Gospodarski Glasnik za Štajersko. List gospodarstvo in. umno kmetijstvo. Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem. List velja na leto 4 krone. Udje dražbe prispevajo na leto 8 krone. Udje dobć list zastonj. Vsebina: Razglas glede letoSnjega ogledovanja živine. — Razglas glede odaje plemenske perutnine štajerske pasme. — Rešitev domače živine iz hleva ob izbruhu po-žarja. — O uporabi strojev za košnjo. — Zatiranje deteljnc predenice. — Kako jo treba ravnati z vinsko posodo. — O pridelovanju cikorije ih njega rentabilitiiti s posebnim ozirom na Srednjo in Spodnje Štajersko. — Vpliv žveplenega cvetja na rast. — Vcepnina proti kužnemu zametanju pri govedu. — Pretakanje vina. — Nova nevarnost za svinjerejo. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Poročilo o stanju hmelja. — Prašanja in odgovori. — Uradno. — Zadruga: Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanila. Razglas glede letošnjega ogledovanja živine. Razen v štev. 7. „Gospod. Glasnika" z dne 1. aprila 1.1. objavljenih živinskih ogledovanj, se bodo letošnje jesen, glasom odloka deželnega odbora št. 19.136/VII. 726, z dne 18. junija 1912, v sporazumljenju s p. n. okrajnimi odbori po predlogu c. k. kmetijske družbe štajerske vršila po Štajerskem redna živinska ogledovanja v sledečih krajih: 1. dne 27. avgusta v Ormožu, 2. 7) 28. » „ Slovenjem Gradcu, 3. V 29. 7) „ Sevnici, 4. n 30. ?> „ Celju, 5. 7) 31. M „ Kaplji (v vranskem okraju), 6. » 2. septembra vLjubnem (v gornjegrajskem okraju), 7. • 3. • „ Velenju (v šoštanjskem okraju), 8. » 6. n „ Gleisdorfu, 9. n 7. n „ FUrstenfeldu, 10. n 12. » „ Ivnici (Eibiswald), 11. n 16. n „ Birkfeldu. 12. n 17. ft „ Weizu, 13. n 20. ft „ Kindbergu, 14. rt 21. 7t , „ Milrzzuschlagu, 15. n 26. » „ St. Gallenu, 16. n 27. n „ Eisenerzu, 17. n 2. oktobra „ ObervvGlzu, 18. n 7. n „ Obdaehu, 19. n 11. n „ Marijinem Celju.v Potem leta 1911 na Zgornjem Štajerskem izpadle razstave v sledečih dnevih: 20. dne 25. septembra za sodni okraj Liezen v Admontu, 21. „ 1. oktobra v Murau, 22. B 4. « „ Oberzeiringu, 23. „ 5. n » Judenburgu, 24. „ 9. „ „ Aflenzu. Ti termini so veljavni le tedaj, če se v do-tičnem sodnem okraju ne pojavi kuga slinavka, ali če politična oblast iz katerega koli ozira ne ukrene kaj nasprotnega. Ob enem opozarjamo na določbo v odloku visokega deželnega odbora z dne 20. julija 1899, štv. 20.106 in § 20, odstavek 2. in 3. živinorejske postave z dne 17. aprila 1896, dež. zak. štv. 41, da lahko dobi vsg.k posamezen razstavljavec v eni kategoriji (.biki, krave, v plemenskih okoliših mlada živina) le po eno darilo v denarju in da ima, če prižene v kaki kategoriji tri goveda, ki bi po splošni sodbi morala dobiti deželno ali državno darilo, pravico do bronaste, Če pa jih prižene šest v eni kategoriji, pa pravico do srebrne deželne kolajne. Od osrednjega odbora c. k. štajerske kmetijske družbe. štv 1875 Razglas glede oddaje plemenske perutnine štajerske pasme. O. o. namerava tudi letos, 1912, razdeliti med svoje ude plemensko, čistokrvno štajersko perutnino, v kolikor bodo dopuščala denarna sredstva, v to svrbo določena. Tozadevne prošnje pa morajo biti vsaj do 1. septembra 1912 pri osrednjem odboru c. k. kmetijske družbe štajerske v Gradcu, Stempfergasse 3, in se na zapoznele ne bo oziralo. Posamezniki, ki pa morajo biti člani kake podružnice ali zadruge, naj vložijo prošnje pri načelstvu svoje podružnice. Podružničino predstoj-ništvo ima dotične prošnje vestno pregledati, je li prošnjik vreden in zanesljiv, njegovo dvorišče primerno (suho, odločena lega, da imajo kokoši dovolj prostora za prosto gibanje in je obenem ohranitev čiste pasme zajamčena), je odobriti in potem skupno vposlati osrednjemu odboru. Zgornja Štajerska dobi načeloma samo staroštajersko pleme. Za Srednje in Spodnje Štajersko si pridrži kmetijska družba določitev pasme radi različnih krajevnih, rejnih in gospodarskih okolščin (hribovite, ravne lege, bližina gozdov, bavi li se prebivavstvo pretežno s pitanjem ali trgovino z jajci); to se mora v prošnji naznaniti in oziraje se na te podatke se bo določila ali sulmo-dolska, staroštajerska ali pa celjska pasma. Pro-sivci za eno kurjo družino so navezani na sledečo izjavo. „Podpisan...............prosi c. k. kmetijsko družbo za 1 kurjo družino ...........pasme; če se njegovi prošnji ugodi, se zaveže, da hoče skrbeti za ohranitev čistega plemena na ta način, da ali odloči ali proda dosedanjo tujekrvno pleme; oskrbeti si hoče čistokrvno kurjo pasmo, slušati navodila gospodov potovalnih učiteljev in skrbeti za razširjenje čistokrvne pasme na ta način, da zamenja jajca za domačo potrebo z onimi tujekrvnik pasem." Golice za prošnje, ki služijo ob enem kot reverzi, se dobe pri podružničinih načelstvih. V Gradcu, 1. julija 1912. Od osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. Načelnik: Glavni tajnik: A11 e m s 1. r. J u v a n 1. r. Rešitev domače živine iz hleva ob izbruhu požarja. Znano dejstvo je, da popolnoma zgubijo glavo sicer mirno in trezno misleči ljudje ob izbruhu ognja, ko jim hoče divji element uničiti vse njihovo premoženje. Navadno si ne vejo in ne znajo pomagati pri rešitvi, ampak letajo, begajo sem-tertje in tarnajo. Sicer je gašenje ognja in rešitev raznih objektov v prvi vrsti naloga ognjegascev. Ker pa teh navadno ni koj na mestu — žalibože imamo doma na Spodnjem Štajerskem tudi zelo malo ognjegasnih društev —» so pri izbruhu ognja domačini in sosedje naravnost nenadomestljivi; kajti uspeh gašenja in rešitev živine, obleke, živil, raznih dragocenostij, nadalje obramba sosednih poslopij i. t. d. je v prvi vrsti odvisen od tega, ali so posegli takoj in primerno vmes dotičniki, ki so najprej zapazili rudečega petelina na strehi. Naloga ognjegascev je potem, dovršiti rešilna dela. Vsakterega dolžnost je, krepko pomagati pri gašenju in rešitvi in si naj šteje vsak v čast, da je mogel pomagati svojemu bližnjemu. To se zlasti lahko zgodi pri rešitvi domače živine. Seveda mora biti dotičnik znan z navadami domače živine in mora poznati tudi potrebna rešilna dela. V tem daje strokovnjak Al. Riedel približno te-le nauke: Gotovo ste že opazovali, da sili živina pri požaru, ako smo jo spravili iz hleva, na vso moč zopet nazaj vanj. Vzrok temu je svetloba plamena, ki živino prestraši in zbega. Živina išče instinktivno varstva in zavetišča ter beži nazaj na svoje stojišče v hlev, na kterega je navajena. Ravnotako ste gotovo tudi že imeli priliko opazovati, da se živina pri požaru ali v drugi nevarnosti odtrga od jaslij in se stisne skupaj v gručo, tako da posameznih živinčet ne dobiš zlahka od gruče proč, zlasti ne konj in ovac. Nenavadna prikazen ognja jih je vznemirila in ostrašila. Ker slutijo nevarnost, stisnejo se skupaj, da bi se skupno branila. Iz istega vzroka (ker je nenavadni blišč) si poiščejo živali pri požaru najbolj oddaljen in najbolj temen kot v hlevu, od koder jih človek ne more nikamor spraviti. Pametujte tedaj sledeče: a) Ne odvezujte toraj vse živine naenkrat! I) Zavežite naglo živini oči in jo peljite posamezno iz hleva, to pa zlasti konje! c) Le v naj hujši sili odvežite vso živino naenkrat! Jedno živ inče potem takoj s silo izvlečite iz hleva, druge pa za njim iz ti raj te s palico! Najboljše je, če imajo hlevi več vrat na nasprotnih stenah, tako da lahko izpustimo živino iz hleva ravno na nasprotni strani ognja. Ako je sila, naj se vseka v steno luknja in tako predere zid. Perutnino polovite in vtaknite v vreče, ali pa jo zaprite kam drugam, v prostor, ki je proti ognju zavarovan. Sicer perutnina zleti nazaj v ogenj. Najtežje je rešiti svinje iz gorečega poslopja. Te se morajo — če je le mogoče — povezati in naravnost zanesti na piano na varen kraj. V splošni zmešnjavi se navadno pozabi na skrbne bučelice, ki potem pocrkajo vsled vročine in dima. Zadelajte okence vsakega panja — skozi ktero letajo čebele na pašo — in zanesite rahlo panje na varno. Tamkaj pa takoj odprite okenca panjev, da se ne zadušijo čebelice. Pri rešitvi živine opustite vsak vrišč, tudi glasno klicanje in kričanje. Pazite na svojo varnost; delajte, kolikor se da mirno, in sicer zmiraj dva ali trije možje skupaj. Zlasti je dobro, če je pri rešitvi živine navzoč tudi pastir ali pa ona domača oseba, ki je živino krmila in ji dajala jesti. Živina pozna glas teh oseb in se da rajše spraviti iz hleva. Veliko napako delajo kmetovalci pri stavljenju s tem, da si zgradijo poslopja tako, da stoji navadno hiša na jedni strani (recimo severni), na drugi, nasprotni strani hiše pa škedepj (toraj na južni strani), na vzhodni strani med hišo in skednjem so postavljeni hlevi, tem nasproti (tedaj na zahodni strani) pa je pozidan svinjak. Na sredi vmes med temi stavbami je gnojišče in velika gnojiščnica. Vrata hlevov so napravljena na gnojiščni strani. Razdalja med posameznimi poslopji je zelo majhna, pogostoma je pravcata odprtina ali predor (tunel), skozi ktero se komaj in komaj pripelje voz z gnojem. Na severni strani: hišno poslopje. 