--------
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER
NO. 254
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 29TH, 1934
LETO XXXVI.—VOL. XXXVI.
Zanimive vesti iz življenja Vprašanje, če je Roosevelt naših ljudi po ameri-. | osebno odobril kandida-ških naselbinah turo Upton Sinclairja
V	Raymboultownu blizu Calu-! San Francisco, 27. oktobra. V toeta, v Michiganu, je umrla Eli-, glavnem stanu Upton Sinclairja, zabeta Marot, stara 67 let. V bivšega socialista in sedaj demo-
j Ameriki se je nahajala 42 let.	kratičnega kandidata za gover-
V	St. Joseph, Minn., je umrla nerja države California, se po-Jennie Slamnikar, rojena žu- roča, da je poslal James Farley, mer. Stara je bila 66 let in je bi-	politični zastopnik predsednika
'a v Ameriki rojena.
<V Oak Hil, California, je umrla neka rojakinja, katere ime pa Poročilo ne pove. Toliko je zna-r'0, da je bilo njeno dekliško ime Plut, in je bila rojena v črešnje-v'ci pri Semiču na Dolenjskem.
Koosevelta, odobrilo Sinclairje-ve kandidature. V dotičnem pismu navaja Farley, da je dolž-n os t vseh demokratov in progresivnih volivcev v državi California, da volijo za vse demokrat-
Uslužbenci verižnih trgovin zaštrajkali
Kompanija je zaprla vseh 450 trgovin v mestu
Avstriji pretijo notranji Roosevelt je baje odpove-poboji. Vlada dregnila dal svojo podporo kandidatu Upton Sinclair ju
Washington, 27. oktobra. —
v sršenovo gnezdo
Dunaj, 27. oktobra, Avstrij-
The Great Atlantic & Pacific Tea Co., ki ima v Clevelandu 428 trgovin, je v soboto večer nagloma izplačala vse svoje uslužbence in potem izjavila, da pod okoliščinami, kot prevladujejo, nikakor ne more več poslovati v Clevelandu. Dala je zapreti vse svoje trgovine.
S tem je zgubilo kakih 2,200
ske kandidate in tako pripomo- uslužbencev kompanije svoje de-Pred 63. leti je dospela iz stare re.i° Rooseveltu do večjega uspe- lo, toda računa se, da bodo odpr-domovine in je bila trikrat poro- ha. V pismu se pozivi je volivce,! le druge trgovine, kjer bodo pridna. Zapušča več otrok. Po sre-<3a volijo za Hiram Johnsona kot zadeti lahko dobili delo. brnih rudnikih v okolici Oak i zveznega senatorja in poleg nje-
Hilla dela dosti Slovencev in se nahaja med njimi mnogo starih ''asih družin. Oak Hill je tudi v bližini Rajske doline, kjer bi se
ga za Upton Sinclairja kot go-vernerja, tako da bo Roosevelt imel uspešno kombinacijo in pomoč enako v Washingtonu kot v
korala pred 40. leti razviti cve- Californiji za nadaljno uspešno toča slovenska naselbina, pa se delovanje. Republikanski krogi fe vsa stvar izjalovila.	i trdijo, da Roosevelt ne odobrava
V Panama, Illinois, je umrla i kandidature Sinclairja, toda to
Julijana Goličnik, rojena Kovač, stara 54 let in doma iz Gornjega štajerskega. Zapušča moža in 5 hčera. Podlegla je sladkorni bolezni.
Po dolgi in mučni bolezni je v haddock, Pa., umrl rojak Peter %lmak, star 47 let, doma iz Za-j&rja pri št. Petru na Krasu. Opušča ženo in sina, v Clevelandu pa brata in sestro, v sta-'"em kraju pa enega brata.
V Waukegan, Illinois sta praznovala Mr. Jack in Mrs. Jennie •Wesec srebrno poroko. Prijatelji so jima priredili lepo skvnost f Slovenskem Narodnem Domu, "i se je vršila lepa zabava, ki je b'la največja te vrste, odkar ob-
je le kampanjska zvijača, da bi republikanci dobili toliko več glasov za sebe. Medtem se pa vrši v Californiji ogromno podkupovanje volivcev od strani republikancev.
stoji Slovenski ^aukeganu.
Narodni Dom v
Ukradene dalije
Mrs. J. F. Terbižan. 14707 Hale Ave., je imela na svojem vrtu krasne dalije, katerih nekatere so zrastle do osem čevljev visoko. Z veseljem jih je vsakdo občudoval. Nepoznani zlikovci pa so tekom noči preteklega tedna obiskali vrt Mrs. Terbižan in ukradli dragoceno cvetlico. V resnici je sramotno, kaj današnji zlikovci danes vsega ne dosežejo in ukradejo. Lepi vrtovi so ponos naših ljudi, kateri ponos so j podedovali od svojih očetov in
vse one uslužbence, ki so pripadali k uniji. Vlada bo poslala v Cleveland svojega posredovalca,
radi stoprocentno organizirali. "Mi nimamo nobenega prepira z delavci," se je izjavil pred-
kot pride tudi iz Washingtona j sednik družbe.	i Dunaju pravijo, da province in L>
en zastopnik American Federa-j Nasprotno pa trdijo voditelji mesta niso deležna dela od dav- bra-tion of Labor.	j delavskih unij, da je sedem raz- kov, ki se pobirajo na Dunaju, sv°.i°
ski republiki pretijo novi i}otra- George Greel, ki je bil pri pri-i nji nemiri in poboji, ko je vlada marnih volitvah v Californiji izdala včeraj nove odredbe glede poražen kot demokratični kan-državnih, provincialnih in mest- didat za governerja, je danes nih davkov. Ta določila vlade na; izjavil, da ne bo podpiral Sin-; Dunaju pravijo, da province in elairja pri volitvah 6. novem-
Creel je prvotno obljubil podporo. V svojem pismu
Medtem pa se župan Davis posvetuje z višjimi uradniki kompanije, katere bi rad pripravil do tega, da kompanija s svojimi prodajalnami še nadalje ostane v Clevelandu. Kot je izjavil predsednik kompanije Hartford, je kompaniji nemogoče nadalje poslovati v Clevelandu, ako se bodo unije neprestano vmešavale v kompanijske posle.
Včeraj se je zbralo kakih 700 uslužbencev The Great Atlantic and Pacific Tea Co. v News avditoriju. Teh 700 uslužbencev ne pripada k nobeni uniji. Na shodu so spravili skupaj zahtevo, katero pošljejo danes na župana Davisa, od katerega zahtevajo, da rabi svoj urad in avtoriteto, I
Cleveland. — V soboto je nastal v Clevelandu eden največjih štrajkov, kar jih pozna Cleveland. Uslužbenci, ogromne verižne trgovine, Atlantic & Pacific Tea Co., so odšli na štrajk. To je, kar se tiče grocerijskih in mesarskih pomočnikov, poslovodij in oskrbnikov v 428 trgovinah, katere vzdržuje .kompanija v Clevelandu.
