Za zadovoljevanje večine skupnostnlh potreb narodu zadostuje lastna državna oblast Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A. žebot sLovensKA FOR A..F REE SLOVENIA Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zaposlavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje. Ciril A. Žebot LETNIK XXIII._VOLUME XXIII./^TQ- —SEPT 1972 Published monthly by: Sloven ian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 8 &9 — NUMBER 8 &9 Zadnje dejanje Baragovega postopka Sv. oče, taka je naslednja stopnja procesa, sedaj izda važen odlok "de heroicitate virtutum", odlok, s katerim izjaivi, da je imel škof Baraga kreposti v junaški meri. Ta odlok pomeni, da sv. oče izjavlja in ugotavlja, da je imel Baraga junaško stopnjo kreposti in da mu Zato lahko sledimo ter ga posnemamo brez nevarnosti za svojo vero in nrav-no življenje (fides et moreš). S tem bo dano dovoljenje, da Baraga lahko častimo javno: V jav nih molitvah in v cerkvah. Škof Salatka dobi od sv. očeta lahko dovoljenje, da tako javno češče-nje v njegovi škofiji takoj po končanem apostolskem procesu v Marquettu, torej še preden izide tak odlok za vesoljno cerkev. Seveda je Jože Godina takoj vprašal, kdaj bo potem slovesno razglašenje škofa Baraga v baziliki sv. Petra, odgovoril: "Po novih določilih bo škof Salatka imenoval posebno komisijo za ugotovitev čudežev. Če so že znani taki primeri — navadno so to ozdravljenja — in bo zadevna komisija do konca apostolskega procesa uradno ugotovila diva taka primera, se sipisi o čudežih oddajo v Rim hkrati z izgotovlje-nim apostolskim postopkom. Dan slovensnega razglašenja določa seveda papež sam v skladu s ¡primernostjo takega dejanja. Ker se bo Baraga pred svetom štel prvenstveno za ameriškega srvetnika, bo papež iskal primeren datum, ki bi bil posebno učinkovit v Severni Ameriki. Nas Slo vejice v to ne mol L Za nas bo taka slovesnost nekaj velikega, kateri koli dan bo že. Če pa šikof Salatka dveh takih čudežev s spisi o apostolskem procesu še ne bo mogel prinesti, bo pač dovoljen verski kult Baraga, toda na slovesno razg/asi-tev blaženim bo treba čakati eno, deset, dvajset let, dokler pač ne bo dveh potrjenih čudežev. Moje osebno mnenje je, da za takega heroičnega svetnika, kot je bil Baraga in potem, ko bo javno češčenje že dovoljeno, ne bo treba dolgo čakati, tudi če ob zaklučku procesa še ne bi bilo takih čudežev. Tocla gotovo je, da pred slovesnostjo proglasitve morata biti dva prava čudeža." Pogovor s strokovnjakm za postopke prištetja k blaženim in Svetnikom je za vse častilce Friderika Baraga zelo zanimivo sporočilo. Upamo, da bodo v Mar-quebtu letos krepko poprijeli za to delo ter izpolnili vsa pričakovanja. "Družina" 9-1972 POZNO SPOZNANJE: 'POPRAVLJAMO NAPAKO' Danes ob 9. uri dopoldne se bo v Ljubljani začel ustanovni občni zbor Zadružne zveze Slovenije, ki naj bi združevala in razvijala slovensko kmetijsko zadružništvo. Vsekakor pomemben datum in pomembno dejanje, posebno še, ker smo se v razdobju "zadružnega brezvlad-ja" po razpustu prejšnje zadružne zveze vnovič prepričali, da zadružništvo v resnici potrebuje svoj vrh. To bi se sicer lahko naučili tudi iz naše bogate zadružne preteklosti (Spomnimo naj na brata Vdšnjaka, na Hribarja, Kreka ali dr. Žerjava, na Zadružno zvezo, ustanovljeno 1903, in druge zadružne organizacije, ki so Slovenijo uvrščale v zadružno najbolj razvit predel sveta), toda zmotno smo ocenili, da se je zadružništvo preživelo. To zmoto sedaj tru-doma popravljamo. Sicer pa tega ne delamo prvič...." Dolenjski