1 £ S C *3 O •G M I Gnoj in prostor za grnojiščnieo. p CT4 O P- 3 «3- 2. 5. a jr I na južni strani: skedenj (parma. gumno, pod). Ako pa je med dvoje poslopij le nekolika razdalja, gotovo je tam dal gospodar postaviti visok plot, pa še seveda brez lese. Če izbruhne ogenj, kako hočete potem rešiti živino, zlasti če nimate še jednih vrat iz vsakega hleva na zunanjo stran, na prosto?! Pomislite to! Ako si date napraviti še jedna vrata pri že postavljenih svojih hlevih, ki vodijo ven na nasprotno stran gnoja (v našem slučaju na izhodno stran), imate le malp stroškov in dela, v slučaju ognja pa si le lahko pomagate. Navadno se hlevska vrata odpirajo na znotraj. V nevarnosti sili vsa živina naenkrat k vratom, ki se zaprejo. Pomoč je od zunaj potem dosti bolj zamudna in težavna, živi-nica ne more iz gorečega hleva in zgori. Uva-žujte kmetovalci tudi to okolnost in si dajte prestaviti hlevska vrata, kar Yam znabiti še more kedaj zelo koristiti, nasprotno pa Vam žepa to delo samo gotovo ne bo preveč izpraznilo. J—ž—č. 0 uporabi strojev za košnjo. (Spisal kmetijski učitelj Anton Jentsch v Mariboru.) Od obiskovalcev tečaja za pridelovanje krmil mi je znano, da leži tako mnogokteri kosilni stroj na Štajerskem v shrambi za staro šaro. Ko sem enkrat pokazal Cormick — kosilni stroj, sko-mizgnil jo neki obiskovalec kurza zaničljivo z ramami in dejal: „To je za figo, ni vredno piškavega oreha, nič ne velja." Koliko tisoč kmetovalcev pa ve Bogu hvalo, da imajo stroje za košnjo, da so neodvisni od koscev, da lahko kosijo, kdaj in kolikokrat le hočejo in da spravijo krmo mnogo cenejo, kakor če si vzamejo drage kosce. V okrožju Braunau (Brunov na Češkem) pa ne kosi kmet samo na deteljiščih in travnikih s kosilnim strojem v to svrho, da krmila suha spravi v hrame, ampak on pripne kratkomalo stroj za košnjo k vozu tudi takrat, ko si gre kosit zelene detelje ali trave. V nekterih minutah ima dovolj nakošene in drdra s polnim vozom zopet proti domu. Jaz pa sem previden pri priporočanju strojev za košnjo, ker je treba za njeno uporabo vendar nekoliko stvar poznati, kajti drugače se stroj vsak čas pokvari, razjarjen in jezen zavleče kmetovalec stroj za košnjo med staro šaro in sodba se glasi: „Fičnika ni vredna ta-le novotarija!" Namen teh vrstic mi je pred vsem, da privleče ta ali oni kmetovalec kosilni stroj izpod starega železja in vendar še enkrat poskusi s strojem za košnjo, ko prečita ta članek. Saj je vendar škoda za izdani denar za kosilni stroj in škoda, da bi počival in dremal kosilni stroj med staro šaro. Spregovorimo pred vsem o rezilu! To obstoji iz prečke s privitimi „prstmi" (zobci) in nožne tračnice s prikovanimi noži. Konci „prstov" naj ležijo v ravni črti. Pri poznejšem naročilu se dostikrat zgodi, da naročeni nadomestni prsti niso s prvotnimi jednaki. Potem imamo na stroju dvoje vrst prstov, in njih konci ne ležijo v ravni črti. Stroj dela težko in trpi pri tem, seveda je tudi kmalu obrabljen. Pri naročilu prstov in vseh drugih nadomestnih delov se mora navesti poznamovanje, številka in pa leto nakupa. Pri nakupu vsakega stroja za košnjo se dobi seznam strojnih delov. Ta seznam si dobro shranite in pri naročilu navedite poznamovanja delov, kakor jih imenuje tovarna. Imamo tovarne, ki se bavijo zlasti z dobavo nadomestnih delov vseh sistemov kosilnih strojev in niso drage. Nože lahko kupimo tukaj ugodno, drugi deli dostikrat ne pridejo prav. V razcepih prstov so uvrščene vložne ploščice in z zakovico (Niete) pritrjene. One imajo drugi del kosilnega rezila. Pripetilo se mi je že večkrat, da kmetovalci niso tega znali, da se morajo te vložne ploščice, ko so obrabljene, zopet z drugimi nadomestiti. Ako se to ne zgodi, se protirezila popolnoma zaokrožijo, in stroj se pri košnji potem skvari. Po zimi se ploščice zamenjajo, malo obrabljene se zopet nabrusijo, in rabimo še jih lahko naprej. Tudi med letom Bi je«treba večkrat ogledati ploščice in — če so zelo obrabljene — jih nadomestiti z drugimi. Dobimo pa gladke in ga-brnate (gerippt) vložne ploščice. Gabrnate ostanejo delj časa ostre. Nožne tračnice naj ima kmetovalec vsaj tri zmiraj na razpolago. Ako so postale tumpaste, ali če se je ktera strla na kamnu, nadomestite jo. V ugodnih razmerah se lahko s strojem kosi pol dneva. Pri brušenju opozorimo hrušča, da nam ne nabrusi tudi nožišča. Ako vkljub temu to stori, stere se nožna tračnica od nožišča, in kupiti si moramo nov nož. Dal sem strto nožišče in nož sicer že skovati, toda nikakor ne drži. No, — za silo je pač vse dobro! — Mazanje je pri kosilnem stroju večje važnosti kakor pri vsakem drugem. Skrbite, da namažete vse dele, katere je sploh treba, to pa med delom vsaj vsako uro. Najbolj važno ležišče je ono, v kterem tiči kljuka. Na to ležišče posebno pazite in pri košnji večkrat, oziroma takoj v začetku košnje poglejte, da se ne vname. Vzroki so lahko: 1. Ležišče je onesnaženo, ker se je v njega zatepel pesek. 2. Ponvica, iz ktere teče olje, ne drži. 3. Tečaj ali blazinica pri kolesu ročice (kljuke) ni dobro vravnan (stoji poševno) ali je obrabljen. 4. Olje je preredko in prenaglo steče. Vzamite v tem Blučaju bolj gosto olje in zadelajte luknjico z vato. Dobro bo, ako se stroj delj času pri delu opazuje ter se vzroki in čas skvarjenosti zaznamujejo. Tako se najdejo najvažnejši vzroki nedostatkov, zakaj stroj ne opravlja dobro svojega dela, in potem si še le moremo od-pomoči. ..................... Po košnji se nožna tračnica takoj odvzame, rezilo očisti, da ne rjavi, čez zimo shranemo kosilni stroj dobro v nehudo mrzlem prostoru, kajti hud mraz škodi železu. Isto se skrči in deli postanejo škrbotavi. Gospodar naj v zimskem času pregleda stroj, ležišča sesnaži s petrolejem, prsti se naj nadomestijo, obrabljeni deli pa na novo naročijo. Če jo stroj shrdan, namaži ga z oljnato zeleno, modro ali rudečo barvo. Delavci bodo potem ž njim lepše ravnali, sicer pa je vsledtega tudi bolj trpežen. Mazanje in pravilno ravnanje, pa še ne zadostuje, da se izognemo kvarom. Treba je tudi pripraviti travnik in polje za košnjo s strojem. Travnik moramo na vsak način pobranati in krtinje razkopati. Kamenje se mora pobrati — kamenčeke pa itak vtisnemo v zemljo. Tudi polje (deteljišče) se mora pripraviti s tem, da ga po-prek pobranamo.' Z oranjem zorjemo navadno toliko kamenja na površje, da malokedaj moremo uporabiti za košnjo kosilni stroj. Stroške košnje s strojem si lahko zračunamo. Obstojijo pa 1. iz onih letnih stroškov, ki so nastali vsled nakupa stroja samega, ki so enkrat tukaj, bodisi da potem rabimo stroj za košnjo, bodisi da nam leži isti v shrambi. To je toraj obrestovanje in odplačilo nakupnih stroškov; 2. iz stroškov, ki nastanejo s košnjo. Stroj za košnjo stane n. pr. 450 K, 80 % obrestovanje in amortizacija je 36 K. Postavim na primer, da se na leto kosi skozi deset dnij, tedaj odpade na dan........................K 3 60 0‘3 % dnevnih stroškov za popravek in amortizacijo*.........................„ T35 konj in hlapec............................ „ 10-— delavec.................................... 2-—• postranski izdatki........................ „ —‘80 _________dnevni stroški toraj ... K 17‘76 * Še enkrat amortizacija, kor es z množenjem delavnih dni tudi krajša dclazmožuost stroja. Ker se s strojem poprečno na dan pokosi 4 ha (7 oralov), kar ni preveč povedano in se lahko stori, stane košnja na jednem hektarju K 4-44 (hektar je 100 arov; oral pa ima le 57 arov, toraj je hektar več kakor jeden in tri-četrt orala). Na ta način je preračunjena naslednja tabela: Število delavnih dnij v letu 1 2 8 4 6 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 20 80 40 StroSlci posameznega delavnega dneva 50 82 26 23 21 20 19 18 18 17 17 17 16 16 16 15 15 15 Stroški za koši£> za hektar, ako Be pokosi na dan 5 ha 10 6 6 4 4 4 3 3 8 3 3 3 3 3 3 3 3 4 ha 12 8 6 5 5 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 5 3 3 ha 16 10 8 7 7 6 6 6 6 5 5 5 5 5 5 5 5 5 72 72 72 72 12 72 43 22 05 91 81 72 64 67 52 32 12 02 Stroškovni diagram kosilnega stroja, ako pokosi na dan 4 ha. i o « M 3 3 •s & V1 u L L A A is, — * * t\i * if If * » « * o it « »" Dnevi košnje v letu. Iz tabele in diagrama razvidimo, da se zmanjšajo stroški košnje, čim večkrat se kosi na leto. Cenost pa se z množečim številom dnij košnje zmiraj zmanjšuje, in na’ vsezadnje pride skoro do ničle. Vsak kmetovalec si naj seveda sam primerno za svoje razmere zračuna, kako drago ali ceno mu pride košnja s strojem. Izračunal bo si potem že tudi, mu-li ne pride košnja s kosilnim strojem ceneje nego s košci. Ako v našem slučaju računamo za košnjo hektar velikega travnika s 6 kronami, tedaj se začne rentabiliteta stroja (če se pokosijo 4 ha na dan) s 5 dnevi košnje na leto, to je, Če je treba pokositi vsako leto 20 hektarov. Ako je posestvo jako razkosano, svet ni raven, je njiva