Kot izjavljajo vodstva raznih unij nameravajo organizirati A. & P. trgovine stoprocentno, tako da enkrat tudi uslužbenci tega ogromnega trusta pridejo do svojih pravic. Kot je izjavil predsednik trusta je bilo A. & P. podjetje eno prvih, ki je ponudilo Rooseveltu pomoč v N. R. A. organizaciji.
Toda unijski voditelji, ki so preiskovali položaj uslužbencev v teh verižnih trgovinah trdijo, da je kompanija močno izbirala svoje uslužbence, in kdor je kaj dišal po uniji, ta je bil nemudoma odslovljen.
To je pa v nasprotju z vse-
da jim preskrbi delo. Baje so mi do]očili nRA, ki pravijo, da nedolžne žrtve velike krivice. imajo delavci popolno pravico Voditelji sedmih unij v mestu
ličnih unij sklenilo organizira- kot je bila to dosedaj navada.;na Sinclairja naznanja Creel, da ti grocerijske in mesarske po- Poleg tega pa se opaža večja Je njegov "Epic" načrt "opti-močnike. Unijski voditelji tr- aktivnost v krogih socialistov, imizem- ki se£a že v delirij." dijo, da je kompanija grozila komunistov in fašistov. Izkuše- Creel očita Sinclairju, da je svojim uslužbencem in jih si-' ni politični opazovalci naznanja- i slednji pozabil na. določila delila v stvari, ki nikakor niso jo, da je napetost v Avstriji da- mokratske platforme, katero je dostojne za delavca. Kompani- nes še veliko večja kot je bila ju- stranka sprejela na zadnji konje metala unijske ljudi od lija meseca, ko so fašisti ubili N enciji. Creel nadalje očita
kanclerja Dollfussa. Obenem Sindair-l'u> se slednji ni dr-ima Avstrija danes zopet dve vo- žal sv°Jih obljub, katere mu je jaški organizaciji, ki ena drugi dal ob Priliki zadnjega sestan-nasprotujejo. Ena je pod vod- ka- Obenem se je izjavil, da stvom princa Starhemberga, ki i Sinclairjev "Epic" da je baje
ja
dela, kadarkoli je zaslišala, da je ta ali oni uslužbenec član linije.
Delavske unije zahtevajo zaprto delavnico v vseh 428 trgovinah, ki jih ima A. & P.
načeljujejo takozvanim heim- "nezdrav, neizvedljiv in proti-
družba v mestu.	j wehrovcem, in ki je pravzaprav ameriški."
V skladišču kompanije na fašistovska armada, druga je pa'Sinclairju 3515 Woodland Ave. je v sobo-, pod načel stvom kanclerja da to začelo goreti. Šest ognje-1 Schuschnigga, poznana pod ime- isicei",
To pismo Creela se splošno smatra, Roosevelt odtegnil svojo tiho podporo Sinclairju.
gasnih kompanij je dospelo na nom "Katoliške napadalne čete."
Zatrjuje se, da je George Creel
imel to pismo s seboj, ko je zadnji teden obiskal predsednika Roosevelta, s katerim se je posvetoval o političnem položaju Iv Californiji.
lice mesta, toda ogenj .je sam y Gradcu in v Inomostu je med ugasnil predno so začeli gasiti, posameznimi člani obeh vojaških Policija pravi, da je nekdo za-' organizacij prišlo včeraj do pognal opeko v okno, nakar je, bojev, pri katerih je morala po-splezal v skladišče, kjer je za-: sredovati policija. Socialisti in; žgal kište za jajca.	i komunisti so začeli postajati po- _	»u^r
Unijski voditelji so še 18. sebno nemirni na Gornjem Sta- Palica najbolj uspesilO oktobra obiskali vodstvo kom- jerskem. Tudi proti jugoslovan-j sredstvo V tem Štrajku panije in podali slednjemu do- ski meji je poslala vlada večje | Waterbury, Conn., 27. o'kto-kaze, daje bilo deset • uslužben-! število čet.	:bra. Učenci. 4. razreda ljudske
cev odpuščenih, ker so pristo- i	-9--\30le v tem mestu so čitali v časo-
pili k uniji. Kompanija je ob- Slabo za MacMastra ! pis ju, da SO učenci neke višje »o-
....... Pa
^rvo oživijenje od mrtvih mater> toda brezdušni ljudje so se je ponesrečilo kot 8kriti volkovi' ki kradejo tu
Chicago, 27 .oktobra. Zdravniki v tukajšnjem luteranskem Zdravilišču so pravkar izjavili, J^a se je posrečilo včeraj obuditi K življenju nekega 26 let starega
di stvari, ne da bi jim kaj koristile.
Novorojenka umrla
V soboto se je teta štorklja oglasila pri starših Intihar 11a 1056 E. 69th St. Pustila je v
•ao organizacije. Že pretekli pe-, ljubila slučaje takoj preiskati, | Vsi politični shodi v Cleve- i le zaštrajkali. Pa so paglavci tek je do 300 piketov obkrožilo Iv resnici pa ni storila ničesar.: landu, in okolici, ki so se dosedaj! skenili tudi iti na štrajk, rekoč, kompanij ska skladišča v mestu,; Nasprotno, poslovodje in pomoč- vršili v prilog izvolitve policij- imajo doma preveč šolskega in ponekod je prišlo tudi do spo-j 11 iki v raznih trgovinah A. & j skega inšpektorja McMastra za j tlela. Učiteljici Mrs. Spragus je pada, dokler niso kompanijski P. s0 dobili namigljaj, naj se šerifa v Cuyahoga county, so bi- i priSlo to na uho. Dobila je poni-vozniki prenehali z delom.	nikar ne pridružijo unijam,, ako j ]j dosedaj jako klaverno obiska- j tfavce na šolskem dvorišču in jih
Kompanija trdi, da sploh ne j želijo samim sebi dobro. Pred ■ ni> kot ^direktno priznava an-1 pozvala v oblačilno sobo. Tam je ve, pri čem je, da ne ve, zakaj i mnogimi trgovinami . so piketi,! ar]eško časopisje, ki je postavilo prijela za palico in jih pošteno se gre in kaj hočejo delavski'ki nosijo napise, v katerih sva-voditelji. Izjavila se je, da jijrijo ljudi naj ne kupujejo pri je samo toliko znano, da bi unij- j A. & P., ki nasprotuje
so izjavili včeraj, da edini način, da se lahko pogajajo s kompani-jo je, da se prizna zaprta delavnica. Obenem so se voditelji unije izjavili, da bodo vprizorili najbrž štrajk pri vseh trgovinah A. & P. v državi Ohio.
