UST a u k

z a

P © E © © p © ^ © 4«

Sostavil

El®©® lupam,

katehet.

visoko častitega knezoškofijstva.

y=0

3 S>

¥ tjJibjJjail,.

Lastna založba. — Prodaja katol. bukvama.

Tisk Miličev.

Nauk za pervo spoved.

Podlaga.

Od svete Trojice; — od stvarjenja ; —
od angeljev; — od Adama in Eve; —
Jezusovo življenje, terpljenje, smert, vsta¬
jenje, vnebohod; — od svetega Duha in
svete cerkve. (Glej „keršanski nauk“ za
pervi razred.)

Vpel javna vprašanja.

1. Kaj je vsakemu človeku  /c zveličanju
potrebno ?

Gnada Božja.

6. poglavitna
resnica.

2. Kaj je gnada Božja?

Gnada Božja je nezaslužen dar
Božji.

l

4

3. Kako se imenuje Usta gnada, ki nas
dela na duši lepe, čiste in Bogu do¬
padljive ?

V canSl Um  Imenuje se posvečujoča gna-
da Božj  a.

4. Kdo nam je gnado Božjo zaslužil?

Gnado Božjo nam je Jezus Kri¬
stus s svojo smertjo na, križu zaslužil.

5. Ali se gnada Božja vidi?

Gnada Božja je nevidna.

6. Kaj je tedaj Jezus postavil, da zamo-
remo vediti, Maj gnado Božjo zado-
bimo?

Da zamoremo vediti, kdaj gnado
Božjo zadobimo, je Jezus postavil
svete zakramente.

7. Kaj je zakrament?

Res sacra. Zakrament je vidno znamnje ne¬
vidne gnade Božje, postavljen od Je¬
zusa v naše posvečenje.

8. Koliko je svetih zakramentov in ka¬
teri so?

Svetih zakramentov je sedem in
ti so: 1) Sveti kerst. 2) Sveta birma.

3) Sveto Režnje telo. 4) Sveta po¬
kora. 5) Sveto poslednje olje. 6) Sveto
mašnikovo posvečevanje. 7) Sveti
zakon.

9 . Ktere reči so potrebne pri vsakem
zakramentu?

Pri vsakem zakramentu so po¬
trebne tri reči: 1. Vidno znamnje,
2. nevidna gnada, in 3. da je od Je¬
zusa Kristusa postavljen.

10. Kdo deli svete zakramente?

Svete zakramente deli sveta cer¬
kev, to je, škofje in mašniki.

11. 'Kdo nam pri svetih zakramentih
gnade deli?

Bog sveti Duh nam jih deli, zato
se imenuje posvečevalec.

12. Kje nas sveti Duh posvečuje?

Sveti Duh nas posvečuje: 1. pri

svetem kerstu in pri sveti pokori,
2. kolikorkrat druge svete zakramente
vredno prejmemo.

13. Kteri sveti zakrament si če prejel?
Prejel sem zakrament svetega

kersta.

6

14. Zakaj so te kerstili še majhnega?

Zato, ker je sveti kerst pervi in

naj potrebniši zakrament.

15. Zakaj se imenuje sveti kerst pervi
zakrament ?

Zato, ker ne moremo nobenega
druzega zakramenta poprej veljavno
prejeti.

16. Zakaj se sveti kerst imenuje n a j p o-
tr eh niši  zakrament ?

Zato, ker brez svetega kersta ne
more nobeden zveličan biti.

17. Ali si bil po svetem kerstu na svoji
duši drugačen, kot pred svetim ker-
stom ?

Drugačen sem bil.

18. Kaj si imel pred svetim kerstom na
duši ?

Izvirni greh.

19. Kaj pa si pri sv. kerstu zadobil?

Izvirni greh mi je bil izbrisan in
sem zadobil posvečujočo gnado Božjo.

20. Kakošen si bil potem na duši?

Lep, čist, nedolžen, svet in Bogu
dopadljiv.

7

21. Kaj so ti dali masnih v znamnje ne¬
dolžnosti po sv. kerstu?

Lepo, belo oblačilo.

22. Kaj so ti takrat naročili.

„Glej in varuj se, da te bele
obleke ne povaljaš, umažeš in ne
stergaš.“

23. S čim se obleka nedolžnosti umaže?
Obleka nedolžnosti se z vsacim

malim grehom umaže, s smertnim
pa se popolnoma zgubi.