list, 6. julija 1972 • Mohorjeva družba v Celju je ustanovila dve knjžnji nagradi: Finžgarjevo za slovenske književne ustvarjalce ter Janežičevo za slovenske časnikarje in publiciste» 60 LETNICA SLOVENSKEGA KOMISARIATA Sv. KRIŽA Letos obhajajo slovenski frančiškani 60 l letnico obstoja komisariata Sv. Križa. Zelo pomemben jubilej ne samo za oo. frančiškane, ampak na sploh za vse Slovence. Saj je bil slovenski frančiškanski ko-misariat tista gonilna sila, ki je ohranjal vero in slovensko besedo od vsega početka do danes. Leta 1906 je prišel v Ameriko agilni, mladi slovenski frančiškan p. Kazimir Zakrajšek. Prav v dobi, ko so Slovenci v večjem številu prihajali v Ameriko s "trebuhom za kruhom". P. Kazimir je pričel svoje misijonsko delo v New Yorku in od tu obiskoval slovenske naseljence ter jih versko in narodno ohranjeval. Že leta 1909 (4. marca) je izšla 1. številka mesečnika Ave Maria. Urednik jc bil seveda p. Kazimir. On je tudi organiziral "Rafaelovo družbo za slovenske naseljence v Ameriki" Njegova delavnost in uspehi so vzbudili doma v Sloveniji veliko zanimanje. Tudi škof dr. A.B. Jeglič je bil ves navdušen. Slovenska provinca v Ljubljani jc dala p. Kazimirju vso možno oporo. Leta 1912 (13. julija) je dobil tedanji provincial v Ljubljani, p. Ange- j lik Mlejnik dovoljenje od svete stolicc za ustanovitev komisariata province Sv. Križa v ZDA. Generalni minister frančiškanskega reda p. Pacificus Monza je z odlokom od 1. av- j gusta 1912 pooblastil provinci-, alno vodstvo Sv. Križa v Ljubljani, da ustanovi komisariat i v Ameriki. Na seji provincial-1 nega definitorja v Ljubljani, je bil soglasno izvoljen za prvega komisarja p. Kazimir Zakrajšek. P. Kazimir Zakrajšek jc tudi poskrbel, da so poleg verskega mesečnika Ave Maria dobili tudi slovenski tednik "Sloga", ki je pričela izhajati v Clevelandu pod uredništvom Fathra Berka, pozneje so tednik kupili slov. frančiškani v New Yorku dokler ni nastala potreba po slovenskem dnevniku. Novi dnevnik, ki je nasledil "Slogo" sc je imenoval "Edinost". Iz "Edinosti" se je pozneje razvil "Ameriški Slovene", ki jc lani obhajal 75 lct-nico obstanka. POVEČANA ZDRUŽENA EVROPA S 1. januarjem se bo Evropa Skupnega trga povečala za štiri nove članice: Anglijo, Irsko, Dansko in Norveško. S tem sc bodo seveda znatno spremenile dimenzije nove gospodarske skupnosti. Naslednja pregledni- Evropska gospodarska šestih Prebivalstvo 189,787,000 Brutto nardoni proizvod v milijardah 485,2 dolarjev Uvoz — % svetovnega 30,3 Izvoz — % svetovnega 31,8 Proizvodnja žitaric v tonah 69,161.000 Proizvodnja mesa v tonah 11,669.000 Proizvodnja primarne energije v tisočih 330.828 t.e.c. Proizvodnja petro-lejskih proizvodov 391.661 v tisočih ton Proizvodnja električne enevergije v Gwh 580.393 Proizvodnja jekla v tisočih ton 109.191 Proizvodnja avtov osebnih in 8,029.000 trgovskih Potrošnja energije na osebo industrijska v kWh 1.672 druga — v kWh 1.670 Osebni avtomobili 41,827.000 na 1.000 oseb 220 TV sprekemniki 40,038.000 na 1.000 oseb 216 Telefoni 34,255.000 na 1.000 oseb 185 ca, ki temelji na podatkih iz 1. 