Iz Milwaukee se poroča, da bo danes nastal tam v trgovinah A. & P. enak štrajk. Kompanija je že dalj časa odslavljala od dela'ski voditelji trgovine A. & P.'skim principom.
delav-
m°škega, ki je bil uradno progla- „ v. , , „	...
^ mrtvim. Toda po "oživlje- druzini hčerkorances, ki je pa
'W je živel samo 16 ur in po-
"for sure" v Gospodu zaspal.. Krlo« • 1 j -i	; «« i ena sestra. Pogreb se vrsi v pon-
^en izmed zdravnikov se je ce-1 ,	* , 1
'o iz i s, vil	Hu i« bil del'ek P°P°ldne P°d vodstvom
Jas. žele in Sinovi pogrebnega
j že tri ure pozneje umrla. Poleg j staršev žalujejo tudi en brat in ena sestra.
izjavil, da ne veruje, da j Etični bolnik mrtev, ko so ga *°Pet "oživili."
' Hajčevič v Washingtonu
Poznani svetovni potnik in casnikar, Milorad Rajčevič, ki se je Pred več tedni mudil v Cleve-'andu in obiskal tudi naše uredništvo, je dobil včeraj podpis \J1'edsed nika Roosevelta. Več Rimskih igralk se je izjavilo, da
P'"i volji podpisati se v njego-zbirko podpisov znamenitih toda Rajčevič jih je zavrnil, da podpisi filmskih igralk 0 brez vsakega pomena.
Velik shod v Barbertonu!
* nedeljo 4. novembra, točno ol) sedmih zvečer se vrši v dvo- j latii društva Domovina velik de- J m°kratski shod, na katerega sej Vftbij0 vsi Slovenci in Hrvatje
Kapital je zelo počasen, trdi vladni zastopnik
McMastra za kandidata. Od 5! l.aklestila od prvega do zad-do 15 ljudi je navzočih pri takih | njega. Štrajka ni bilo. shodih, dočim se pojavi od 500:	0
do 2,000 ljudi na vsakem shodu. Kako dela mestna vlada kjer je naznanjeno, da bo govo-; Glasom mestnega čarterja se ril šerif Sulzmann. In ljudje že mora vršiti vedo!	j skupna seja
New York, 27. oktobra. Don- [ nar, ki ne prinaša nobene koristi
zavoda. Prizadetim naše sožalje!
I)r. J. V. Župnik
Ponovno je bil izvoljen poznani zobozdravnik dr. J. V. Župnik kot načelnik policijskega pokojninskega fonda. To je že ] sedma izvolitev dr. Župnika v omenjeni-važni urad, kar kaže j zaupanje, ki ga vživa.
Delavci in sodniki
Clevelandska delavska federa- j cija je obsodila sodnika George j 13. Harris in Virgil J. Terrell kot! neprijazna delavskim interesom.' Vsi ostali sodnijski kandidati so pa bili odobreni od delavske fe deracije.
aid Richberg, prvi vodja N. R. A., je včeraj dal ameriškemu businessu in industriji ponovno svarilo, da zaposljijo milijone brezposelnih delavcev, ali pa bo šia vlada zopet na delo, da na i-voj lastni način preskrbi, da sel spravi brezposelne zopet k delu in zaslužku.
Richberg je zlasti povdarjal neizmerne možnosti, da se vrne milijone delavcev na delo, ako se ".ačne graditi nove hiše, poslopja in tovarne, zlasti pa stanovanjske hiše. Kapital bi dobil zapo-selnost kot tudi brezposelni. Richberg je, kot osebni zastopnik Roosevelta, izjavil:
"Gradnja novih stanovanjskih hiš bi morala biti započeta po privatnem kapitalu in podjetnosti. Če pa privatni kredit in kapital ni na razpolago, in bi morala vlada poseči vmes s svojim kapitalom in s svojim kreditom, ali ni jasno dovolj, da v tem slučaju bi bile enake aktivnosti
Clyne se vrne
Odvetnik Clyne, ki se nahaja
cj ..............— —	- i sedaj v zaporih države Ohio, ker kapitalom in s svojim kreditom, Richberg je tekom svojega go
teokratskega mišljenja. Na- je 8 8Vojim • avtomobilom ubil ali ni jasno dovolj, da v tem slu- vora povdarjal sledeče: Ali se v°P'lo bo več prominentnih go-:Mrs Mary Kovačič, bo kmalu čaju bi bile enake aktivnosti bo privatni kapital Amerike zga-^ likov, ki vam bodo pojasnili zopet. pripeljan v Cleveland, kjer zvezne vlade bolj zdrave kot pa nil in šel na delo ter v prihodnjih nu'n prihodnih volitev.	se bo moral zagovarjati radi kri- neprestano podpiranje brezpo- [ šestih mesecih sprejel štiri ali
Shod za Crosserja ve prisege in napeljave k krive-j selnih?	pet milijonov brezposelnih 11a
^ torek 30. oktobra, se vrši v I mu pričevanju.	| "Vlada predvsem želi, da se
ali obresti. Ako privatni kapital ne more prenesti tega, toliko manj vladni kapital."
Te besede je pregovoril zastopnik predsednika na Harvard univerzi tekom banketa učencev in profesorjev trgovske šole. Mnogi so bili začudeni, drugi zopet prijetno presenečeni. Richberg je začel svoj govor sledeče:
"Ciniki trdijo, da razlika med starim dealom in' med novim je fa, da so stari dealerji dokazali, da ne morejo uspešno operirati našega političnega sistema, dočim se novim dealerjem do danes še ne more dokazati, da so nezmožni.
"Ali da vam povem bolj na kratko in bolj razumljivo: dokazano je, da se je stari deal absolutno propadel, novi deal pa zna priti na površje kot uspeh."
enkrat na teden med županom in med njegovimi direktorji. Take V plesni dvorani	1 S€je/Se vršijo navadno ob sredah
služka. Nemogoče pa je ob istem ^ Vf BR€th,len Plesni dv°™ni na|ob 11. uri.' Pri teh sejah se od-času, da bi vlada dajala samo j Boulevard je prišlo smocij ^ajaj0 vsi mestm kontrakti,
podporo, si neprestano izposoje vala denar. To vodi v propast. Torej: ali naj se zgane privatni kapital, ali pa bo nastopila via- i da.	i
"če je privatna iniciativa ta-| ko slabotna, če je privatni kapi-
do tepeža, tekom katerega so bi- ustvarjajo se nova dela, zametu-li trije mladi fanti z nožem okla- jgj0 stara in sploh se odloča o ni. Ranjence so odpeljali v bolni- vgeh najbolj važnih mestnih po-I co, suroveža je pa policija vzela; sljh Toda udeležba pri teh se-seboj.	j je jako pičla, župana je
ZadušnJca	< j manjkalo 18krat, ostali direktor-
V torek, 30. oktobra, se bo ob	^ Pa tudi »IS0	^
^ , „ , . _ . . , . , ,	v	boli točen ie direktor parkov,
tal tako poln strahu, ce so delo- 7. uri zjutraj brala sv. masa v	U01-l , ,	+o .
