seveda bo mogel ta spor zelo zbližati Rusijo in Anglijo še v azijskih vprašanjih. Obisk angleškega kralja v Ameriki je pokazal veliko vzajemnost vseh anglosaških dežel (USA in Anglija). Gdansk še vedno ne da miru. Vsak čas se dogajajo tu novi spori s poljskim komisarjem (sedaj so brez vzroka zaprli nekega poljskega carinika in ne dovolijo da bi ga komisar zaslišal). V nedeljo je Gobels dejal o Gdansku, da je Nemčija povsod, kjer so Nemci, in da se je Hitler odločil, da 1» podprl povratek Gdanska v Reich. Tako se še vedno zdi, da se bo ob Gdansku našel usodni »kamen spotike«, ki bo povzročil novo svetovno vojsko. Blagajniško poročilo JSZ na občnem zboru ll.VI. 1939 v Ljubljani Blagajniškega poročila ne bi bilo treba posebej pisati, saj se piše isto skozi vse leto — vsak dan! Mnogo je bilo treba računati, kako priti z_ vsemi računi naprej, kako zmagovati ovire, ki so nastajale in še nastajajo za JSZ v finančnem pogledu. Ni lahko gospodarsko voditi tako organizacijo kot je JSZ. Naravnost nemogoče pa bi bilo, ako bi njeno članstvo ne bilo tako požrtvovalno kot je. Res, ponosni smo lahko, da imamo tako zavedno delavstvo, da vzdržuje ves ta ustroj in obseg organizacije. Tlačili so nas in še nas tlačijo in želijo, kako bi nas gospodarsko vrgli in onemogočili, ker nam idejno nikjer nič škodovati ne morejo. Pa se tudi tukaj motijo nasprotniki, ker ne računajo z našo delavsko zavestjo. Res so težave in še bodo, a mi smo prepričani, da bo naše delavstvo vse doprineslo in vzdržalo do končne zmage. Vsaka organizacija pa ima tudi gotove hibe, za katere skrbi, kako bi jih odpravila. Tudi mi jih imamo! Tudi mi se jih hočemo znebiti kolikor je največ mogoče. Dosedanje načelstvo je skrbelo tako v centrali kakor tudi na terenu, da vse popravi, kar ni bilo dobro in da bi vsak uslužbenec in vsak Kupujte pri tistili, ki oglašujejo v našem listu! MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 50 PAR DELAVCI! Najcenejše in najhitrejše prometno sredstvo je dobro kolo znamk »Durkopp«, »Triumph«, »Au-strodaimler«, »Vesta« in »Miffa«, ki jih dobite tudi na obroke samo pri Cirilu Kmetiču v Dobu 110 pri Domžalah. odbornik ali zaupnik izpolnjeval svoje dolžnosti do organizacije. Še več, delali smo kako bi vzgojili vsakega posameznega člana v trdnega in zavednega borca za delavske pravice. Po naših izkušnjah so hibe v organizaciji, katere bi se dale odpraviti na ta način, da bi se vršili povsod po okrožjih poslovni tečaji in po vseh skupinah poslovne revizije. Lansko leto smo nekaj tega že izvršili in pokazalo se je, da brez tega načina v bodoče ne bomo mogli naprej. Članov imamo dovolj, le to je treba doseči, da bodo vsi izpolnili svoje članske dolžnosti. Ako primerjate bilanco iz leta 193?. f. ono od leta 1938. boste videli, da smo dvignili odstotek plačane članarine za 10% višje. Če bomo tudi v tekočem letu dosegli tak uspeh, potem nam ne sme usahniti pogum, da bomo dvignili JSZ tudi gospodarsko na ono višino, ki je potrebna za naš načrt. Skupin, ki so dosegle nad 90% plačane članarine je_ letos zopet več. Kar poglejmo jih v bilančnem poročilu in vzemimo jih za vzgled. Če nam dan za dnem govorijo (oziroma lažejo), da je JSZ na tleh in tik pred razsulom in da te čenče trosijo že nekaj let, češ, da itak ne dobi JŠZ nikaki h podpor od stranke in kapitala in da nas mora zato biti konec, potem povejmo mi, da takih podpor, ki jih deli kateri koli kapital mi ne maramo in jih bi odklonili. Organizacija, ki sloni na takih podporah ni d e lav-s k a. Organizacija pa, ki sloni na žrtvah svojih članov-trpinov, pa je delavska. Iz bilance vidite, da je imela JSZ v letu 1937. 