polna kamenja, potem seveda uporabimo težko kosilni stroj. Res je sicer, da se s strojem manj nakosi, toda mislim, da ta nedostatek ne pride v poštev, če pomislimo, da pri košnji s strojem naglo in pravočasno moremo spraviti krmo v hram, in gospodar ni odvisen od dragih koscev, ki se ne morejo več v sedanji draginji plačati. Kmetovalci, ki imajo stroje za košnjo, so si jih nabavili, ker niso dobili več koscev in ne o pravem času. Vsak kmetovalce pa, ki ve s tem strojem ravnati, ve tudi ceniti njegovo vrednost za živinorejca in ni mu žal nakupa železnega možaka — kosca. Zatiranje deteljne predenice. Meseca julija, avgusta zapazimo na mnogih deteljiščih ruj a ve lise, ki se naglo množijo in do jeseni pogostoma zavzemajo skoro vso njivo. To je le predobro znana deteljna predenica ali predenec. Zatiranje te rastlinske škodljivke je jako težavno, kajti njeno seme obdrži kaljivost leta in leta. Marsikteremu kmetovalcu je naravnost uganka, kako vendar in odkod se je zatepla predenica na njegovo deteljišče; saj je kupil in na-sejal predenice-prosto seme. Končno odrine krivdo na seme, dostikrat pa po krivici. Prav mnogokrat se zatepe seme na njivo z gnojem. Gnoj od živine, kteri se je pokladala krma, med ktero je pomešan predenec, vsebuje še kaljivo predenčevo seme. To ima namreč tako trdo luščino, da gre seme skozi prebavila in čreva, ne da bi zgubilo kaj svoje kaljivosti. Ko po-kladamo živini s predencem pomešano krmilo, zvozi se naj potem ta gnoj le v vinograd, na hmeljišče, zeljnike ali na njivo, kjer več let ne nameravamo sejati detelje. Ako se predenčevo seme sezori na njivi, potem odpade na tla in čaka tukaj takorekoč na priliko — na deteljo — da se potem izkali. Najbolj priporočljivi načini zatiranja pre-denice so naslednji. 1. Torišča, kjer se je pokazal predenec, in še nekoliko naokrog je treba pokositi, tjekaj položiti zalagaje slame in vse skupaj sežgati. 2. Raztopiti je treba dve ali tri kile železnega vitrijola v 100 litrih vode in s to mešanico politi predenico. Nitke predenca se požgejo, očrnijo in se posušijo. Detelji ta tekočina nič ali le malo škoduje. 3. Napadena mesta se naj dostikrat pokosijo. Kakor hitro zraste detelja 10 cm visoko, jo je treba pokositi. Ce tako ravnamo, ne more predenec niti cvesti, niti seveda dobiti semena. S košnjo je začeti nemudoma, ko zapazimo predenca na deteljišču. 4. Uporaba pepela od sežganih drv pri mokrotnem vremenu. Ako so lise še majhne, treba jih je takoj pokositi in ostro pograbljati. Pokošeno deteljo moramo s predencem vred prav skrbno spraviti v jerbas in sežgati. Na pokošena torišča se na debelo natrosi pepel in čez to nasiplje dobre zemlje ali komposta prst debelo. Detelja preraste skozi to plast, predenica pa se zaduši. 5. Polje, ki je zelo napadeno od predenca, se naj ne preorje prej, dokler nismo do cela zatrli predenice. Če se predenčevo seme podorje, pride pozneje pri sejanju detelje zopet na površje, in deteljišče je polno te nesnage. V svrho zabran-jenja se naj na njivah, kjer se je v veliki množini pokazala predenica, več let ne seje detelja ali lucerna. Zlasti pa kmetovalci naj skrbijo za to, da sejejo le predenca-prosto seme, akoravno je dražje. Goričan. Kako je treba ravnati z vinsko ,'. posodo,, Spisal deželni sadjarski in viuarski ravnatelj Anton Stiegler. Za shrambo vina se navadno uporabljajo leseni sodi v različni velikosti ter v najnovejšem času tudi dobro napravljeni cementni sodi, ki so lepo pokriti s primerno debelimi steklenastimi ploščami. Glede uporabe vinske posode nam naj velja pravilo, da se veliki sodi rabijo za shrambo že dozorelih vin. Za mlada vina pa so najbolj pripravni sodi, ki držijo tri do trideset hektolitrov (hektoliter je sto litrov; polovnjaki, kakor jih imamo sedaj že povsod na deželi, držijo običajno okoli tri hektolitre ali 300 litrov). Mlada vina neobhodno potrebujejo za zorenje atmosferičnega zraku in pride pri tem velikost posode jako v poštev. Množina vina — recimo 30 hektolitrov — porazdeljena v sode po pet hektolitrov, daje zraku do cela drugo možnost, da pride do površja vina, kakor pa če stočimo ravnoisto vino le v j eden sod s tridesetimi hektolitri. Skozi luknjice petih sodov lahko pride več zraka, oziroma dušika v vino, kakor skozi luknjice jednega obsežnega soda; vsledtega se tudi vino zori v mali posodi dosti hitreje. Nova posoda iz hrastovega ali kostanjevega lesa se ne sme takoj uporabiti, ampak se mora prej pripraviti za vino. Hrastov in kostanjev les vsebuje snovi, ki so za vino škodljive; to je zlasti čreslovina, ki se mora izlužiti in izprati. Ta prevelika množina čreslovine, ki se nahaja v lesu, bi vino napravila trpko in bi ga počrnila. Zato pa se mora iz lesa vsakega novega soda, predno ga uporabimo, odstraniti čim največ mogoče čreslovine. To se lahko izvrši tako-le: Novo posodo oparimo opetovano z vrelo vodo in sicer tako dolgo, da priteče iz sodov tako snažna in čista voda, kakor smo jo vlili v sode, toraj ko nima več temne barve. Ko smo vlili krop (10 litrov za polovnjak) v sod, zabije se pilka, sod pa kota sem in tje; voda ostane v njem do tlej, da se shladi. Da čreslovino še bolj temeljito spravimo iz nove posode, vrže se 10 dek kuhinjske soli ali sode v vrelo vodo, ki jo nato vlijemo v polovDjak. Sod valjamo potem sem in tjo, krop pa pustimo v njem, dokler se ne shladi. Nato se ta voda izpusti, sod pa s studenčnico dobro izmije in iz-plakne. To delo si lahko znatno okrajšamo, če imamo na razpolago parni aparat. V sod se vlije nekoliko čiste pristne droženke ali lahkega zdravega vina. Nato se uvodi cevka parnega aparata skozi pilko v sod. čep na sodu tudi moramo odbiti. Par prepoji znotranji del posode z droženko ali vinom, in vroči par temeljito izluži vso čreslovino. To delo je v 15 do 20 minutah opravljeno. Posodo, ktero na ta način čistite čreslovine, postavite na čep (na ,,podna“), da izteče parna voda iz soda. Na vsak način je najbolj primerno, če se uporabijo novi sodi le za vinski mošt ali k večjemu za mlada vina po prvem pretakanju, da se lahko polagoma odstrani morebiti še v sodih zaostala čreslovina s pretakanjem vina. Tudi za sadjevec (jabolčnik in hruškovec) se dajo s pridom uporabiti novi, za vino pripravljeni sodi. Ko je sadjevec odvrel, in smo ga pretočili, se posoda temeljito osnaži in potem jo moremo uporabiti za mlado vino. Ravnanje s starejšo posodo je ravnotako važno kakor pripravljanje novih sodov, kajti pomanjkljivo snaženje starejših sodov je pogostoma v največih slučajih vzrok škodljivih sprememb vina. Sod, v kterem shranjujemo vino, naj bo do pilke (vehe) poln. Ako to ni zmiraj mogoče iz posebnih vzrokov, pa se naj tolikokrat nepolna posoda z azbest-žveplom (Asbest-Schwefelein-schlag) zažvepla, da se v praznem delu soda ne dela plesen. Ko se iztoči iz soda vino, se naj ta posoda temeljito osnaži, zlasti seveda notranjščina soda, da ne ostanejo nikaki ostanki drožij, gostega vina, ali morebiti glivic od berse. Taka posoda se nato tako dolgo izplakne in izmiva s čisto vodo, da priteče iz nje tako čista, kakor smo jo vlili v sod. Umito posodo končno, če je iztekla voda, in se je.posoda znotraj popolnoma posušila, zažveplamo. Za za-žveplanje polovnjaka zadostuje komad asbest-žvepla. Z žveplanjem se spoji dušik v žvepleno kislino in zabrani na ta način tvorjenje raznovrstnih glivic. Zažveplanje uspešno učinkuje — kakoršna je pač klet, v kteri shranjujemo prazne sode — do 14 dnij, tri, da celo štiri tedne. Predno posodo pozneje zopet napolnimo, moramo jo temeljito izplakniti bodisi s starim vinom, bodisi z vinskim moštom. Plesnivi sodi kažejo, ako plesen odstranimo, na dogah črne in bele lise. Črne lise odstrani sodar s struganjem (pooblanjem) do zdravega lesa, ali pa nadomestimo nezdrave doge z novimi. *Če to ni mogoče, tedaj posoda nima več nobene vrednosti, k večjemu še kot kurivo za peč. Na vsak način pa v tako posodo ne smemo vlivati vina. Če zapazimo le bele lise, no takrat še se ne smemo ustrašiti. Z oblanjem dog, kakor tudi s postopanjem, ki je potrebno za pripravljanje posode za vino, o kterem smo že govorili v prejšnjih odstavkih tega članka — se dotična posoda že zopet popravi. V vseh drugih slučajih pa, če imajo sodi kak drug slab duh, ali pa če hočemo uporabiti sicer zdravo posodo, v kteri je bilo dosihdob le slabejše vino ali pa sadjevec, za boljša, finejša vina, se izkuri posoda — kakor je to običajno — s čistim dobrini špiritom ali dobro skuhano čisto droženko. Cementna posoda se naj rabi le taka, ki je znotraj pokrita s steklom; v tem slučaju se s pridom uporablja. Tako posodo lahko snažimo in jo moremo priporočati za velike vinogradne posestnike, ki te sode rabijo za mešanje raznih vin in za shrambo velikih množin vina. O pridelovanju cikorije in njega rentabiliteti s posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko. Napisal Dr. Julij Olschowy, plačani docent na c. k. visoki Soli za poljedelstvo na Dunaju in