• .L , , i , , . tr.j	, • j	Kurdziel, ki ie zamudil te važne
dajalci m delavci tako slabega cerkvi sv. Vida za pokojno Jen-	ni lu/-IC1'	, „,______
pogleda v bodočnost, da ne vidi- nie Klaus. Prijatelji so proše-
jo, da morajo korakati naprej in:.ni k udeležbi.
rešiti svoje lastne probleme, te-j	Mravlje bolan
daj ni treba kritizirati, pač pa se
! seje samo trikrat. Sicer se pa i vsi skupaj malo brigajo za mestno vlado, župana že štiri dni ni ! v mestni hiši. Šel je nekam pro-
lahkoaplavdiravladi,kiimapo-;15021 Thameg Aye _ sg nahaja gum in moč in pogled v bodoč- y boh)iški pogtelji Prijatelji so
°Venski delavski dvorani na
Si
'' ''ice Ave. važen političen shod. ,0v«ril bo kongresman Robert r • Crosser, pa tudi več drugih ^'limivih govornikov. Vstopni-'UlJe prosta. Občinstvo je vljud-0 v»bljeno k udeležbi.
Slovenska lovska zveza , zgane privatni kapital in gre na Naznanja se vsem zastopni- delo. Vlada ne vidi rada, da nekom Slovenske lovske zveze, da prestano pritiska in goni indu-
se seja ne vrši v nedeljo 4. novembra, ampak v nedeljo 11. novembra in sicer na istem prosto-
strijalce in business, da se vzdra-mijo in začnejo z aktivnostmi. "Nemogoče je za vlado, da bi
ru in času, kot je bilo sporočano, si neprestano izposoje vala de-
nost, katerega primanjkuje privatnemu kapitalu.
Richberg je nadalje omenil, j da je osemnajst mesecev New Deala postavilo trdno podlago, na kateri privatni kapital lahko gradi brez vsake skrbi novo ekonomsko strukturo. "Danes imamo stokrat bolj zanesljive ban
Poznani rojak Anton Mravlje, tj Columbusu, kjer ima politične
govore. En direktor je v Floridi, o dveh se ne ve, kje sta, eden prijazno prošeni, da ga obiščejo.! je v Yorku, eden pa na far-
Iz bolnice	mah.
Iz bolnice se je vrnil Mr. Vik-	Zguba železnice
tor Grebene, 19500 Shawnee	Družba cestne železnice v Cle-
Ave. Prijatelji ga lahko ob-	velandu naznanja, da je imela v
delo, ali pa bo morala nastopiti zvezna vada in prevzeti to nalo-go.
Na vsak način položaj ne more ostati tak, kot je sedaj. Če se privatni kapital ne zgane, vlada ne more mirno gledati, kako narod strada in ostaja brez za-
iščejo na domu.
Zgubljeni ključi
V soboto večer se je zgubilo
ke, kot smo jih kdaj imeli v ] fP ključev na Glass Ave. med Ameriki," je izjavil Richberg. 68-64- cesto- Najditelj je pro-"Enake depresije in bančnega sen, da^ poloma, kot smo ga imeli pred ^th St. štirimi leti ne bomo v Ameriki	Škof bolan
nikdar več doživeli."	Škof Thomas O'Reily, Scran-1 John Ujčič,
Kapital se boji, industrije de- ton, Pa., bivši Clevelandčan, je|Arko. vsi iz
na 1102 E.
prvih devetih mesecih čiste zgu-be $349,067. Omeniti je treba, da je družba letos zvišala uslužbencem plače za 15 odstotkov.
Prijazen obisk
V soboto so nas obiskali v uredništvu Mr. in Mrs. Joseph Lekšan ter Mrs. Bertoncelj, Mr.
Mr. Doles in Mr. Barbertona. Lepa
loma počivajo, vodstfo je v rano- nevarno zbolel v Pennsylvaniji. gih ozirih, tako pri businessu1 Mr. Jos. Podpečnik kot pri delavstvu nezmožno. Od-j V soboto nas je obiskal naš stranite strah, glejte v bodoč- stari prijatelj Mr. Jos. Podpeč-nost, začnite graditi, in depresi-lnik iz Barbertona. Lepa hvala ja se bo v kratkem umaknila. za obisk, Joe!
hvala za obisk.
Asesment
Nocoj večer bo tajnica dr. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ, med 6. in 7. uro pobirala asesment v dvorani sv. Vida.
4.
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 29TH, 1934
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta. $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo M.o $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Po=amezna številka 3 cente
SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. »nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year II. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC. Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.

No. 254, Mon., Oct. 29, 1934
Šerif Sulzmann
Avgusta meseca smo imeli v Clevelandu primarne volitve, pri katerih ljudje izbirajo kandidate za razne urade. Včasih so take kandidate nastavljali in potrjevali politični bosi, dokler ni država Ohio naredila postave, da državljani sami izbirajo kandidate.
Pomen primarnih volitev je jasen. Na primer, deset demokratov se prijavi ža urad governerja, ali pa deset repu-blkiancev. Pred leti je politični bos izbral onega, ki mu je bil najbolj priljubljen in ga postavil za kandidata. Po novi postavi pa ima vseh deset kandidatov stranke pravico iti pred narod, ki pri primarnih volitvah izbira med kandidati. Kdor izmed desetih dobi največ glasov, ta je potem kandidat stranke pri glavnih volitvah za dotični urad.
Tako se je zgodilo tudi letos pri primarnih volitvah v Clevelandu. Izmed več kandidatov so izbrali demokratski volivci šerifa Sulzmanna za ponovnega kandidata, in to z ogromno večino glasov. Tudi republikanski kandidat za šerifa, Tweivetree, je bil izvoljen z veliko večino za kandidata.
Ta ljudski izraz državljanov pa ni bil po volji urednikom treh angleških časopisov v Clevelandu. *Dočim republikanca Tweivetree dolžijo, da je baje preveč prijazen napram zamorcem in da ni postavil nobene prave "platforme" in da nima pravega programa, so pa obdolžili demokratskega kandidata šerifa, da je "preveč prijazen" z jetniki in da dopušča, da razni gemblarski klubi neovirano posljujejo v Cuyahoga okraju.
Kot smo že enkrat omenili je angleško časopisje v Clevelandu s tem zavzelo vlogo diktatorjev državljanov. Kako more par urednikov časopisov diktirati državljanom, da morajo zavreči kot šerifa John Sulzmanna, za katerega je bilo pri zadnjih volitvah oddanih 180,000 glasov večine! Ali mogoče šerif Sulzmann ni igral v roke angleških časopisov, ali jim ni dal dovolj zaslužiti ali je pa preprečeval njih nakane in diktatorstvo, skratka, trije angleški časopisi so postali diktatorji in zahtevajo, da narod voli policijskega inšpektorja McMastra za šerifa.