24. Če je tedaj človek po sv. kerstu
grešil, ali mora še enkrat keršen biti ?

Ne, ker sv. kerst vtisne duši ne¬
izbrisljivo znamnje, zato se ne sme
več ko enkrat veljavno prejeti.

25. Kteri zakrament je pa Kristus po¬
stavil za tiste, ki so po sv. kerstu
grešili?

Zakrament sv. pokore.

Zakrament syete pokore.

1. Kaj je zakrament sv. pokore?

Zakrament sv. pokore je zakra¬
ment, v kterem v to postavljeni ma-

Razklada

podčertanih

besed.

8

Zaznava le
za bolj na¬
darjene.

š n i k na B o ž j e m mestu  grešniku
po sv. kerstu storjene grehe odpusti, če
se jih skesano in do čistega
spove in tudi resnično voljo  ima
se poboljšati in pravo pokoro  delati.

2. Koga človek z grehom razžali?
Človek z grehom Boga razžali.

3. Kdo mu tedaj zamore le grehe od-
pušati ?

Samo Bog zamore grešniku grehe
odpušati.

4. Kdo je Jezus?

Jezus je Bog in človek skupaj.

5. Ko je Jezus po zemlji hodil, ali je
tudi grehe odpušal?

Jezus je večkrat rekel skesanemu
grešniku ali grešnici: Zaupaj sin,
zaupaj hči, tvoji grehi so ti odpušeni.

6. Ali je pa Jezus vedno na zemlji
ostal, da bi grešnikom grehe odpušal ?

Ne, on je šel v nebesa.

7. Komu pa je dal oblast grehe odpu¬
šati?

Jezus je svojim aposteljnom dal
oblast grehe odpušati.

9

8. Pri kteri priložnosti, je dal Jezus
svojim aposteljnom oblast grehe od¬
pušati  ?

Ivo je na večer po svojem vsta¬
jenji k aposteljnom prišel pri zaper-
tih vratih in jim je rekel: Kterim
hote grehe odpustili, so jim odpušeni,
in kterim jih hote zaderžali, so jim
zaderžani.

9. Kdo pa ima dandanes oblast grehe
odpušati ?

Škofje in mašniki, ker so pravi
nasledniki aposteljnov, imajo dan¬
danes ohlast grehe odpušati.

10. Kje prejemajo mašniki oblast grehe
odpušati ?

Pri zakramentu mašnikovega po¬
svečevanja.

11. Kdaj mašnik grešniku grehe odpuste?

Kadar mu odvezo dajo.

12. Kaj je tedaj vidno znamnje pri sveti
pokori ?

Spovedani grehi in mašnikova
odveza.

Apostoli
mortui sunt.
— Narraturet
confertur
translatio
hujus pote-
statis in ordi-
natione pres-
byterorum
cum prima
institutione.

10

Enarretur.

13. Ktere gncule pa dobimo pri sv. pokori ?

Tele gnatle dobimo: 1. Odpušanje
grehov, 2. odpušanje večnih kazen,
3. posvečujočo gnado Božjo, 4. mir
vesti.

14. Ali je pa vsaki tudi v nebesih odvezan,
kterega mašnih odvežejo?

Ne vsak, ampak le tisti, ki vse
stori, kar je k temu zakramentu
potrebno.

15. Ktere reči so pa potrebne k sv. pokori ?

Pet reči je potrebnih: 1. Izpra¬
ševanje vesti, 2. kes ali obžalovanje,
3. terdni sklep, 4. spoved, 5. zado-
stovanje.

16. Vkteri zgodbi nam je Jezus povedal,
da je teh pet reči k sv. pokori potreba ?

V zgodbi o zgubljenem sinu.

I. Izpraševanje vesti.

1. Kaj se pravi vest izpraševati?

Vest izpraševati se pravi, dobro
premisliti, kaj smo grešili od zadnje
spovedi, ali pa od tistega časa, ko
smo začeli greh spoznavati.

11

3. Kaj moramo storiti, preden začnemo
vest izpraševati?

Greh — te*

Preden začnemo vest izpraševati, mota, luč za
moramo sv. Duha na pomoč poklicati. iskanje.