1970, podaje primerjavo med sedanjim stanjem stanjem ter stanjem po 1. januarju 1972, za primerjavo pa so pridejani še odgovarjajoči podatki Združenih držav ter Sovjetske zveze. skupnost ZDA SSSR desetih 257,242.000 205,395.00 244,000.000 637,4 933,3 41,0 13,7 41,2 15,5 288 4,0 4,6 91,187.000 192,966.00 160,145.000 16,216.000 23,227.000 9,250.000 520.356 2,151.397 1,386.090 504.208 565.488 ni podatov 909.165 138.943 9,670.000 1,738.142 122.120 6,550.000 } 1.736 1.387 56,009.000 218 58,300.000 231 51,297.000 203 3.300 4.000 740.926 116.000 348.000 1.896 698 89,861.000 1,700.000 .432 7 81,000.000 30,744.000 399 127 115,222.000 12,000.000 567 50 IZ DELOVNEGA POROČILA KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE V CELOVCU Od konca februarja 1971 do začetka junija 1962 jc imela Zveza 243 prireditev. G. Vinko Zalctetl jc imel 106 skioptienih predavanj na 50 različnih krajih. Zveza je priredila dve centralni prireditvi: 8. decembra je gostovalo SLG Celje z Elioto-vim "Umorom v katedrali", 27. ferbruarja pa je bila spominska prireditev s spomin pokojnemu dr. Ciganu ter v počastitev Milke Hartmanove. • Brazilski kardinal Sales je imenoval za nadškofijo Rio de Janeiro posebnega škofovskega vikarja, ki pa ni — kot je to po navadi — kak duhovnik, marveč redovnica Marija Antoine Avcune iz reda Marjine družbe. PRVA STAVKA NA KOROŠKEM Na zboru koroške Ljudske stranke 10. junija 1972 v Celovcu je zahteval poslanec Guggenberger, naj se stranka loči od klerikalizma. V tej zvezi je omenil, da jc bila prva stavka na Koroškem proti cerkveni oblasti in prva demonstracija v Celovcu proti škofu Khanu. Leta 1923 so slovenski frančiškani bli/u Lemonta kupili farmo in tam zgradili leseno ccrkvico in samostan. Leta 1925 se je tu.li Ave Maria preselila v Leinont kjer je danes krasni samostan s cerkvico Marije Pomagaj, naše Ameriško Brezje in z Domom za duhovne vaje ter prelepim parkom z lurško votlino in Rožnivensko dolino. Ni lepšega prostora za duhovno obnovo pa tudi za pošteno razvedrilo kakor na samostanskem gričku v Lemon-tu. Tukaj poleg ustanovitelja p. Kazimira Zakrajška, njegovih naslednikov in drugih slov. frančiškanov, počiva tudi slovenski škof-beguncc dr. Gre-gorij Rožman. Od lca 1925 je sedež slovenskega komisariata —sedaj mu pravijo kustodija na ameriških Brezjah v Lemon-tu. Sedanji kustos je p. Blaž Cemažar. Naj bo božje iii Marijino varstvo še tudi naprej nad slovenskim komisariatom v delu za božje kraljestvo med Slovenci na ameriški zemlji! MG • Na rojstni hiši skladatelja in ,tudi pesnika msgr. Stanka Premrla v Podnanosu so odkrili junija spominsko ploščo s primerno slovesnostjo. Počastitev sta organizirala Klub starih goriških šadentov, ki je po- j dobno počastil že več primorskih kulturnih delavcev ter Krajevna skupnost iz Podnano- A- ^t . ...i i». i AVSTRIJSKI KOMENTAR K TITOVEM OBISKU V MOSKVI Dunajski tednik "Die Fur-che" prinaša 7. junija na prvi strani komentar k Titovemu obisku v Moskvi, v katerem ugotavlja, da Tit'> ni dobil za svoj 80. rojstni dan samo Leninovega odlikovanja, marveč da so mu tudi kitajski komunisti zapisali, da je "velik državnik in prijatelj miru". Komentator povzame svoje opazovanje takole: "Ideološko soglasje se je poglobilo (Tito v Moskvi: "Lenin mi jc pri izgradnji socializma vir navdihov") — "lastna pot" Jugoslavije jc postala "socialistični poskus" (smouprava delavcev, demokratična stranka svetov višja stopnja decentralizacije), vendar niso zanemarjali "sovialistična načela". Jugoslavija mora premagati v "socialističnem duhu" nacionalistične težave, ki zaradi sosednih socialističnih dežel tudi Moskvi niso vedno prijetna. "Poživili bodo gospodarske odnose med Sovjetsko Zvezo in Jugoslavijo, na kredite, ki si jih Beograd že dolgo želi, ne bo treba več čakati. Sovjetska Zveza potrebuje nujno mnoge stvari, ki jih Jugoslavija ne more več tako dobro prodajati v Zapadni Evropi in zlasti nc v deželah Evropske skupnosti, med njimi ne nazadnje