Omenili smo že, da je policijski inšpektor McMaster bil oni suhaški priganjač in poganjač, ki je za časa prohibicije neusmiljeno vdiral v privatna stanovanja in vlačil ljudi na sodnijo radi kaplje opojne pijače. Prizanesel ni nikomur.! Stotine in stotine naših lastnih sicer poštenih rojakov je bilo SV0Jlh 'sanjah za bodočnost. Bi
'	-I .,-» f !</• I rv lAM/MMxX.t VI rl«	J/, tVt/\/1
juga, bomo širokogrudno ujedi-njeni in složni.
"Hrvatje so hrabri; oni so zvesti svoji zastavi. Tekom vojne so bili v moralnem pogledu v istem taboru kakor mi, dasi so bili pod avstrijskimi generali. Mi smo bili tehnični zavezniki Italijanov, Hrvatje pa so se borili proti Italijanom, v veri, da branijo svojo zemljo. Gotov sem da bomo sčasoma drug drugega razumeli."
Pozneje sem videl kralja v Beogradu, v njegovi palači. Zdaj pa je bil zelo resen in je tehtal svoje besede; doumeval in spoznaval je v največji meri svoje velike odgovornosti. Povabil me je na obed, in sicer popolnoma preprost, družinski obed.
Prav takrat se je bil določil, cia prevzame na svoje rame vse vladno breme, ker je bil prepričan, da je njegov parlament s svojimi večnimi strankarskimi nasprotji in s svojimi umori tekom zasedanja nezmožen ohraniti še nadalje jugoslovansko edinstvo. Tako gotov si je bil farnega sebe, da je rekel: "Prosim, ne govorite preveč o politiki, ker politika skrbi kraljico. Govorite rajši o kuhi."
Po kosilu sem odšel ž njim v njegovo pisarno. Za njegovim sedežem na steni je gorela lučka pred starodavno bizantinske ikono. Ko je sel, je sklenil roke, jih položil predse na mizo in resnega obraza je dejal:
"Gospod Sauerwein, veste, jaz bi moral postaviti kakega generala predse ali pa iznajti diktatorja kot mrežo. Na ta način bi se morda utegnil izogniti veliki nevarnosti. Spominjam se, kaj mi je rekel moj oče, kralj Peter, tekom balkanske vojne, ko mi je podelil čin generala. Rekel .je: 'Sin moj, če hočeš dati poguma drugim, moraš pogum sam pokazati!'
no zadržanje Bolgarske. Že takrat je razglabljal za načini in sredstvi, da bi stopil v stike z bolgarskim kraljem Borisom in bolgarskim narodom, kar se mu je pred smrtjo tudi resnično posrečilo.
Aleksander je visoko cenil pogum in junaštvo bolgarske vojske. Sanjal je smele sanje o dnevu, ko bosta ta dva velika naroda — jugoslovanski in bolgarski — združena in ko se ju nihče ne bo upal napasti.
"Samo makedonski komitaši so tisti, ki nas zavirajo," je rekel. Ko bo enkrat razpršena ta banda tiranskih fanatikov, ne boj stalo nič več na poti prijateljstvu med Beogradom in Sofijo."
Pozneje, ko sem ga nekega dne zopet obiskal v njegovi palači, je na naravnost očarljiv način mešal pogovor s politiko, umetnostjo, literaturo in huma-niteto. Nekega dne me je peljal v neko cerkev, ki je bila de-korirana s freskami jugoslovanskih umetnikov. In zopet neki drugi dan me je peljal v kleti svoje palače.
Njegov bratranec, princ Pavle, je poročen s princeso Olgo, hčerko grškega princa Nikolaja, ki je sestra neveste angleškega princa George-a. Dočim je pokojni kralj najrajši prebi-\al zunaj mesta Beograda, kjer si je dal nedavno zgraditi novo palačo, živi princ Pavle neprestano v osrčju mesta. V prvem nadstropju palače ima princ Pavle svojo veliko knjižnico in Velik klavir, na katerem sva mnogokrat igrala četveroročno. Pavle, ki je zdaj na čelu regent-stva. zelo uživa v čitanju najnovejših francoskih in angleških knjig ter v študiranju mu-zikalnih del.
S svojo perfektno francoščino in svojim lepim, skoraj nežnim profilom in svojimi finimi
"In danes vidim, da spreje-! rnanirami, je bolj podoben po-mam nase oboje: odgovornost! tomcu najstarejšega in najči-in riziko. Toda edinstvo mojega ' stejšega francoskega plemstva naroda in države je na kocki! kakor pa Karadžorževičem. Ako sam ne izpolnim te velike Princ Pavle ni posebno trd-naloge, je ne bo nihče izpolni! nega zdravja. Ce pomislim, da
zame.
Zatem mi je pričel govoriti o
gnanih na sodnije kot zločinci, kjer so bili obsojeni v ječo in v silne denarne globe, in to vse, ker so imeli na domovih nekaj steklenic vina, katerega je Bog Oče sam naučil delati
je trdno prepričan, da bodo med raznimi fakcijami Srbov, Hrvatov in Slovencev samo kričeče j
bo moral ta fini, senzitivni mož materialnega in spiritualnega življenja nositi ogromno breme in odgovornost vlade jugoslovanske države, vidim, da ta stvar ne bo lahka. Toda k sre-
očaka Noeta, in katerega je Kristsam užival s svojimi učen-!in nevažne manjšine izzivaIejči mu to ne primanjkuje niči! Že to kaže, da je policijski inšpektor zagrizen fanatik, ki n'e^ovo moč- Samo ena «™r\tl inteligence,, niti ne poguma.
je vselej pripravljen na divje pogone občinstva
Sedanjemu šerifu Sulzmannu najbolj zamerijo, ker v okrajnih zaporih "prelepo" postopa z nesrečnimi jetniki. Včasih so bili okrajni zapori zbirališče podgan in mrčesja, svoje dni se je nesrečne jetnike pretepalo in mučilo v zaporih. Ti okrajni zapori so taki, da v njih mnogokrat, da, dnevno, sedi par sto nedolžnih ljudi, ki čakajo na obravnavo, pri kateri so največkrat oproščeni.
ga je resnično skrbela: sovraž-
—A. S.