3. Kako naj sv. Duha napomočpokličemo ?

Pridi sv. Duh! razsvetli mojo
pamet, da bom svoje grehe prav
spoznal; omeči moje serce, da jih
bom prav obžaloval, odkritoserčno se
jih spovedal in se resnično poboljšal.

Očenaš naš ... Cešena si Marija...

4. Po kteri versti boš svojo vest izpraševal ?

Po Božjih in po cerkvenih zapo¬
vedih.

5. Ktere so Božje zapovedi?

Božje zapovedi so:

1) Vervaj v enega samega Boga.

2) Ne imenuj po nemarnem Bož¬
jega imena.

3) Posvečuj praznik.

4) Spoštuj očeta in mater, da boš
dolgo živel in da ti bo dobro
na zemlji.

5) Ne ubijaj.

6) Ne prešeštvaj.

Od Boga sa¬
mega dano
spovedno
ogledalo. —
Fac hoc et
vives.

12

Aversio a
Deo. De tri-
plici peccato:
Angel orum,
primi homi-
nis, peccato
gravi.
Zgledi.

Dušna smert
— dušna
bolezen.

7) Ne kradi.

8) Ne pričaj po krivem zoper svo¬
jega bližnjega.

9) Ne želi svojega bližnjega žene.

10) Ne želi svojega bližnjega blaga.

6. Kaj stori kristjan, leteri Božjo ali
cerkveno zapoved prelomi?

Kdor Božjo ali cerkveno zapoved
premišljeno in prostovoljno prelomi,
stori greh.

Od grehov.

1. Kaj je greh?

Greh je prostovoljno prelomljenje
Božje postave.

2. Kako zamoremo grešiti?

Grešiti zamoremo z mislijo, z be¬
sedo, z djanjem in z zamudo dobrega.

3. Ali so vsi grehi enako veliki?

Ne, eni so veliki ali smertni, eni
mali ali odpustljivi grehi.

4. Ali se moramo vsacega greha varo¬
vati?

Vsacega, tudi naj manjšega greha
se moramo varovati.

13

5. Zakaj se moramo vsacega greha va¬
rovati f

Zato, ker je greh naj veči hudo;
zato se ga moramo bolj bati, kakor
vsake druge nesreče.

6. Zakaj je greh tolika nesreča?

Zato, ker je greh razžaljenje Božje
in nam kazen nakoplje.

7. Kakošno kazen zaslužimo z grehom?

Smertni greh nas pripelje v večno
pogubljenje; odpustljivi greh nam na¬
koplje časno kazen, ktero moramo
terpeti na tem svetu ali v vicah.

Izpraševanje vesti za otroke po
10. Božjih zapovedih.

I. Molitev juterna, večerna, pred jedjo,
po jedi, angeljevo češenje.

II. Nemarno imenovanje Božjega imena,
kletvina.

III. Zamuda službe Božje, slabo obna¬
šanje v cerkvi.

IV. Nepokoršina do staršev, učenikov,
gospodarjev.

V. Pretepanje, zmirjanje, sovraštvo, po¬
hujšanje.

VI. Nespodobne misli, gledanje, govor¬
jenje, vedenje.

Mala: rev-
šina, bolezen;
slep, mutast,
brom, smert.

Qnis Deus?
Qnid est
bomo?

Kdo pride v
pekel ?
Kdo v vice?

14

VII. Tatvina, poškodovanje tujega blaga.

VIII. Laž, tožbe, priimki.

IX. Otrok ne zadeva.

X. Nevošljivost.

Poglavitne napake; vsak otrok ima eno
ali več.

Deklice: Nečimernost, togoto, lenobo.
Dečki: Snedenost, togoto, lenobo.

II. Kes.

1. Kaj je kes f

Ives je stud nad grehom in no¬
tranja žalost zavoljo razžaljenja Bo¬
žjega, sklenjena s terdnim sklepom,
Boga nič več ne žaliti.

2. Kalcošen mora kes biti?

Kes mora hiti 1. notranj, 2. čez
vse velik, 3. splošen, 4. čeznatoren.

3. Kdaj je kes notranj ?

Kes je takrat notranj, kadar ne
obžalujemo grehov samo z jezikom,
ampak tudi z sercem.

4. Kdaj je kes čez vse velik?

Takrat, kadar nam je bolj žal,
da smo Boga žalili, kakor da hi vse
na svetu zgubili.