konzulent za rastlinarstvo v c. k. poljedelskem ministrstvu, (Dalje.) Med posebne dolžnosti nadzorstva spada ureditev primernega poslovnika in knjigovodstva, pregledanje letnih računov in bilance, o čem mora poročati pri pomladanskem občnem zboru; nadzorstvo ima tudi v prepornih točkah odločilno besedo. Nadalje mora nadzorstvo vsak četrt leta skontrirati blagajno in skontracijo za- znamovati v zapisnikovi knjigi. Za vse te posle je odgovoren načelnik nadzorstva; če nadzorstvo svojega posla ne opravlja natančno, ga je nadomestiti z drugimi osebami. Nadzorstvo ima na leto redno štiri seje, kjer se posvetuje o svojih nalogah, ki mu je nalagajo pravila. Vabila za te seje razpošilja načelnik ali pa njegov namestnik; sklepi teh sej so veljavni, če se jih udeleži enostavna večina članov vštevši načelnika in njegovega namestnika; glasuje se z enostavno večino. Pri enakem številu glasov jo načelnikov glas odločilen. Občni zbor mora nadzorovati in voditi vso zadružno upravo, zlasti pa delovanje nadzorstva in dati zadružnemu načelstvu absolutory. Slednje se sme zgoditi zmiraj še le spomladi na podlagi računov pretečenega leta. Občni zbor se redno skliče letno dvakrat, in sicer spomladi in jeseni, razventega pa še tudi takrat, ako to zahteva nadzorstvo ali zadružno načelstvo ali udje zadruge. Slednji so dolžni pismeno naznaniti vzroke, ki so jih dovedli do te zahteve, zadružnemu, oziroma načelniku nadzorništva. Ako opusti zadružni načelnik, ali načelnik nadzorstva ali namestniki teh obeh, sklicati pravočasno občni zbor, lahko skliče skupščino vsakteri član načelstva ali nadzorstva, v danih okolščinah tudi zadružniki sami, ki so prosili za sklicanje občnega zbora. Občni zbor je sklepčen, če se ravno ne gre za spremembe pravil ali razpust zadruge, brez ozira na število navzočih zadružnikov. Sklepa se z večino glasov. Pri jednakem številu glasov odločuje predsednik. Občni zbor je upravičen, odvzeti predsedstvo zadružnemu načelniku in izvoliti drugega zadružnika za predsednika, če se to predlaga. Neopravičeno izostale člane lahko kaznuje občni zbor z denarnimi globami. Ako se posvetuje skupšiina o spremembi pravil, se vabila ne smejo razposlati ne manj kakor 14 in ne več kakor 30 dnij poprej. Če pa bi se naj vršilo posvetovanje o razpustu zadruge, se mora določiti ta rok najmanj s 30 in največ 60 dnevi. V vseh drugih slučajih zadostuje 6 dni. Skupščinarji • volijo zadružnega načelnika, njegovega namestnika, prisednike načelstva, blagajnika in člane nadzorstva z absolutno večino glasov. Ako se ta ne doseže, voli se v ožji voli tvi. Pri jednakem številu glasov odločuje žreb. Nadomestne volitve se lahko izvršijo tudi na izvanrednih občnih zborih. Glasuje se tako, da se skupščinarji vzdignejo raz svojih sedežev, z dviganjem rok ali, če občni zbor to sklene, po imensko ali z glasovnicami. Za štetje glasov se izvolita dva števca glasov. Glede volitev velja pravilo, da se morejo izvršiti le z glasovnicami. Glede knjigovodstva in blagajništva predpisuje statut sledeče: Blagajnik mora voditi knjige in blagajno. On je dolžen, skleniti račune skupno z zadružnim načelnikom, oziroma z eventualno imenovanim nadzornikom blagajne vsak mesec in koncem računskega leta, ki je istočasno kakor koledarsko leto, ter oddati računski zaključek; v slednjem slučaju z bilanco in premoženjskim izkazom za-družničinemu načelniku. Blagajnik je odgovoren za pravilno vodstvo knjig, kakor tudi za koristno oskrbništvo zadružnega premoženja in mora bodisi dobiti za plačilo zmožnega poroka ali pa položiti od skupščine določeno varščino. Za sestavljenje bilance potrebna inventura se naj izvede koncem meseca decembra vsakega leta. Bilanco pred vsem preračuna nadzorstvo in še le potem se odda skupščini v odobrenje. Čisti dobiček ali donos se ne razdeli. Od čistega donosa se pred vsem — če to sklene občni zbor, — obrestujejo opravilni deželi zadružnikov in potem se plačajo remuneracije zadružnemu načelstvu in nastavljencem. Ostanek se odda v rezervni ali v drugi od občnega zbora določeni sklad. Tudi za poslane pridelke pripadajoča doplačila pridejo vsled sklepa občnega zbora v ta fond. Primanjkljaj, ki bi se morebiti pokazal v bilanci, se pokrije pred vsem z rezervnim zakladom, in ako bi ta ne zadostoval, z odpisom od opravilnih deležev. Udje zadružnega načelstva in nadzorništva opravljajo svoje funkcije kot častne službe brezplačno in lahko zahtevajo le povračilo gotovih stroškov. Blagajnik dobi za svoje delovanje mesečno plačilo, kojega visokost določi občni zbor. Kakor za zadružno načelstvo, tako se morajo tudi za nadzorstvo in občni [zbor dati napraviti knjige za zapisnike, kojih strani so zaznamovane z zaporednimi številkami. V te knjige sc za- pisujejo sklepi teh upravnih zborov. Sejni zapisniki zadružnega načelstva in nadzorstva se po seji prečitajo in — če se odobrijo — od navzočih podpišejo. Zapisnike občnih zborov pa podpiše po prečitanju in odobrenju le zadružni načelnik, zapisnikar in za to dolečen udeleženec zborovanja. Stroški za ustanovljenje obratovališča se pokrijejo iz obratnih deležev, ki so jih vplačali člani, iz rezervnega fonda, s prispevki javnih faktorjev in v danih razmerah s posojili. Visokost obratnega deleža znaša 100 K. Število obratnih deležev, ki si jih ud nabavi, znese najmanj jednega in največ pa toliko, kolikor to dovoli skupščina. V slučaju, da občni zbor sklene obrestovanje deležev, ne smejo obresti prekoračiti obrestne mere sosednih hranilnih in posojilnih društev in na vsak način ne smejo znašati več kakor 4%. Obratni delež se ali lahko vplača ali pa se odtegne od zneska, ki odpade za poslano blago. Pri vplačevanju na obroke se mora položiti zadnji obrok še pred sklepom računskega leta. Če se obratni delež ni popolnoma vplačal, se zadružnik more občnega zbora udeležiti le s posvetovalnim glasom. Ako član obratnih deležev ni vzdignil do doteglega roka, zaračunajo se ti deleži kot brezobrestni depoziti (hrauilne vloge). Občni zbor ima pravico, zvišati ali znižati obratne deleže. Potrebno obratno glavnico si lahko dobi zadruga, če( nima na razpolago posebnega obratnega zaklada, s posojili. Ta se najmejo pri osrednji zvezi čeških kmetijskih zadrug, kteri mora zadruga pristopiti kot članica. V slučaju, da se posojilo dovoli, ima pravico, se udeležiti občnih zborov zadruge s posvetovalnim glasom predsednik osrednje zveze, kakor tudi njega namestnik in zvezini revizor. Blagajnične prebitke uporabi zadružno načelstvo bodi za odplačilo najetih posojil, bodisi da jih obrestonosno naloži pri osrednji zvezi. Pride še. Vpliv žveplenega cvetja na rast. Agrikulturni oddelek producentov žvepla v Hamburgu, Spitalerske ulice 16, nam je vposlal iz sejinega poročila akademije znanosti v Pai’izu razpravo gospoda Bullanger, ktero je akademiji predložil profesor A. Mttntz. Ta razprava se bavi z uspehi gnojenja z žveplom pri raznovrstnih kulturnih rastlinah. Poiskusi so se delali pri korenju (mrkvici), fižolu, zeleni, salati, -kislici ali ščavju, cikoriji, krompirju, čebuli in špinači in sicer tako, da se je gnojilo z žveplom brez drugih gnojil, na drugi strani pa, da se je gnojilo razven z drugimi gnojili še z žveplom. V obeh slučajih se je pri uporabi žvepla dosegel večji pridelek. Poiskušalo se je le pri rastlinah v posodi in bilo bi želeti, da se poiskusi izvedejo tudi pri rastlinah na prostem polju. Kmetovalce opozarjamo na to, da je društvo producentov žvepla (Verein der Schwefelproduzenten) v Hamburgu, SpitalerstraBe 16, pripravljeno, dati na razpolago potrebno množino žvepla za poiskusno gnojenje. Kmetovalci, ki se zanimajo za to zadevo, se naj obrnejo naravnost na agrikulturni oddelek producentov žvepla. ________ Pretakanje vina. Piše deželni sadjarski in vinorejski ravnatelj Anton Stieglor. • Ko je mošt redno dokončal svoje burno vretje, to so pravi, ko so se vsedle na dno soda v vinu se nahajajoče tuje, pa tudi istovrstne, toda neraz-topne snovi, takozvane drožje (droži), ki obstojijo iz mešanice vinskega kamna, barvila, rastlinskih in dušičnatih organizmov i. t. d. iu se je sčistilo mlado vince nad drožami, tedaj je čas, ga pretočiti. Stori se to o božičnem času ali ob novem letu. Vina ne smemo predolgo pustiti na drožih. Ti se namreč radi — zlaBti pri mehkem, lahkem vinu — razkrojijo, začnejo gniti, in vino dobi okus po gnilih jajcih („žlapertkih)“, je kalno, pa tudi dosti slabejše. Pri tem delu se ne ravnajte po starih običajih in navadah, da se vino mora pretakati, ko je o ščipu (polna luna, „polnega"). Naj Vas ne vodi tudi stara vera, da je tem boljše vino, čim dalje se odlaga s pretakanjem, češ da pride vino z drožami v dotiko ter je potem močneje in vsebuje več alkohola. Kakor že prej omenjeno, učinkujejo drože, ki so se vsedle na dno, neugodno na vino, ako se spremeni temperatura, ker se vino začne znova pomešati z ne baš več zdravimi snovmi (drožami). Za pretakanje vina odberite čiste, mile in mirne, nikakor