Zgodovina pevskega društva Zvon
Piše Andrew Žagar (Nadaljevanje)
Ko nas je Simčič zapustil,
Šerif Sulzmann, ko je prevzel svoj urad, je odredil, da !Smo jo spet ubrali h Kogoju ter se mora z jetniki kar najbolj človeško postopati, preskrbel; ^a prosili, da nas zopet reši iz je, da dobivajo tečno, zdravo in dovoljno hrano in da prebivajo v čistih prostorih. Nekdajni šerifi so zaslužili od $10,-000 do $25,000 na leto s tem, da so sleparili jetnike pri hrani. Šerif Sulzmann je v dveh letih prihranil $40,000 na hrani jetnikov, dasi jim je dajal najboljšo hrano.
Ali more šerif v teh časih, ko je propadlo toliko eksistenc radi obstoječih gospodarskih razmer neusmiljeno in nečloveško postopati v zaporih? Ali more sirotnim ljudem prodajati hiše na javni dražbi, kjer količkaj uvidi, da ni potrebno? Ne, tega John Sulzmann ni delal.
Odtod jeza angleških časopisov proti Sulzmannu. Šli so in sklenili, da izvolijo asketika McMastra za šerifa, ki bo vladal z železno roko proti priprostim ljudem, dočim bodo "višji krogi," o katerih angleško časopisje dnevno prinaša tafco sijajne slike, lahko nemoteno živeli!
Šerif Sulzmann je za priproste ljudi idealen šerif, dočim je McMaster že pokazal, kaj mu je siromak, ko jih je stotine pognal v zapore!
-o-
•Jules Sauerwein
urednik lista "Paris Soir":
Aleksandrova vera v r
azsodnost Hrvatov
Paris. — Bila mi je čast več let poznati kralja Aleksandra ter se diviti dvema njegovima značilnima lastnostima: njegovi uprav ženski tenkočutnosti in njegovemu moškemu pogumu.
Jugoslovanski kralj Aleksander je imel herojsko in očarljivo dušo. Nekoč, ko sva se vračala z lova, mi je na vlaku vse
tete Hrvatov," mi je rekel. "Dolga leta so tožili in tarnali
zadrege. Na vse načine se je izgovarjal, mi pa tudi. Pa smo vseeno zmešetarili tako, da smo se dogovorili, da bi nas poučeval ob nedeljah dopoldne. Zraven je pa še dodal: "Kakor vidim, bo najboljše, da vas kar jaz čez vzamem." To se je tudi zgodilo.
Zbor se je začel zanimat spet za napredek. Slovenski narodni dom se je začel graditi, mi smo pa tudi takoj zaarali dvorano za prvo nedeljo po otvoritvi za koncert, obenem pa za petletnico obstoja društva Zvon. Dobiček naj bi se razdelil med Zvonom in SNI), kar se je pozneje tudi izvršilo. Čistega preostanka je bilo 8420. Tako je dobil SNI) $210, Zvon pa $210 in smo potem za tisti denar delnice kupili. Imeli bi bili lahko
'bili povabljeni še drugi zbori, a ko je bi!0 treba začeti s koncertom in so hoteli prižgati električne luči, se je zasvetilo kot bi strela udarila in polovica žarnic se je pokvarilo. Poskušali •so na vse načine, da bi se dela stvar na kak način v red, pa vse zaman. V spodnjih prostorih smo svetili s petrolejkami in v dvorani nam je ostala pa še ena žarnica, ki jo je nekdo od drugje prinesel. Pri tej žarnici se je vršila vsa slavnost.
Reči moram, da je bilo to za prijatelje Zvona že grenak večer, čeprav smo v gmotnih ozi-rih imeli najboljši uspeh, kar smo jih še imeli. Po tej prireditvi je Zvon prirejal koncerte ali prireditve celo dvakrat na leto, toda ne s takih uspehom kot prvič.
I z Jolieta je prišel Mr. Martin Rakar, sedanji pevovodja društva Ilirija. Takoj smo se ž njim sprijaznili in uvideli, da ^mo pridobili dobro moč, ki jo
še več dohodkov, da se nam ni je Zvon in ravno tako SNI) nuj-
nalašč kljubovalo. Še danes se mi čudno zdi, kako da smo sploh
zaradi tujega jarma, v katerega prišli skozi z dotično prireditvi-so jih uklenili Madžari. Nu, jo. Imeli smo pač slabo po-zdaj bi torej človek pričakoval, j strežbo, oziroma družba SNI) jo da bodo končno zadovoljni, ko je imela. Čigava krivda je bila, so ujedinjeni s Srbi, ki imajo i ne vemo: ali človeka, ki je imel i.^te šege in isti jezik.	I delo čez, ali družbe za razsvet-
"Prav rad in drage volje pri-1 ljavo, da ni preskrbela vse poznavam, da v tehničnem pogle-1 trebno.
dopoldni razgaljal svojo dušo du nismo še na isti stopnji ci- Že dokaj zgodaj popoldne se
no potreboval. Rakar se je začel takoj zanimati za igre. Prva igra, ki smo jo igrali, se je imenovala, če se ne motim, "Debeluhar." Igra je v vseh ozirih zelo dobro uspela. Potem smo večkrat igrali v zimski sezoni različne igre. Ustanovil i se je tudi naraščaj, ki se je zelo dobro obnesel. Ostalo je pri
i	i zboru tudi nekaj dobrih pevk,
ter nn tožilo težavah, ki mu jih | v ilizacije, kakor so oni, toda — je začelo zbirat občinstvo, kajti j ki še danes pojo nri Zvonu ali prizadevajo Hrvatje.	j bratje smo. Dokaz temu je da, to je bilo nekaj novega za na-1 pri drugih zborih.
"Menda ne razumem mentali-iie bomo napadeni od severa ali selbino — koncert. Zraven soj Mr. Iiakar je moral iti za svo-'
jim zaslužkom. Šel je v Col-linwood, kjer ima še danes briv-nico in je obenem organist slovenske cerkve na Holmes Ave. Mi smo pa potem z igrami za: spali. Ker je postalo moškemu zboru dolg čas, se je zopet začelo govoriti o mešanem zboru. Nas ni vzelo teden dni, ko se je že začelo s poukom z mešanim zborom/ Bilo je kakih deset deklet, ampak so bile vse na mestu, kjerkoli se je nastopilo. Mešan zbor je dobil priznanje od občinstva, posebno še v pesmih kot "Zlata kanglica," "Medved za medom" itd.