15

5. Kdaj je kes splošen?

Takrat, kadar vse grehe obža¬
lujemo, ne samo nektere.

6. Kdaj je kes čeznatoren?

Kes je čeznatoren, kadar greh
zato obžalujemo, ker smo ž njim Boga
razžalili, nebesa zgubili, pekel za¬
služili.

7. Kulikterni je čeznatorni kes ?
Čeznatorni kes je: 1. popolnama,

2. nepopolnama.

8. Kdaj imamo nepopolnama kes ?

Takrat, kadar greh obžalujemo
iz strahu pred Bogom, ki nas bo
zavoljo grehov v pekel zavergel.

9. Kdaj imamo popolnama kes ?

Takrat, kadar greh obžalujemo iz
ljubezni do Boga, ki je naš Ijubez-
njivi oče.

10. Ali moramo  popolnama kes imeti?

Spoved je veljavna, če imamo tudi
le nepopolnama kes.

Zgledi: Peter, — Magdalena, — Cahej,
cestninar, — zgubljeni sin.

Ex motivo
fidei.

Zgledi zgol
naturnega
kesanja.

Kes

iz strahu.

Kes

iz ljubezni.

16

Kes Kajnov
in Juda
Iškarjotov.

Rajši hočem
umreti,
kakor še kdaj
Boga žaliti.

Zgledi bližnje
priložnosti;

p. pri tatvini,
poškodvanji,
obrekovanji.

Glej na
križanega
Jezusa!

III. Terden sklep.

1. Kaj mora s kesanjem sklenjeno biti?

S kesanjem mora sklenjeno biti:

1. upanje, da nam bo Bog odpustil,

2. terdni sklep.

2. Kaj je terdni sklep ?

Terdni sklep je resnična volja
svoje življenje poboljšati in nič več
ne grešiti.

3. Kaj moramo skleniti ?

Skleniti moramo: 1. da se ho¬
čemo varovati storjenih grehov, 2. da
se hočemo varovati bljižnje prilož¬
nosti k grehu, 3. da hočemo storjeno
škodo po moči popraviti.

4. Kako zamoremo popolnama kes s ter -
dnim sklepom obuditi?

Popolnama kes s terdnim skle¬
pom se tako obudi: „0 moj Bog,
vsi moji storjeni grehi so mi iz
serca  žal, ker sem tebe, svojega
preljubeznjivega Boga,  tebe, vso
svetost in neskončno dobroto, ki te
iz vsega serca ljubim, z njim raz-

17

žalil. Terdno sklenem s tvojo gnado
svoje življenje poboljšati, in vse,
tudi smert raji preterpeti, kakor tebe,
svojega Boga, tebe, neskončno sve¬
tost in dobroto, še kdaj s kakim gre¬
hom razžaliti. Daj mi gnado, da
spolnim ta svoj sklep! Prosim te po
neskončnem zasluženji tvojega Bož¬
jega Sina, našega Gospoda in Zve¬
ličarja Jezusa Kristusa. Amen. 11

IV. Spoved.

1. Kaj je spoved ?

Spoved je skesano obtoženje gre¬
hov pred postavljenim ali pooblašče¬
nim mašnikom.

2. KaJcošna mora spoved biti?

Spoved mora biti: 1. ponižna,

2. čista, 3. natančna, in odkritoserčna.

3. Kdaj je spoved ponižna ?

Spoved je ponižna, kadar se gre¬
šnik ves skesan svojih grehov spove
in se brez potrebe ne izgovarja.

4.  Kdaj je spoved čista?

Spoved je čista, kadar se grešnik
vsaj vsih smertnih grehov, spove,

Nauk za l. spoved. 2

18

Ktere so take
okoliščine ?

tako, da nobenega ne zamolči, in pa
tistih okoliščin, ktere greh spreminjajo.

5. Kdaj je spoved natančna in odkri-
toserčna f

Spoved je natančna in odkrito-
serčna, kadar grešnik pove tudi šte¬
vilo smertnih grehov in okoliščine,
ktere greh zvikšajo ali zmanjšajo.

6. Kaj je storiti, kadar ne vemo na¬
tanko, kolikokrat smo grešili ?

Vsaj primerno moramo povedati,
kolikokrat smo grešili vsaki dan,
vsaki teden, vsaki mesec.