poljedelske pridelke. Jugoslavija sme tako tudi upati, da se bo dvignila stopnja zaposlitve in da bo mogla tako nekoliko zavreti odhod delovnih sil na Zapad, česar nobena socialistična država ne vidi rada. Pojavilo se bo tudi nekaj "vzhodnega turizma", sprva seveda še zelo "prečiščenega". "Glede evropske varnostne konferencc, ki jo na Vzhodu raje imenujejo konferenco "za znižanje napetosti in za sodelovanje", pa se kažejo še vidne razlike. Jugoslavija si prizadeva, da bi bila "konferenca držav" in ne konferenca "blokov". Sovjetka Zveza daje prednost "konferenci blokov", v kateri bi bila njena vodilna vloga vsekakor bolj drastična. Jugoslovani žele, kot Bruno Kraj-sky, govoriti ne samo o Srednji Evropi, marveč tudi o Sredozemlju, kamor spada dejansko tudi Bližnji Vzhod — tega pa Sovjeti zopet nočejo. Če bodo to hotele tudi ZDA, se bo moralo šele pozati (in s tem tu- Dr. Stan. Haidasz, M.P. za Parkdale — ski predsednik mu izreka zadovolj-govori z ministerkim predsednikom g stvo, ker bo Dr. Haidasz spet kandidiral. P.E. Trudeau — jem v Ottawi. Minister- (Ottawa, julij 1972) KIRCHE FÜR DIE WELT. Eine Festschrift zum Jubiläum: 900 Jahre Diözese Gurk j Kärnten. 1072—1972. Celovec: Škofijski Ordinariat. Uredila Kurt Erker in Anton Fritz. Za 900 letnico ustanovitve krške škofije je izšla spominska knjiga CERKEV ZA SVET. Knjiga je tipkana jia odličnem papirju in tudi bogato ilustrirana, vključuje pa tudi na koncu reklame, med katerimi j<; edino oglas Mohorjeve družbe dvojezičen.; , Zgodovinski del prinaša listo dosedanjih škofov ter dva sestavka o zgodovini škofije. Slovenskega je prispeval prelat Aleš Zechner. V drugem delu o cerkvenem občestvu je prispevek poslevodje slovenskega du-knopastirskega urada ter ravnatelja doma v Tinjah Jožeta Kopeiniga "Aufbauen auf der eigenen Tradition" — Graditi na lastnem izročilu. V tretjem odseku "Duh oblikuje dela" je prispevek Vinka Zwitterja "Ein Volk findet Ruckhalt bei seinen Priestern" —Ljudstvo najde zaslombo pri svojih duhovnikih. Msgr. dr. Janeu Hornböck, ravnatelj Mohorjeve družbe, je soavtor članka "Navzočnost v javnem mnenju", v katerem poroča o 120 letnem delu Mohorjeve družbe. Jože Kopeinig je tudi soavtor članka "Delo na razvoju vzgojne družbe", v katerem poroča o delovanju katoliškega doma prosvete "Sodalitas" v Tinjah. V odseku o umetnosti ni slovenskega prispevka. V dodatku je poleg oglasov še filatelistični kotiček "Krščanski motivi na pisemskih znamkah" ter koledar prireditev v 1. 1972. Pomembnost te knjige — poleg njenega pomena kot proslava 900 letnice obstoja krške škofije — je tudi v tem, da se ni sramovala javno priznati obstoj slovenskih vernikov, kar sc je zgodilo tudi že preje v zasedanjih škofijske sinode di ena posledic Niksonovega potovanja!). Prav v tej točki se zdi, da v Moskvi še niso položili vseh kart na mizo, tudi Tito ne. Pomagali so si z opisu-jočo formulacijo, da imajo o vseh točkah "enake ali podobne poglede". • Po poročilih iz Vatikana je ena posledica Titovega zbliževanja z Moskvo postreno nadzor tsvo nad delovanjem duhovnikov in zopet večje omejevanje njihove dej&vnosd. krške škofije. Poleg slovenskega članka prelata Zechnerja imajo članki Das slowenische Seelsorgeamt, Das katholische Bildungsheini "Sodalitas" in Tainach, Christliche Bildung bei den Slowenen in der Vet-ganenheit der 120 Jahre St. Hermagoras Bruderschaft tudi povzetke v slovenščini, ki jih je oskrbel dr. Vrbinc. V ¡Ilustracijah so označene kot sloven-ske:na str. 55 slika g. Kopeiniga z dvema vzgojiteljicama "Um di