Tudi moški zbor ni dosti zaostajal. Zbor je večkrat priredil koncert v javni knji;nici na 55St. in Broadway in tudi na 55 St. in St. Clair Ave. Več let zaporedoma smo šli zapet na 30. maja v Girard, O. Povabilu smo se odzvali tudi v Farrell, Pa., ko je bila otvoritev SND in še enkrat potem smo priredili koncert na njih željo. Ravno tako smo šli tudi v Lorain, O. Zvon je nastopil skoro pri vsaki otvoritvi narodnih domov v Clevelandu in drugih sličnih slav-nostih. S tem so bili, seveda, zvezani tudi stroški za društvo in za posameznega pevca ali pevko. Zato upamo, da ljubitelji petja ne bodo prezrli slavno-sti, ki se bo vršila 25. novembra zvečer. Z vašim posetom boste pomagali v gmotnem oziru in pevcem dali novega duška za našo lepo slovensko pesem. -o-
0 uspehu slikovne predstave
Cleveland, O. — Velik je bil odziv naroda v sredo večer na slikovni predstavi, v avditoriju SND na St. Clair Ave., ki je bil za polovico premajhen. Mnogi so morali ves čas stati v dvorani, mnogi so se vrnili, ker niso mogli v dvorano. Četrt pred osmo'uro je bilo že vse napolnjeno. Vidi :se, da je v srcih naroda domovina še živa in kdo se je ne spominja kot svoje drage matere.
Začetek je bil točno četrt pred osmo uro in slike so se kazale do enajstih zvečer. Pokazalo se je 3,800 čevljev filma, v katerem je naš narod gledal tu-kajšni in domovinski živelj. Slike so bile večinoma vse nove od tukaj in iz domovine. V Zagrebu in Ljubljani smo videli pravi narodni živelj. Na Brezjah pri cerkvi smo videli vernega rojaka, kmeta in učenega moža. Vsa domovina je še ista in se razvija ravno tako, kakor se je, še ko smo bili mi doma. Razlika je samo ta, da je narod sedaj še bolj narodno ponosen in bolj brezskrben kot je bil poprej pod tujo vlado. Živela naša domovina!. Živela narodna in verska zavest! Dokler bo narod stal na teh temeljih, tako dolgo bo nepremagljiv. Dosegel bo vse, česar je vreden in po čemer strmi.
Mi v Ameriki jim sledimo, nadaljujemo tukaj z istim duhom, z Istimi običaji, šegami in navadami. Vse dobro ohranimo, napake opustimo. Bodimo zavedni, bodimo tudi združeni Jugoslovani.
Glede dohodkov je pa takole: Kljub temu, da ni nihče komu molel klobuček pod nos in nikdo opominjal v dvorani, da naj kdo kaj daruje, vseeno so nekateri darovali v namen šole in za stroške. Nabrala se je vsota $56.50. Račun potrjujeta dva rojaka, ki sta bila pri vratih, Frank Kosten in Martin Svete. Po S 1.00 so darovali: Antonija Kramer, Mike Romich, Mr. Anton Anžlovar, Miss Mary Smole, Mike Gole, Geo. Berislavič in Frank Butala. Po 50c: Theresa Zdešar, Mary Lušin, Joe Ver-bič, Joe Miller, Mary Jeršan, J. j Papež, J. Unetič, Jennie Uran-j kar, John Rakovec, Jennie Lev-; t tig, Mary Lautižar. Frank Mul-J lec, Anton Kolar, Frank Koran, ,Tce Križman, Margaret Kogov-1 ■Tk, Mr. in Mrs. Martin Golob, |
čič in neimenovani.
Morda se je pri velikem navalu pozabilo zapisati ime katerega. Ako se prijavi, bo njegovo ime objavljeno pozneje, šteto je pa vseeno k dohodkom.
Naj se tem potom zahvalim vsem, ki so se udeležili, kajti ne bi bilo prijetno kazati dragocene slike praznemu avditoriju. Zahvaljujem se tudi lokalnim časopisom, ki so ljudi vabili na prireditev. Zahvaljujem se di-rektoriju SND, ker je dal dvorano v ta namen brezplačno in naklonjeno pomoč in postrežbo.
Prav lepa hvala Mr. Ivan Zor-manu in Mr. Marian' Urbančič, ki sta govorila v prid mladinske šole S. N. D. Hvala Albin Mo-dicu, ki je projektiral filme in vsem, ki so pomagali za red v dvorani.
Od teh dohodkov je dobila šola SND polovico, to je §28.35 in poleg tega je dobil Dom še to, kar se je iztržilo pri točilnici. Polovico dohodkov se je pa porabilo za kritje stroškov, ki so v zvezi s kazanjem slik.
Naj pripomnim ob tej priliki še tole. Nikakor ne sme kdo misliti, da je moj namen s temi slikami kaj zaslužiti. Tega se nikdar zgodilo ne bo. Kdor je že kdaj poskusil imeti posla s filmi, ta bo priznal, da so to dragi špasi. Toda upam pa to, da je narod pravičen in če vidi, da se mu stori usluga, da bo z isto povračeval vsaj v toliko, v kolikor nič škode ne trpi. Dobre volje in prijateljev pričakujem od naroda in to bom obratno tudi narodu vračal. Ljudje imajo veselje do raznih stvari: nekateri ljubijo lov, drugi karte, tretji bijejo žogo, meni so se pa priljubile filmske slike
Tudi ne sme kdo misliti, da pri tem zanemarjam svoje trgovske in pogrebniške posle. Nikakor ne! Delo pri slikah oprav ljam največ v prostem nočnem času. V vsem tem pa vidim, da lahko narodu s tem napravim precej usluge.
Kar se tiče slik iz stare do movine, naj' pripomnim še tole. Nekateri so bili v začetku mnenja, da so slike v kaki zvezi s propagando za vlado ali države Jugoslavije. Naj bo« povedano, da nimam glede tega nobene zveze in nobene odgovornosti. Zavedam se le, da so moji odjemalci in prijatelji prišli iz iste domovine, iz katere sem prišel jaz in da ljubijo tisto domovino kot jo ljubim sam. Radi tega mi je v veselje, če morem katerega razveseliti s slikami. Številni starčki, očetje in matere so se mi s sklenjenimi rokami zahvalili za te slike, ker so še enkrat videli svoj/dom in domovino vsaj na slikah.
V zadevi nesoglasja bratov Hrvatov v domovini pa izjavljam. da globoko cenim naše brate Hrvate. Saj so vedno mo ji odjemalci, pa tudi moji uslužbenci odkar sem v trgovini, to je blizu 30 let. Zavedam se, da me Hrvatje tudi kot svojega iskrenega prijatelja in brata podpirajo. Kako bi mogel kdo misliti, da bi jaz hotel biti njihov neprijatelj v tem, če se oni povsem ne strinjajo z vlado v Jugoslaviji. Kaj je meni na tem? Zakaj naj bi se jaz vznemirjal glede tega, saj sem vendar za vedno ameriški državljan in bom z družino tukaj ostal, dokler bom pač živel. Kaj naj pričakujem od Jugoslavije? Toda, če sem bil v svojem srcu prepričan in zagovarjal kot tak ujedinjeno Jugoslavijo, v kar verujem še danes, to je moja dolžnost kot sina domovine, ki mi je dala življenje, ker tem krajem mojih prednikov preti nevarnost nove tiranije, še mnogo slabša, kakor je bila v Jugoslaviji, če bi se Jugoslavija razdelila. Ko bi zagrmeli prvi streli iz italijanskih topov, bi po krili poljane naših livad, kjer sem preživel svoja mlada leta, t- krvjo.