7. Ali se moramo tudi malih grehov
spovedati ?

Dobro je tudi malih grehov se
spovedati, ker ne vemo natanko,
kteri grehi so majhni in kteri so veliki.

8. Zakaj se ne smemo pri spovedi sra¬
movati ?

1. Zato, ker se tudi nismo gre¬
šiti sramovali.

2. Ker je bolje enemu samemu
povedati, kakor da bi na sodnji dan
vsi zvedili.

19

3. Ker morajo spovednik z gre¬
šnikom usmiljenje imeti.

4. Ker ne smejo nikomur nič Jornnes Nep.
povedati.

9. Ali je tista spoved veljavna, pri kteri

je grešnik le kaj pozabil  ?

Veljavna je, vendar mora grešnik,
zlasti če je velik greh pozabil, nazaj
iti k spovedi, ako je še mogoče; ali
pa pri prihodnji spovedi mora povedati.

10. Kako se spoved začne ?

Spoved se tako začne:

►J Prosim, duhovni oče, svetega
blagoslova, da se svojih grehov prav
in čisto spovem. — Jaz, ubogi grešnik,
se spovem Bogu vsegamogočnemu,

Mariji, Materi Božji, vsim ljubim
svetnikom, in vam, častitljevemu
mašniku, Božjemu namestniku, da
sem po svoji zadnji spovedi, ki sem
jo opravil . . . velikokrat in obilno
grešil v mislih in željah, z besedami
in djanjem; posebno pa se obtožim,
da (nisem molil zjutraj in zvečer, sem
Božje ime nepotrebno imenoval, sem dva¬
krat, desetkrat zaklel — i. t. d.) •

2 *

20

11. Kako se spoved sklene?

Spoved se tako sklene: Sedaj sem
vse povedal; prosim, duhovni oče,
zveličavne pokore in svete odveze.

12. Kaj moramo potem storiti.

Pazljivo moramo spovednika po¬
slušati in odgovoriti, če nas kaj vpra¬
šajo.

13. Kaj si moramo posebno dobro zapom¬
niti ?

Posebno dobro si moramo zapom¬
niti pokoro, ktero nam spovednik
nalože.

V. Zadostovanje.

1. Kaj moramo po spovedi storiti ?

Po spovedi moramo :

1. Bogu se zahvaliti, ker nam je
grehe odpustil,

2. naloženo pokoro opraviti,

3. pobožno življenje začeti.

2. V čem obstoji zadostovanje?

Zadostovanje v tem obstoji, da:
1. zvesto vse opravimo, kar nam
spovednik za pokoro nalože,

21

2. da si tudi sami kaj za pokoro
naložimo,

3. da nadloge in težave, ktere
nam Bog pošilja, z voljo in za po¬
koro prenašamo.

3. Kdaj naj bi naloženo pokoro opravili ?

Dobro je, da jo koj po spovedi
opravimo, če je mogoče.

4 . Ktero je naj gotovši znamnje dobro

opravljene spovedi f

Naj gotovši znamnje dobro oprav¬
ljene spovedi je, če smo po spovedi
boljši in pobožniši.

Molitve,

ktere naj bi znali otroci, ki gredo
pervic k spovedi,

1. Oče naš.

Oče naš, kteri si v nebesih!
Posvečeno bodi tvoje ime; pridi k
nam tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja
volja, kakor v nebesih, tako na zemlji;

22

daj nam danes naš vsakdanji kruh;
in odpusti nam naše dolge, kakor
tudi mi odpušamo svojim dolžnikom;
in nas ne vpelji v skušnjavo; temuč
reši nas hudega. Amen.

2. Češena si Marija.

Češena si Marija, g nad e polna,
Gospod je s teboj. Že gnan  a si med
ženami, in žegnan je sad tvojega te¬
lesa, Jezus. Sveta Marija, Mati Božja!
prosi za nas grešnike zdaj, in našo
smertno uro. Amen.

3. Šest resnic.

1. Da je en Bog.

2. Da je Bog pravičen sodnik,
kteii dobro plačuje, hudo pa kaznuje.

3. Da so tri Božje osebe enega
bitja in ene natore: Oča, Sin in
sveti Duh.

4. Da se je Bog Sin, druga Božja
oseba, za nas včlovečil zato, da nas
je s svojo smertjo na križu odrešil
in večno zveličal.