pa ne vetrovne dneve! Sod morate mirno djati na pipo. Pilko odbijte rahlo, sode pa prevzdignite in nagnite zelo previdno, ne da bi jih pretresli. S pretakanjem mladega vina se povspešuje zorenje. Bela vina je treba prvo leto pretočiti trikrat, in sicer — kar sem že prej priporočal — prvokrat o božiču, drugokrat koncem meseca februarja, prodno začno gnati vinska trta, tretje-krat pa koncem meseca julija. Pri rudečem vinu in črnini zadostuje, če ga le pretočimo dvakrat: ob novem letu in v začetku meseca marca. Vsled pridobljenih praktičnih izkušenj v posameznih vinorejskih krajih bodete gotovo zadeli pravi čas pretakanja. Ravnati se morate — kar je 8amoobsebi umljivo — po stanju vina. Pretakati se sme le čisto vino. Pretakaujo pa ni samo iz tega vzroka .potrebno, da ločimo čisto vino od drožij, ampak tudi zaruditega, da pride vinska kapljica v dotiko s čistim zrakom in da se nato bolj naglo zori. Ne sme se pozabiti, da ima lahko vpliv zraka na vino dvoje posledic: škodljivo, ako pride zrak v 6tiko samo s površjem vina. V tem slučaju povzroči zrak tvorjenje berso. Na drugi strani pa vpliva zrak na vino tudi ugodno, ker povspešuje zorenje vina. To pa samo takrat, če popolnoma prepoji zrak vse vino in se pomeša ž njim, kakor so to ravno zgodi pri pretakanju. Ako ravno se zgubi pri pretakanju vina del ogljikove kisline (Kohlensiture), se slednja vendar nadomesti vsled učinkovanja kisika (Sauerstoff), ki prodre v vino z zrakom. Kisik se namreč spaja z gotovimi snovmi, ki se nahajajo v vinu, in tako pride Y vino sčasoma zopet dovolj ogljikove kisline. Mnenje, da se vino s pretakanjem slabi, je popolnoma napačno. Vse priprave, ki se rabijo pri pretakanju, kakor: pipe, lakance, škafi, renske nizke posode (to je posebna posoda za pretakanje), pumpe, cevi in tako dalje, je treba imeti vedno lepo snažne. Zelo praktična posoda, ker je lahka in priročna pri pretakanju, je ona iz aluminija, ki jo proizvaja tvrdka Theo Seitz na Dunaju in stano komad 25 K, če drži 10 litrov. Sodi, v ktere pretočimo mlado vino, morajo biti zelo snažni, toraj brez pogreška, pa ne za-žveplani. Z žveplanjem bi se tvorila žveplena kislina, zorenje vina se zadržuje in s pretakanjem bi po tem takem le dosegli malo uspeha. Končno naj omenim, da morajo biti sodi, v ktero pretočimo bolj lahka vina, zmiraj polni, tedaj do vehe ali pilke, da se ne dela bersa. Vino se naj dotoči (dolije) v suhih kleteh vsakih osem dnij enkrat, v mokrih pa vsako štirinajst dni ali tri tedne. Za dolev se vzame jedna-kovredno zdravo (jednako dobro) vino, ne pa sla-* bejše, ker bi sicer trpela kakovost vinske kapljice. Nova nevarnost za svinjerejo. Vsi svinjerejci morajo resno uvaževati notice, ktoro najdemo iznova tuintam v strokovnih listih o nalezljivem kataru nožnice (anstcckender Scbeiden-katarrh) in kužnem zmetanju plemenskih prašič. Govedoreji so prizadejale to bolezni že več let som neizmerno škodo, in mnogo merodajnih strokovnjakov jih smatra za mnogo bolj pogubonosno nogo kugo na gobcu in parkljih ter govejsko jetiko. Dosedaj se jo splošno mislilo, da nalezljivi katar nožnice pri govedu ne preide na druge vrste živine. Žalibožc, da je to le navidezno, kajti na vsak način moramo resno računati z nevarnostjo, da sc ta kuga vgnezdi tudi pri svinjah. Tako poroča n. pr. živinozdravnik Wieland v Wangerinu (Pomeransko v Nemčiji), da so je nalezljivi katar nožnice pri svinjah na nekem posestvu pokazal neposredno v zvezi z nalezljivim katarom nožnice pri govedu, in da so vše breje prašiče vsledtega zmetale. Živinozdravnik dr. Hauptmann v Warns-dorfu (češko) jo katar na nožnici pri svinjah ope-tovano opazil v svojem uradnem okolišu; ravnotako živinozdravnik dr. H 6 sl v Mčnchbcrgu. Glasom saksonskega veterinarskega poročila jo ugotovil veterinami svetovalec Ilaubold v Meiflenu v svojem okrajnem glavarstvu kužno zmetanje prašič, in živo razpravlja o važnosti tega prašanja v nekem članku okrajni živinozdravnik Pek ar v dunajskem kmetijskem časniku; v moravskem uradnem okraju Bosko-witz se je namreč pri jednakem številu plemenskih prašič v jednem letu 16.000 svinj vzredilo manj kakor prejšnjo leto. Škoda za živinorejec in vso narodno gospodarstvo bi bila neizmerna, ako bi so razširila ta kuga tako pri svinjah, kakor se je pri govedu. Ta nevarnost je tem večja zaradi tega, ker prvih znakov bolezni niti neveščak no spozna, in morebiti tudi pripisujejo škodljivo poslodice najprej drugim vzrokom, tako da lahko bolezen že obstoji več mesecev, predno pride živinozdravniška pomoč. Svinjerejci, ki opazijo kako nerodnost pri svojih ščeti-narjih, bi jih naj dali čim prej tem boje preiskati od živinozdravnika, da se obvarujejo velike škode. Kakor poroča dr. Hauptmann v monakov-skem živinozdravniškem tedniku (Mttnchner Tier-arztliche Wochenschrift) dosegel je z „Bissulinom", ki so je pri nožničnem kataru goveda do sedaj tako obnesel, tudi pri nalezljivem kataru nožnico pri svinjah prav lepo uspelio. Po zdravljenju z Bissulinom so se obrejile vse prašiče izvzemši dveh. Ople-menitev se je izvršila v prvi, najpozneje drugi dobi pripuščanja. Gospodarska škoda — v kolikor jo je povzročila neplodovitnost — je s tem odpravljena. Zvrgla ni do sedaj nobena žival. O številu mladičev so ne more poročati, ker šo ni Yrgla nobena prašiča mladičev. Zborovanja podružnic. Polenšak. Naša kmetijska podružnica priredi 7. in 8. avgusta t. 1. na Polenšaku točaj za vkuha-vanje sadja in razne povrtnine, za kar so našo gospodinje zelo zanimajo. — Mala Nedelja. Kmetijska podružnica priredi dno 11. avgusta po rani službi božji v šoli gospodarsko zborovanje, na katerem bo govoril potovalni učitelj gospod P ir stinger. To predavanju se vrši žrebanje na razne dobitke. Načolstvo. = Sv. Jurij Ob Ščavnici. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo dno 4. avgusta 1912 v šoli pri Sv. Juriju ob Ščavnici slavnostno zborovanje. Dnevni red: 1. Izročitev diplom iu medalje odlikovancem tor premije za vzorno knjigovodstvo gospodu Nemcu. 2. Predavanje gospoda Zidanšeka o živinoreji. Gospodarji iu gospodinje pridite v obilnem številu. Breznik. Iz podružnic. Kmetijska podružnica na Slatini. Dne 21. julija 1912 popoldne ob Vj4. uri se jo vršil le srednje obiskan občni zbor tukajšnje kmetijske podružnico v hotelu „Post" na Slatini. Visoki osrednji odbor je odposlal v to svrho gospoda generalnega tajnika Juvan, da povzbudi nekaj časa zaspano podružnico k svojočasni delavnosti, in da se vršijo novo volitve. Gospod generalni tajnik otvori zborovanje, pozdravi došle zborovalce v imenu centralnega odbora, obžaluje slab obisk in prosi za zapisnika, kteri se mu da na razpolago v osebi gospoda Franca Viz o višek. Po razpravljanju važnosti in haska kmetijske organizacije preide gospod generalni tajnik k izvršitvi novih volitev in prosi navzoče za njih predloge. Na predlog poštarja in posestnika Jožefa Sp or n bil je soglasno za načelnika izvojjon posestnik gospod Andrej Drofenig. Gospod Drofenig se zahvali za jednoglasiio mu izraženo zaupanjo in pravi, da 6icer še tudi sed^j obstoji največ onih vzrokov, zaradi kterih je žo ope-tovano odklonil to mesto, toda kot kmetovalec se smatra dolžnega, v tem času mimogrede sprejeti načelstvo, to pa tem bolj, ker upa, da ga bodo krepko podpirali dauašnji zborovalci. Pri volitvi v odbor, ki jo sledila, so bili izvoljeni gospodje: Jožef S p o r n - Rogatec kot načelniški namestnik, Konrad R i s t - Slatina, ravnatelj Krizant P ir ko r-Kostrivnica in oskrbnik Franc Vizovišek-Gaber-nik. Odbor je pooblaščen, da sc število odbornikov po potrebi pomnoži in zlasti najde pripravnega bki-gajuika in tajnika. Gospod generalni tajnik pozdravi nato izvoljeni odbor in izreče upanje, da bo ta storil vse, da se tilijalka zopet poživi ter ji obljubi v to svrho svojo dalekosežno pomoč. Gospod župan Fcrscbnigg iz Rogatca se zahvali gospodu ge-ralnemu tajniku za njegova prizadevanja v interesu podružnice, na kar se načelnik slednjemu še zahvali za njegovo naklonjenost, ktero je zmiraj pokazal napram kmetovalcem, in za današnjo obljubo. Na nadaljnji predlog posestnika gospoda Wei da in dodatni predlog gospoda ravnatelja P ir ker se je naročilo načelnikovemu namestniku in gospodu llolzingcr naj prevzameta v nedeljo dne 28. julija 1912 ob 10. uri predpoldne v pisarni okrajnega zastopa knjigo, listine in premoženje kmotijsko podružnice od prejšnjega zapisnikarja gospoda okrajnega tajnika Kaiser. Ko so bili sprejeti še trije novi udje, sklene načelnik današnjo zborovanje s prošnjo, uaj bi se navzoči zborovalci krepko iu zvesto držali podružnice ter po možnosti podpirali strmljenja in prizadevanja odbora. F. V i z o v i š e k, prov. zapisnikar. — Ptuj. Ker so zadnjič napovedana poučna zborovanja vsled smrti gospoda predavatelja izostala, naznanja kmetijska podružnica za ptujsko okolico, da priredi sedaj poučna zborovanja dne 11. avgusta na Vurbergu v bralni sobi ob y2ll. uri predpoldne, dne 