2,403.000 din prometa, a leta 1938. pa ga je imela že 2,982.000 din. Samo teh nekaj ugotovitev Vam je lahko v popolno prepričanje, da je JSZ taka organizacija kot bi morale hiti vse in to prepričanje zanesite med slehernega \lelavca in delavko, da ga pridobite za svobodno in pravično borbo. Borba — če tudi težka — je vendar lepša in prijetne j š n. DELAVSKI PRAVNI K Odpovedna doba za služkinje. Kje sme služkinja tožiti? F. S.; Celje: V službi ste bili v Mariboru pri neki visoki gospe, ki vas je lepega dne odpustila, odpotavala in se vrnila šele čez nekaj mesecev. Službe Vain ni odpovedala. Sedaj služite v Celju. Vprašate, ali bi Vam morala gospa službo prej odpovedati in če bi jo za to lahko tožili. Odgovor: Po naredbi deželne vlade za Slovenijo o gospodarskih in gospodinjskih poslih bi Vam bila morala gospa službo na 14 dni od]»ovedati. Ce Vam je ni, Vam mora zato plačati plačo za dva tedna in odškodnino za hrano in stanovanje za to dobo. Tožite jo pa kar v Celju, ker sme služkinja po isti naredbi svojega gospodarja ali gospodinjo tožiti zmeraj tam, kjer je v službi, pa če se je med tem tudi že preselila. Zavarovanje vajencev. J. M., Kozarje: Sina ste dali učit za kovača. Zastran zavarovanja se z mojstrom niste nič zmenili, zdaj pa zahteva od Vas, da plačate za sina zavarovalne prispevke, ki mu jih je okrožni urad naložil za vajenca. Vprašate, ali ste dolžni plačati. Odgovor: Po § 33. Zakona o zavarovanju delavcev mora mojster vse zavarovalne prispevke plačati v celoti sam iz svojih sredstev in ne sme niti vajencu, n_iti komu drugemu teh dajatev naprtiti. Zato mojstru odločno recite: ne! Odškodnina za spremljevalca bolnika v bolnišnico. I. Č., Kranj: Sin se Vam je po nesreči zlomil nogo. Po zdravnikovem navodilu sta ga odpeljali v Ljubljano, kjer so mu v bolnišnici dali nogo v mavec. Ker ste delavec v tekstilni tovarni, ste s to potjo zamudili osem iir dela in imeli tudi stroške za i>ot in prehrano. Okrožni urad Vam je pla-čul samo vožnjo, drugega pa ne. Vprašate. ali Vam morajo povrniti tudi *n-niujene ure in stroške za prehrano v Lj ubljani. Odgovor: Po določilu S 206. Statuta o Suzorju Vam gre kot otrokovemu očetu povračilo potnih stroškov za Vas in za otroka, plačilo zamujenih ur in povračilo izdatkov za hrano. Glede teh zadnjih izdatkov se pa spremljevalec svobodno dogovori z Okrožnim uradom. Od nikogar denar ne gre rad in Okrožni urad tudi ne dela izjeme. Zato samo krepko zahtevajte in vse bo šlo po sreči. £žapJski. Časopisi poročajo, da je 18. junija prispel v Belgrad Tolio Gianetti, predsednik nacionalne zveze sindikatov italijanskih industrijskih delavcev, član velikega fašističnega sveta in korporativne zbornice. Z Gianettijeni so prispeli tudi drugi visoki fašistični funkcionarji. Zastopniki Jugorasa so priredili gostom svečan sprejem. Gianetti vrača lanski obisk Jugorasa v Italiji. Dopoldne je bil italijanskega gosta sprejel predsednik vlade. Opoldne je bil velik sprejem v dvorani delavske, ga doma. Pevski zbor Jugorasa je zapet italijansko in fašistično^ ter našo državno himno. G . Gianetti se je v svojem govoru zahvalil za prisrčen sprejem, ki mu ga je priredil Jugo-ras in posebno poudaril, da ta sprejem ni bil prirejen le njemu in njegovim tovarišem, temveč tudi voditelju italijanskega naroda Mussoliniju in italijanskim delavcem. PRIHRANKE vlagajo delavci v Prvo delavsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/1.