5. Da je človeška duša neumerjoča.

23

G. Da je gnada Božja k zveliča¬
nju potrebna, in da človek brez gnade
Božje nič zaslužnega za večno življe¬
nje ne more storiti.

4. Apostoljska vera.

1. Verujem v Boga Očeta vsega-
mogočnega, stvarnika nebes in zemlje.

2. In v Jezusa Kristusa, Sinu nje¬
govega edinega, Gospoda našega.

3. Kteri je bil spočet od svetega
Duha, rojen iz Marije Device.

4. Terpel pod Poncijem Pilatom,
križan bil, umeri in v grob položen.

5. Šel pred pekel, tretji dan od
mertvih vstal.

6. Šel v nebesa, sedi na desnici
Boga Očeta vsegamogočnega.

7. Od ondod bo prišel sodit žive
in mertve.

8. Verujem v svetega Duha.

9. Sveto katoliško cerkev; obče¬
stvo svetnikov.

10. Odpušanje grehov.

11. Vstajenje mesa.

12. In večno življenje. Amen.

24

5. Angeljevo češenj e.

1. Angel Gospodov j e ozna¬
nil Mariji, in spočela je od
s v e t e g a D u h a. Češena Marij  a i.  t.  d.

2.  Glej, dekla Gospodova
sem, zgodi se mi po tvoji be¬
sedi. Češena Marija  i.  t.  d.

3.  In Beseda je meso po¬
stala, in je med nami prebi¬
vala. Češena Marija  i.  t.  d.

(Zvečer se še moli 1 očenaš in 1 če-
šenamarija za duše v vieali.)

6. Rožni venec.

I. Veseli del.

1. Kterega si Devica od svetega
Duha spočela.

2. Kterega si Devica v obiskanji
Elizabete nosila.

3. Kterega si Devica v Betlehemu
rodila.

4. Kterega si Devica v tempeljnu
darovala.

5. Kterega si Devica v tempeljnu
našla.

25

II,  Žalostni del.

1. Kteri je za nas kervavi pot
potil.

2. Kteri je za nas bičan bil.

3. Kteri je za nas s ternjem
kronan bil.

4. Kteri je za nas težki križ
nesel.

5. Kteri je za nas križan bil.

III. Častitljivi del.

1. Kteri je od smerti vstal.

2. Kteri je v nebesa šel.

3. Kteri je svetega Duha poslal.

4. Kteri te je v nebesa vzel.

5. Kteri te je v nebesih kronal.

7. Božje zapovedi.

1. Vervaj v enega samega Boga.

2. Ne imenuj po nemarnem Bož¬
jega imena.

3. Posvečuj praznik.

4. Spoštuj očeta in mater, da boš
dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji.

5. Ne ubijaj.

6. Ne prešeštvaj.

7. Ne kradi.

26

8. Ne pričaj po krivem zoper svo¬
jega bližnjega.

9. Ne želi svojega bližnjega žene.

10. Ne želi svojega bližnjega blaga.

8. Cerkvene zapovedi.

1. Posvečuj zapovedane praznike.

2. Bodi ob nedeljah in zapove¬
danih praznikih s spodobno pobož¬
nostjo pri sv. maši.

3. Posti se zapovedane postne dni,
namreč: štirdesetdanski post, kva-
terne in druge zapovedane postne
dni: zderži se tudi o petkih in so¬
botah mesnih jedi.

4. Spovej se svojih grehov po¬
stavljenemu spovedniku vsaj enkrat
v letu, in o velikonočnem času sprejmi
sveto Rešnje telo.

5. Ne obhajaj ženitve o prepove¬
danih časih.

9. Poglavitni grehi.

1. Napuh.

2. Lakomnost.

3. Nečistost.

4. Nevošljivost.

27

5. Požrešnost.

6. Jeza.

7. Lenoba.

10. Grehi zoper svetega Duha.

1. Prederzno na Božjo milost
grešiti.

2. Nad Božjo milostjo obupati.

3. Spoznani keršanski resnici se
ustavljati.

4. Bližnjemu zavolj gnade Božje
nevošljiv biti.

5. Do zveličavnega opominovanja
oterpneno serce imeti.

6. V nespokornosti terdovratno
ostati.

11. V nebo vpijoči grehi.

1. Radovoljni uboj.

2. Mutasti ali sodomski greh.

3. Zatiranje ubožcev, vdov in sirot.

4. Delavcem in najemnikom za¬
služek zaderževati ali utergovati.

28

12. Ptuji grehi.

1. V greh svetovati.

2. Grešiti velevati.

3. V drugih greh privoliti.

4. V greh napeljevati.

5. Drugih greh hvaliti.

6. K grehu molčati.

7. Greh pregledati.

8. Greha se vdeležiti.

9. Greh zagovarjati.

13. Telesne dela usmiljenja.

1. Lačne nasitovati.

2. Žejne napajati.