15. avgusta pri Sv. Marku ob y28. uri predpoldne v šoli in dne 18. avgusta v Ptuju v gospoda Zupančičevi dvorani ob 9. uri predpoldne. Predaval bode c. k. okrajni živinozdravnik gospod Pirnat iz Slovenjega Gradca o prvi pomoči pri oboleli živini in pri porodu. Ude podružnice, pa tudi druge kmetovalce nujno vabimo, da so udeleže tega gotovo zelo potrebnega pouka v obilnem številu. Odbor. Polička Vas. Kmetijska podružnica v Št. liju v Slovenskih Goricah jc imela dne 2. julija t. 1. v gostilni gospoda Reininger v Polički vasi potovalno zborovanje, ki jc bilo mnogobrojno obiskano. Načelnik, gospod Rep p ni g, otvori zborovanje in prav prisrčno pozdravi deželnega živinorejskega nadzornika gospoda Jelovšek a, gospoda inženirja in grnjščaka Olschowsky, kakor tudi vse došla zborovalce. Gospod deželni živinorejski nadzornik jo imel nato v slovenskem jeziku dveurno predavanje; obravnava o temeljnih pravilih, kterih sc je treba držati pri umni vzreji goveda in svinj ter končno tudi še govori o zdravljenju katara nožnico (Scheiden-katarrh) pri goveji živini. Predavatelj jc žel za svoja izvajanja živahno odobravanje. Potem sc jo izžrebala bogata izbera kmetijskih potrebščin, ki je potekla zelo živahno. Gospod S k off sc zahvali nato v imenu zborovalcev darilcem dobitkov, kakor gosp. Olschowsky za plemenskega merjasca od velike belo plemenito pasmo iz njegovega znamenitega vzrejališča v Willkommhofu, gospodu Reiningor za dvojnati plug, gospodu Rcppnig za visečo svetiljko, in gospodom Ullaga, Pack in Bern-hard za darovano različne potrebščino. Končno govori podružnični načelnik gospod Reppnig v daljših, jako primernih besedah, o potrebi združenja vseh kmetovalcev, in gospod inženir Olschowsky povdarja delavnost kmetijsko podružnice v Št. liju pod vodstvom neumorno delavnega gospoda Reppnig med burnim in navdušenim pritrjevanjem zborovalcev. Ko še je naglašal gospod Roininger potrebo kmetijskega pouka v vseh panogah, tako tudi gozdarstva, skene predsednik po vsprejemu novih članov in naročbi novih peronospora razpršilnikov i. t. d. — zborovanje. ;*= Mala Nedelja. Dne 12. maja 1.1. je priredil na prošnjo tukajšnje kmetijske podružnice gosp. ravnatelj Belle predavanje o škodljivcih sadjarstva. Spretno in temeljito je v poljudni in lahko razumljivi besedi opisal one škodljivce, od katerih trpi največ naše sadno drevje, kakor: glogov belin, zla-toritka, prsteničar ali obročkar, veliki in mali zimski pedic, jabolčni zavijač in cvetoder, krvava in listna uš, hrušev kapar, zajci, hrošči in ogrci rujavega hrošča, trsni peronospori, slična bolezen, krastavec ali fusikladij i. t. d. Za zatiranje teh bolezni jo priporočal sredstva in pripomočke, ki so se tekom dolgoletnih preskušenj izkazala kot najboljša. Podal je razen tega tudi več praktičnih nasvetov iz drugih panog gospodarstva in dal na stavljena vprašanja od strani gospodarjev temeljito odgovore. * * * Drugo važno podružnično zborovanjo sc je vršilo dno 9. junija t. J. Tokrat je predaval okrajni živinozdravnik gosp. Pirnat iz Slovenjega Gradca. Kot načelnik obsežno in marijive kmetijske podružnice v Slovenjem Gradcu in sploh kot velik prijatelj kmečkega stanu in organizator kmetov v slovenjegraškem okraju, jo najprej v jako živahnih besedah opisal zgodovino naše c. k. kmetijske družbe iu njen pomen za povzdigo kmečkega stanu. Nato je prešel k svoji 6troki — živinozdravstvu. Kot predmet si je izbral svinjerejo in bolezni, ki jih povzroči nepravilno ravnanje ž njimi. Rudečica ali pereči ogenj je ena izmed najhujših kužnih svinjskih bolezni, ki je povzročila tudi po naših krajih že ogromno škodo. Yse svinje niso enako sprejemljive za to kužno bolezen. Čim bolj so omehkužene, tem prejo in tem več imamo opraviti z raznimi bolezni. Zato moramo skrbeti, da si vzgojimo trden in odporen plemenski zarod. Eden izmed glavnih pripomočkov proti tej bolezni je, da skrbimo za zadostno število dobrih merjascev. Vsled pomanjkanja teh se nam zarod mehkuži in je raznim boleznim, med temi prav posebno tudi rudečici močno podvržen. Nadalje naj se nikdar ne plemenijo živali v krvnem sorodstvu. To jo zopet žo stari, davno dognani zakon, na katerega pa še so med kmečkim ljudstvom obrača vsepovsod premalo pozornosti. Zarod iz krvnega sorodstva ne uspeva dobro in je podvržen v veliko večji meri raznoverstnim navadnim in kužnim boleznim. Jako važno je tudi, da so rabi za pleme lo mladiče od tretjega roda naprej. Tudi v tem se pri nas v občo groši, če primerjamo te splošne napake naše svinjereje (premalo in slabi merjasci, krvno sorodstvo in puščanje plemenskih živali od prvega in drugega roda) najdemo vzrokov dovolj, zakaj se nam tako rade prikradejo te ali one bolezni v naše svinjake. — Glede krmljenja svinj jc priporočal: Za poletno hrano naj bi se namesto detelje upeljala svinjska cikorija ali redič; ta je dosti bolj zdrava krma. Sploh bi se naj vsa poletna krma pokladala v svežem stanu, če pa se kuha, naj se za to krma pripravi ravno tako skrbno; naj bode sveža in zdrava. Foklada so naj le toliko, kar svinje rade pojejo. Po vsakem krmljenju naj se nalije sveža voda v korita. Svinja rabi namreč v primeri s konjem osemkrat več vode. Spuščajo naj so tudi na prosto in sicer vsak dan zjutraj in zvečer; če mogoče, naj so jih tudi zunaj krmi. Zunaj dobijo potrebni sveži zrak in svetlobo, katerih jim po naših, večinoma temnih in smrdljivih hlevih tako močno primanjkuje. Svinj no rinkati; naravni nagon jo sili k temu, da si utrjuje živco. — Nato je gosp. živinozdravnik omenil še takozvano svinjsko kugo, ki je dvojna: na pljučih, kar so spozna po tem, da žival kašlja in v črevih; v zadnjem slučaju navadno ni rešitve. Opozoril jc tudi šc na zapiranje blata iu krvavo scanje. Ker se dogajajo večkratne nesreče pri otelitvi krav, jc dal tudi v tem oziru potrebne nasvete. Po končanem predavanju smo so podali na dvorišče gosp. župnika, kjer jo poleg ene krave pojasnil potrebno glede uporabe trokarjev in požiralnic v slučajih napenjanja pri goveji živini. Živinorejci 60 za tem šc vprašali raznovrstno slučaje pri živinskih boleznih. * * * Končno še pripominjam: V Žalcu je umrl dne 17. junija^ 1.1. nagle smrti taiukajšni živinodravnik gosp. J. Župančič. Ta vest bode člane naše podružnice gotovo neprijetno iznenadila, ker nam je ostal s svojim predavanjem, ki ga je imel pri nas dne 7. januarja t.j. v hvaležnem spominu. S svojim prisrčnim nastopom, s svojo mirno in gladko tekočo besedo, si je mahoma pridobil srca vseh takratnih zborovavcev. Vsakteri se je moral prepričati, da so mu prihajale besede iz srca, s katerim je bil tako ognjevito naklonjen kmečkemu stanu. In on je bil vesel nas in naše pozornosti za stvar,-a še bolj smo bili mi veseli njega in njegovih lepih nasvetov. Z veseljem jo obljubil, da se zopet vidimo. Pozneje se je napravil že načrt za enodneven živinozdravski tečaj, ki naj bi bil pozimi enkrat. A Bog jo prekrižal račune njemu in nam. Danes ga krije že hladna zemlja žalskega mirodvora v krasni Savinjski dolini. Zgubili smo ž njim mlado in jako nadarjeno mbč, od katerega se jo smelo upati, da še bode veliko koristila svojemu narodu. Občutimo to tembolj, ker nam splošno primanjkuje slovenskih živinozdravnikov. Blag mu spomin! Špindler. Uradno. h===*S2|w| Razglas glede naročbe nove izdaje Brlidersove knjige o spravljanju in pošiljanju pec-katega sadja. P. t. člane c. k. kmetijske družbe opozarjamo, da izide na novo v zalogi družbe brušurica strokovnega učitelja Brtldersa o spravljanju in pošiljanju pečkatega sadja v nemškem in slovenskem jeziku, ktera se dobi koncem meseca avgusta 1912 pri podružničnih načelstvih po 20 vin izvod. Da morejo podružnice družbi navesti število izvodov te brošurice, ki ga potrebujejo, priporočamo, da se člani že sedaj oglasijo k naročbi te knjige pri svojih podružničnih načelstvih. Od osrednjega odbora c. k. kmetijske družba na Štajerskem. ? Št. 18.806/VIL 721. Razglas. Slušateljem živinpzdravuiške visoke šole na Dunaju, ki so pristojni na Štajersko, sc podelijo z začetkom šolskega leta 1912/18 Štiri deželne ustanove po 600 K (šeststo kron), in sicer se pustijo te štipendije za normalno dobo študij vštevši naslednjo leto (leto rigorozov) — pod pogojem, da je podpiranec ustanove vreden iu potreben. Prosilci za tc ustanove se morajo pred vsem obvezati s pravuoveljavnim reverzom — kterega mora za slučaj, da še prosilec ni svojepraven — sopodpisati njegov oče, oziroma varuh in varstveno sodišče — da bodo ostali po prejemu živinozdravniškega diploma najmanj šest let v štajerski deželni službi, oziroma da se bodo dali uporabiti od štajerskega deželnega odbora kot živinozdravniki. Prošnje je ireba vložiti do 17. avgusta 1912 pri štajerskem deželnem odboru. Prošnji se mora še priložiti razven reverza — obrazec si naj preskrbi vsak pred vložitvijo svoje prošnje pri ravnateljstvu deželnih pomožnih uradov, ki mora biti podpisan po predpisih — dokazila o starosti, pristojnosti, revščini in zrelostno spričevalo te ali ono tozemske srednje šole. V Gradcu, dno 21. junija 1912. Od štajerskega deželnega odbora. bonske puške z vsemi zaželjonimi posebnostmi, po vsaki ceni, priznano najboljše izdelane in za to tudi odgovarjajoče vsem zahtevam pri streljanju, nadalje pištole, samokrese, brov-ninge in sploh vse v to stroko spadajoče izdelke priporoča po najnižjih cenah že slavno znana tvrdka = Prva borovljska orožnotovarniška družba ~ er Wernig družba z omejeno zavezo, Borovlje, Koroško. = Ceniki o orožju zastonj in poštnine prosto. s= Popravila se prevzamejo za najnižjo ceno. 209 — 12 Le Kometov! mlini Poročilo o stanju hmelja. Žalec v Savinjski dolini. (V. poročilo južnoštajerskega hmoljarskoga društva.) Hmelj je ostal zdrav in sc' razvija pri ugodnem vremenu zelo dobro. Srednjerani hmelj žo kaže dobre, deloma zelo dobre nastavke, dočim pozni hmolj pri zadovoljivi množini na panogah že popke poganja. Mali del hmeljarskega okoliša je pred kratkem toča pobila. (VI. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva.) Srednjerani kakor tudi pozni hmelj je v najlepšem cvetju; prvi že gre v kobulice in ho pri ugodnem vremenu sredi meseca avgusta pripravljen za trganje. Ker so letos rastline popolnoma zdrave, se pričakuje zelo dober pridelek. Vodstvo. Vposlano. Kokodelskn razstava v Trnfnlaelt. Kakor znano, se vrši od 3. do 18. avgusta 1912 v Trofaiacb razstava, za ktero se že danes opazuje živahno zanimanje. Zvedeli smo, da se bo znana tovarna kmetijskih in obrtnih strojev Ph. Mayfarth & Co., Dunaj, II. Tabor-gtrafie 71, udeležila z bogato izbiro svetih najboljših izdelkov. Zastopnik omenjene tovarno bo ves čas razstave prisoten in dajal radevolje vsa zaželjena pojasnila zlasti pa, kako je treba ravnati s strojem pri delu. Prašanja in odgovori. ?? ?? ?? so sedaj najboljši stroji za pripravljanje »*= meške in moke za pecivo. == Kilb (N.-A.), dne 1. februarja 1911. Z Vašim mlinom (žrmljami) št. 4, katerega ste nam svoj čas poslali, smo, če bo vedno tako dobro služil, zelo zadovoljni. Ž njim se da namleti v 1 uri 200 kg mečko (Šrota) brez posebnega truda. Z odličnim spoštovanjem beleži 4 7/11—24 Kmetijska zadruga v Kilbu. Prvi zavod za izdelovanje mlinskih kamnov E. J. HELLER, r. z. zo.z., Sandau pri Lipi, Češko. ižvirnii „Melotte" jo v alpskih deielah najbolj priljubljena in razširjena mlečna centrifuga. Močno in solidno narejena Posname izborno In no potrebuje nobenih popravil. Ker je zelo preprosta, lahko dela vsak otrok ž njo. Zajamčen je najboljši uspeh in najbolj natančen posnetek. Konkurenčne stroje zamenjujemo za „Melotte, Model 1909 Je v mnrsltem zboljšan. 39—12 ■— Dobri zastopniki zaželjeni. ...... Z AD RU G A. v Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p. Gradec, Franzensplatz št. £• Predaja zvezinega vodstva. V torek, dne 16. julija 1912, ob 10. uri predpoldne se je vršila svečana predaja zvezinega vodstva v sejini dvorani Zveze gospodarskih zadrug pa Štajerskem, ki je bila praznično okinčana z dopisno cesarsko podobo in cvetlicami. Dosedanji zvezini zastopnik gospod Franc Bar ta, grajščak v Eckbergu pri Gamlitzu, je predal vodstvo novoizvoljenemu zastopniku gospodu Rihardu Klammer, grajščaku v Ebensfeldu pri Ptuju, deželnemu poslancu i. t. d. v navzočnosti predsednika nadzorstva, ekscelence gospoda deželnega glavarja grofa Edmunda Attems. Ekscelenca je povdarjal kot predsednik nadzorstva v prisrčnem nagovoru posebne zasluge odstopivšega zastopnika ter se mu zahvaljuje na njegovem požrtvovalnem in uspešnem delovanju Čestita novemu zvezinemu zastopniku na njegovi izvolitvi in poživlja zbrano uradništvo, da tudi novega zastopnika podpira pri njegovem težavnem delu na dosedanji izvrstni in priznani način. Gospod zvezini zastopnik Rihard Klammer pravi, omenjajoč veliko važnost Zveze in gibanje gospodarskih zadrug na Štajerskem, da je sklenil prevzeti odgovorno zvezino vodstvo le z ozirom na odlično delo dosedanjega zvezinega zastopnika, nadalje v nadi, da ga bo podpiralo načelstvo, odbor in nadzorstvo ter sodelovalo zaslužno uradništvo; zato tudi apelira na njih sopomoč. Dosedanji zastopnik gospod Franc Bar ta iskreno čestita svojemu nasledniku k izvolitvi in poživlja uradništvo, naj stavi svoje vednosti in zmožnosti kakor dosihdob tako tudi v bodoče v prid Zvezi. Zvezini tajnik gospod Alfred Wagner kot zastopnik uradništva se zahvaljuje dosedanjemu predstojniku in ga slavi ne le kot pravičnega šefa, ampak pred vsem tudi kot prijatelja posvetovalca in vodjo uradništva. Kot znak trajnega spomina in posebne hvaležnosti uradništva mu izroči časten pokal. To umetno izvršeno delo se je izgotovilo v umetni delavnici domačega zlatarja Avgusta Einspinner. S pozdravom novega zastopnika po zvezinem tajniku se je končala ta vznesena svečanost, na kar so bili predstavljeni uradniki. II. . Poročilo glede blagovnega prometa Zveze. I. Za jesensko naročevanje. Opozarjamo svoje članice, da bo Zveza kmalu naročila v najboljši kakovosti hanaško zimsko rz, Petkuško — zimsko rž, / johaniško rž, zimski ječmen, zimsko pšenico, zimsko grašico. Priporočamo interesentom, da že sedaj prijavijo svoja naročila. Cene bomo objavili v prihodnji številki. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 5. avgusta v Gnasu**, okraj Feld-bach; pri Št. Ožbaldu bei Plankanwartb, okraj Okolica graška; pri Št. Ožbaldu**, okraj Ober-zeiring; pri Št. Bolfanku* okraj Obdach; pri St. Janžu**, okraj Arvež; v Ptuju (mestu samem); v Gasenu, okraj Birkfeld; v Pucliu**, okraj Weiz; v Lembergu**, okraj Šmarje pri Jelšah; v Loki**, okraj Laško; v Ormožu*; v mestu Celje*; v StraB-cggu*, okraj Bruck; pri Šv. Petru pod Sv. Gorami*, okrai Kozi.e; v Arnečab, okraj Šoštanj. 2. Cenik umetnih gnojil za jesen 1912. S 1. julijem t. 1. stopijo v veljavo jesenske cene za Tomaževo žlindro. Cena Tomaževi žlindri za dobavo od 1. julija do konca decembra 1912 po skupni fosforovi kislini znaša po tem, kaka je pač. produkcija 15 do 20% skupne fosforove kisline, z 80 % raztopljivosti v citronski kislini in 75 % line moke od železnice v Trstu za one kraje, za ktere se od Trsta to gnojilo pošilja, 32 % vin. za kilogramodstotek skupne fosforove kisline. Cene za k a j n i t, kalijevo gnojilno sol, kostno moko 1 in II, miniral in kostno moke-super-fosfgte ostanejo 31. decembra 1.1. neizpremenjene. V vseh drugih dobavnih in rabatnih (glede popusta) pogojih za umetna gnojila ne nastane nikaka sprememba. Čilski soli tar pošilja Zveza, dokler je kaj zaloge, po svoji prosti volji iz skladišč v Gradcu, Mariboru, Celju in Ptuju za 31 AT 500 do 100 kg bruto (to je teža solitra z zavojem vred) za neto (tako se imenuje teža kakšne reči brez zavoja) proti takojšnjemu plačilu brez popusta. Naročila na umetna gnojila v celih vagonih za jesensko uporabo se naj pravočasno naznanijo Zvezi, ker navadno jeseni primanjkuje železnicam vagonov, in toraj prepozno došlih naročil ne moremo točno rešiti. 3. Bakreno galico, dobava Zveza, dokler je kaj zaloge, najboljše kakovosti v vrečah po 100 kg po od 15. junija t. 1. veljavni ceni K 64.— ; kraj odpošiljatve Gradec, Maribor ali Celje določi Zveza; 100 kg z vrečo vred brutto za netto. Vreče po 50 kg se podražijo za 60 vinarjev pri 100 kg. Z ozirom na vedno višje cene moremo imeti razmeroma le majhne množine bakrene galice na skladišču. Priporočamo .torej svojim članom, da si jo omislijo čim prej in nam naročila vpošlo, kakor hitro mogoče, kajti ni izključeno, da se bodo cene še bolj zvišale. 4. Žveplo. Yentillato Trezza, najfinejša kakovost, v bombaževih vrečah, po 25 kg, od našega skladišča v Mariboru ob Dravi, 100 kg za 21 K 50 v. III. Zadružna vnovčevalnica živine pri Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem. Pregled ponudeb in naročil. _ 5. Pozor! Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo. Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko. Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če'so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili. Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu. Zaradi formularjev za prijave in sploh vseli stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1. Živinski sejmi v Gradcu meseca in avgusta 1912. Sejmi z rogatino: 1., 8., 14., 22. in 29. avgusta; 5., 12., 19. in 26. septembra. Dva ni pred sejmom s klavno živino se vrši sejem z živino za vzrejo. Sejmi z malo klavno živino: 2., 9., 16., 23. in 30. avgusta; 6., 13., 20. iu 27. septembra. Konjski sejmi: v četrtek 1. avgusta; v soboto 31. avgusta in v četrtek 5. septembra. Ponudbe: Karl Dornhofer v Kbpfingu, št. 18, pošta Laindorf, ponuja dva plemenska bika, vzhod no-štajerskega lisca, brez pogreška, 1 triletnega s kakim 1000 kg, drugega 2 % letnega s kakimi 650 kg po 1 K 1 kg. Oskrbništvo grajščine Freudenau, pošta Apače (Abstall), postaja Cmurek (Mureck): 3 plemenske bike algavškega plemena, čez 1 leto stare, lepe rasti, cepljene, ki so zrastli na paši; njih matere so prav dobre dojnice. Njih živa teža znaša približno 400 kg. Cena jim je od hleva proč po 700 K. Gospa Lota Hhckel, grajščina Freiberg, pošta Gleisdorf: 17 pristnih pinegavskih telic, približno 6000 kg težkih, za vsak rep živinčeta 250 do 400 AT; 11 pristnih mladih pinegavskih bikov, približno 3500 kil težkih. Vsako sledje navedenih glav stane 300 do 500 K. Lenart Fischer v Štrihovcu, pošta St. Ilj v Slov. Gor., jarem mladih volov, 3/4 leta starih, približno 400 kg težkih, 320 AT; 1% leta staro žrebico, angleško-arabskega plemena, lepo rasti, črne barve, 14% pestij visoko, 330 kg. Frederik Hartinger, posestnik v Fernitžu št. 70, 1 čistokrvnega bika moutafonske pasme, 2 leti starega, dobrega plemenjaka, 520 kil težkega, 500 K. Zadružna vnovčevalnica za živino pri St. M i-klavžu v Sausalu: 2 lepa plemenska bika muropoljslce pasme, 2% leta stara, vozita dobro, nista huda, približno 1000 AT 1 za kilogram; 1 kravo, mešane pasme, dobro dojnico, vrže koncem meseca julija sedmo tele, vozi dobro; cena po sporazumu. Jožef Berger, grajščina Hahnhof, Stifting-tal pri Gradcu: 1 bika čiste muricodolske pasme, 15 mesecev starega plemenjaka, čez GOO kg, K 800. Prosimo, da se pri ponudbah živine navede po možnosti živa teža in cena. Prijave za prodajo in nakup se priobčijo samo trikrat, če se nismo pismeno drugače pogodili.________________________ Dne 6. avgusta v Fehrungu; pri Novi Cerkvi**, okraj Ptuj; pri Mariji Snežna**, okraj Cmurek; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni*. Dne 7. avgusta v Lučanah (Leutschach, sejem z malo živino), okr. Arvež (Arnfels); v Ptuju (sejeni s ščetinarji); v Imcnem* (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 8. avgusta na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s ščetinarji). Dne 9. avgusta v Saazkogel pri Sebastijanovi cerkvi, okr. Feldbach; v Rogatcu (sejem s'ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino). Dne 10. avgusta pri Št. Lovrencu pri Brucku; v Deutschlandsbergu**; v tlbelbachu, okr. Frohnleiten; v Mooskirchenu, okr. Voits-berg; v Stubenbergu, okr. Pollau; v Judenburgu**; v Lučanah**, okr. Arvež; v Grofikleinu (sejem s klavno živino), okr. Arvež; pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju**, okr. Ptuj; v Radgoni**; v Podsredi**; v Slovenjem Gradcu**; v Brežicah** (Svinjski sejem). Dne 11. avgusta v Blaindorffu, okr.Hart-berg; v Windisch-Hartmannsdorfu, okr. Gleisdorf. Dne 12. avgusta v Stubalpe*, okr. Voits-, berg; v Gleinstattenu*, okr. Arvež; pri Št. Jurju*, okr. Celje; pri Sv. Lovrencu nad Mariborom** okr. Maribor. Dne 13. avgusta v Feldbacbu*; v Ljutomeru* ; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Rogatcu (sejem z veliko živino). Dne 14. avgusta v Gaalu**, okr. Knittel-feld; na Ptujski Gori*, okr. Ptuj; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem, okr. Kozje (svinjski sejem); v mestu Mariboru*. Dne 15. avgusta v Arvežu (sejem z malo živino); v Frauenbergu, okr. Liezen; pri Sv. Trojici v Slov. Gor., okr. Sv. Lenart v Slovenskih Goricah; v Lučanah**, okr. Arvež; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 16. avgusta pri Sv. Martinu**, okr. Deutschlandsberg; v Frobnleitenu** ; v StraBu**, okr. Lipnica; pri Sv. Vidu pri Ptuju**; v Sevnici**; v Vuzenici**, okr. Marenberg; v Mozirju**, okr. Gornjigrad; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino). Dne 17. avgusta v Jarenini, okr. Maribor; v Kapeli**, okr. Brežice; v Šmarju pri Jelšah*; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 18. avgusta v Ardningu, okr. Liezen. Dne 19. avguata v Jagerbergu**, okr. Kirchbach; v Gleinalpe**, okr. Frohnleiten; v Št. Ponkraciju, okr. Graška okolica; vPredingu**, okr. Wild on; v Rotenbergu, okr. Maribor; v Cer-možišab, okr. Rogatec; v Pischelsdorfu, okraj Gleisdorf. Dne 20. avgusta v Neudorfu, okr. Hart-berg; pri Št. Jurju na Pesnici**, okr. Maribor; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni*. Dne 21. avgusta v Marijinem Celju*; v Ptuju (konjski sejem, sejem z govejsko živino in ščetinarji); v Imenem (svinjski sejem), okr.Kozje. Dne 22. avgusta na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s ščetinarji). Dne 23. avgusta v Oberzeiringu**; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino). Dne 24. avgusta v Gamsu**, okr. Stainz; v mestu Voitsbergu**; v Irdningu*; v Knittel-feldu; v Arvežu**; pri Sv. Križu, okr. Ljutomer; v Slovenski Bistrici; v Rogatcu**; v Cmureku**; v Birkfeldu**; v Sinabelkirchenu**, okr. Gleisdorf; v Velenju, Okr. Šoštaiy. Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. Mesto Cejje .. Ormož., Gradec . Ljubno . Maribor Ptuj ... Inomost Celovec Solnograđ Dunaj . Ljubljana Line .. Pešt .., Mesto Celje... Ormož , Gradec Ljubno , Maribor Ptuj .. Celovec 5t 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 S ■Tl Ph K v S 50 50 50 50 50 50 50 50 20 74 30 25 42 K v a a> xj O K v 27 86 70 45 47 K v 11 10 O 11 25 5011 50 70 5' 50 1130 9 55 9 90 •3 I O r* §2

; mlada živina do 80'— do E 100' — . Sejem klavne živine dne 26. julija 1912. Zaklana živina: 724 telet, 1867 svinj, 7 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od E 1*12 do E 1*32; teleta la (izjemna cena) od K 1*36 do E 1-40; mlade svinje od E 160 do E 1*72; nemške pitanske svinje od E 1*64 do E 1 -68; ogrske pitanske svinjo la od E 1-60 do E 1'68; ogrske pitanske svinje Ila od E —•— do E — •— ; mesne svinje od E 1-52 do E160; bošnjaške pitanske svinje, debele, od K —*— do E —*—; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od —•— do E —•—; ovce od ATI-— do E 1*730; kozlički in jagnjeta od E 6'— do E -6-—. Radgonske parne opekarne &Z5rl m Isis iJo dolgem premišljevanju in mnogih poskusih se nam je posrečilo napraviti iz žgane ilovice tlake za hleve, s katerimi lahko napravimo vzorne hlevske tlake. Ker površina teh plošč ni gladka, ampak razdeljena v male kocke, ni mogoče, da bi živini izpodrsavalo in po jarkih med temi kockami so lahko scalnica vedno odteka, vsled česar ostano stelja dalje suha in ohranjena. Če primerjamo stroške za napravo lesenega tlaka in našega iz lončenih plošč, lončeni ni dražji, ako se oziramo na njegovo velike prednosti in na trpežnost. Kakor se vidi iz slike, se položijo te plošče na lahko podlago iz betona, ki jo nagnjena 2*/2 do 3% za govejo živino, 5 do 8% za svinjake. oddajajo trpežno strešno opeko in grapasto votlo opeko za goveje hleve in svinjake. ^ Osterr. Patent^*" mmm kV- Tlak iz takih lončenih plošč je mnogo toplejši od vsakega iz drugega materijala napravljenega, ker so plošče votlo in prihaja vsled tega temperiraui hlevski zrak v tlak, kar na eni iSžJjJUi j g * f s | lUoYoAl AUK V Halv, Ktir Uti Cul mmumMmk Btrani blažiiz podlago priha- .T. 1 -T—fciii.iir.ifir.iftataan jaj0t;0 mrzloto in na ta način ambalaže so postavno zavarovane) je le takrat pristen, če stoji zraven ta varnostna znamka. Dobi so v vseh lekarnah in drogerijah. — Ilustrovani katalogi zastonj in poStne prosti. — Glavna zaloga: Puntir In Kiili7ff9 c* *n k- avstroogvski, kralj, rumunski rroHu IV. llWIZUdy jn kralj, bulgarski dvorni dobavatelj okrožni lekarnar. Korneuburg pri Dunaju. 205-24 m - Hi ilnstrovani cenovnih štev. ilicta o mlatilnicah, ročnih, na vitelj in na motor, s tečaji ki se dado okol in o k ol mazati, raznih vltijih (gepelnih) z živajskim pogonom, kosilnlh strojih za travo, deteljo in žita o obračilnikih, »enakih in žitnih grabljah, čistilnikih za zrnje, triljerjlh, lnšilnikih za knrnzo. Mamo in krmoroznlcah, strojih za repo rezati in pripravljati raečko ter vseh drugih kmetijskih strojih najnovojsih in s conami obdarovanih konstrukcij od Ph. Mayfarth-a & Co. tovarnarja kmetijskih strojev z lastno linarno in obratom s kladivi na paro Dunaj ll/i, TaborstraBe štev. 71. ustanovljeno 1872. 1500 delavcev. Znatvo porerana in najmodernejše opremljena tovarna. Premirana s rez 700 darili. Želo Se preprodajalci ia zautnpniki. SPE ..Elbe" Dunaj, IX., Frankgasse 1. . ■ ■ ■ — —■== če potrebujete —: = trake za cepljenje trt, cevi za pretakanje vina, priprave za zatiranje peronospore ali kake druge predmete iz gume, ne prezrite najcenejšega vira pri najtrpežnejših kakovostih. Navedena tonama zalaga tudi Zvezo kmetijskih zadrug. Naročila sprejema Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2, in tudi c. k. kmetijska družba v Gradcu, Stempfergasse 3. 103_24 n Vsak kmetovavec se pouči o za njega neizogibnem jamstvenem zavarovanju - - obrata in o zavarovanju - - B proti nezgodam b za sebe in svoje osobje pri H Prvi avstrijski splošni zavarovalnici proti nezgodam na Dunaju. SLAVNO ZASTOPSTVO V GRADCU, HERRENOASSE 28 (OENERALIHOF). Varnostni zaklad nad 30,000.000 K. Izplačanih premij nad 57,000.000 K. 155—12 Urejuje Franc Hote, tajnik c. k. kmetijske družbe štajerske. — Prevaja na slovensko F. Janžekovič. — Zalaga c. k. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykani“ v Gradcu.