3. Popotnike sprejemati.

4. Nage oblačiti.

5. Bolnike obiskovati.

6. Jetnike reševati.

7. Merliče pokopavati.

14. Duhovne dela usmiljenja.

1. Grešnike svariti.

2. Nevedne učiti.

3. Dvomljivim prav svetovati.

4. Žalostne tolažiti.

29

5. Krivico voljno terpeti.

6. Razžalnikom iz serca odpustiti.

7. Za žive in mertve Boga prositi.

15. Spovedne molitve.

Molitev pred spovedjo.

1. Pred izpraševanjem vesti.

O moj ljubi Bog in Oče! k tebi
pritečem, da bi se dobro spovedal
in zopet tvoj ljubi otrok postal. Pa
ker brez tvoje pomoči nič ne opravim,
te priserčno prosim, da se me usmi¬
liš in svetega Duha mi pošlješ.

Pridi, sveti Duh! razsvetli mojo
pamet, da bom svoje grehe prav spo¬
znal; omeči moje serce, da jih bom
prav obžaloval, odkritoserčno se jih
spovedal in se resnično poboljšal.
Amen.

Zdaj moli: Oče naš itd. Češena Ma¬
rija itd.

(Potem premišljuj, kdaj si bil zadnjič pri spo¬
vedi, in če si se čisto spovedal in naloženo pokoro
natančno opravil, ter začni svojo vest izpraševati.)

2. Po izpraševanji vesti.

O ljubi moj Bog! tolikokrat in
tako zelo sem te s svojimi grehi raz-

30

žalil. To mi je zdaj močno žal. Le
še enkrat mi odpusti, nikdar več tega
ne bom storil in hočem zopet dober
in pobožen otrok biti. O ljubi moj
Bog! kako me je sram, če na svoje
grehe mislim; ti si tako dober, ti
me tako rad imaš! Ti si za moje
grehe na križu umeri! Ti si toliko
težav, toliko tepeža, toliko bolečin
terpel, ker si me hotel odrešiti. Kako
te je moralo boleti, ko so ti ternjevo
krono na glavo djali in te s žeblji na
križ pribili! Jest pa sem tako hu¬
doben, tako terdoserčen in poreden.
Nisem vreden, da me tako rad imaš.
Pa od zdaj naprej hočem tudi jest
tebe rad imeti; bolj te hočem lju¬
biti kakor očeta in mater, ker si naj
veča in vse ljubezni vredna dobrota.
Amen.

O Marija, Mati Božja! prosi za
me, da se dobro izpovem in odpu-
šenje svojih grehov zadobim. Tudi
ti moj angelček varh, mi pomagaj,
da odsihmal ne bom več grešil, am¬
pak lepo pobožno živel in enkrat k
tebi v nebesa prišel. Amen.

(Potem pojdi zbrano in spodobno k spovedi.)

31

Molitev po spovedi.

O ljubi moj Bog, kako si vendar
dober! Ti si mi po mašniku moje
grehe zopet odpustil. Upati smem,
da sem zopet tvoj ljubi in tebi pri¬
jeten otrok. Tudi ljubeznjiva Mati
Božja me zdaj zopet rada ima, in
angelček varh in vsi angeli se nad
menoj vesele. Zahvalim se ti za to
veliko in nezasluženo gnado. Nikdar
več je ne bom pozabil in se skerbno
varoval, da teh grehov več storil ne
bom. O nebeški Oče! blagoslovi moj
sklep, in daj mi ga tudi spolnovati.
To te prosim po tvojem ljubim Sinu
in Gospodu našem Jezusu Kristusu.
Amen.

Konečno moli zopet: Oče naš itd.

Češena Marija itd.