Od mene bi bila naravnost ; ramota, če so ne bi potegoval za zedin j eno Jugoslavijo. S tem pa nikakor ni treba biti no-
Hrvatov, ki žele, da se Jugoslavija razdeli. Vedno sem in bom pustil v miru vsakega v njegovih namerah. Naj kdo dela kar hoče, gotovo vsak ve, po čem hrepeni in kaj želi.
Obratno pa tudi želim, da vsak pusti moje prepričanje svobodno, dokler jaz pustim isto drugim. Naj enkrat za vselej tudi kričavi Barbič pusti mene pri miru, kot ga pustim jaz. Ce on želi in hrepeni po tem, da bi čez noč postalo vse rdeče v Ameriki in v Jugoslaviji, svobodno mu. Naj o tem govori in piše kolikor hoče, samo naj Grdinate pusti pri miru, da tudi mi lahko mislimo in delamo kar hočemo, ne da bi njega prej za svet vprašali.
Sem in bom brate Hrvate spoštoval in upošteval, kar sem dejansko tudi vselej pokazal. Ravno tako sem lahko brat Srbom, ker so mi tudi ti bratje. Razumeli smo se do zdaj vsaj s tistim, ki so zmerni in modri, pošteni in dobromisleči. Prav tako se bom ravnal tudi v bodoče napram vsem bratom Jugoslovanom.
Kakor sem snemal in kazal slike ene in druge vrste, prav tako sem snemal in kazal slike bratov Hrvatov, kar so priredili narodno zavednega. Že to dokazuje, da sem nepristranski in vsem enako naklonjen v mojem delovanju. Bodimo si drug diu-gemu pravični in spoštujmo se med seboj, ce hočemo, da bodo tudi drugi nas upoštevali in spoštovali.
Anton Grdina, lastnik slik. -o-
POZOR, DRŽAVLJANI!
Cleveland, O. — Prosim vas, dragi Hrvati i brača Slovenci, da budemo svi složni. Dani do-lazu za'volitve, pa volite za naše demokrate. Sami vidite, da nas je mučila 17 godina republikanska stranka i napravila duga na revni narod, a nas hoče još više. Vidite, našemu ocu županu smo volili ponovno če-tiri miljune dolara, a koji je dobilo delo? Sami nigri i Ta-ljani. A gdje smo pa mi Slo-veni i druge narodnosti?
Prosim vas, da se postavimo na 6. novembra svi na volišče, da porazimo republikance. Ne dajte se varati od ljudi, ki vam sve obečaju, a ništa dadu.
Ostajam vaš prijatelj,
John Farach. -o-
MISS JUGOSLAVIJA POŠILJA POZDRAVE!
Ga.-per Mlakar, Marian Urban- i prijatelj bratov Hrvatov, tistih
"Ata, ali je danes tisti dan kot včeraj 7"
"Kako moreš tako neumno vprašati?"
"Zato, ker si včeraj rekel, da bo danes jutri."
"To je res, ampak to gre drugače. Vidiš, danes je bilo včeraj jutri, danes je danes, jutri bo danes včeraj, ampak bo tudi danes. Tako, zdaj veš in pojdi se zopet lepo igrat."
A
"Ali nisem bil norec, ko sem tebe poročil?"
"Seveda si bil! Ampak zapomni si to, da imajo norci vedno srečo."
Barka naša na Šmarni gori je
pristala; da kraj tod tako krasen je, to
nisem znala. Zal, slovo od tod prehitro boni jemala.
Staro domovino iskreno bom ceniti znala.. Domovina, tebi hvala!
Pozdrave vsem skupaj tam v daljni novi domovini od
Miss Jugoslavije. V prijetni družbi vaše ameriške Miss Jugoslavije se spominjamo vseh naših bratov onkraj oceana, saj smo vsi sinovi ene matere.
Lillian Kuhar, Franc Milavc, Fani Gostinčar.
če verjamete, al' pa ne . .
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 29TH, 1934
V KRALJESTVU LEVOV
IZVIRNI PREVOD ZA "AMERIŠKO DOMOVINO"
Splezal sem med skalami po griču za; taboriščem ter ugledal približno dve milji od taborišča zebre in gazele kongoni. Najprej sem si natančno ogledal teren med živalmi in taboriščem da sem se pozneje izognil s trakom kotanjem in dongam (mestom z visoko in gosto travo), kjer se najrajši zadržujejo levir Preden smo se odpravili, sem Postavil na svoj odprti avtomobil, s katerega smo odstranili streho, svojo veliko filmsko kamero.
Ko je bilo vse pripravljeno, smo se odpravili, da gremo hraniti leve.
Preden nadaljujem, moram Podati nekaj pojasnila.
Odnekdaj sem bil nasprotnik vsakega nepotrebnega pobijanja divjačine ter sem — tako javno, k ikor privatno — neštetokrat /žigosal lovce, ki ne pobijajo ži rali zaradi nobenega drugega na: lena, razen tega, da se Potem bahajo s številom pobitih živali. Resnica je, da je prav, da imajo muzeji čim več naga-čenih živali. Toda pravi lovec -športnik ne bo nikoli delal prevelike škode med živalstvom. —• Pobijati za muzeje ali kaj slič-nega, je opravičljivo, toda pobijanje zgolj iz veselja do mor r'tve in pokončevanja, je naravnost izzivanje Vsemogočnega in simbol človeške neumnosti.
In kljub termi smo se zdaj namenili, da gremo na stepo ter bijemo tam nedolžno žival, ki se hrani s travo, da jo damo v hrano živali-roparici. . . Kajne, to se nekam čudno sliši v oči-Sled našim principom? Vendar Pa sva z ženo prepričana, da sva bila upravičena do takih izjem.
Znano je na primer dejstvo, da pomore levi v eni sami noči več živali, kakor vsi lovski pohodi v enem mesecu. Dalje, levi so mnogokrat strašno krvoločni in neusmiljeni pri moritvi. Nekdaj sem n. pr. videl leva, ki ie pobil na tla bežečo zebro, ji Pregriznil žile pod koleni zadnjih nog, da ni mogla več vstati- nakar jo je pričel pri živem telesu žreli. Dočim je nesrečna $Ttev otepavala okoli sebe in Srčala od neznosnih bolečin, ji je lev raztrgal trebuh ter iztrgal iz njega želodec in drobovje, katero je pričel nemudoma zreti.
Videl sem tudi krdelo divjih l1sov, ki so ujeli gazelo kongoni ter ji pričeli živi trgati meso s telesa, preden sem jih mogel f,dpoditi ter z usmiljenim strelom rešiti žival nadaljnega trpljenja. Dalje sem videl bolno, "nemoglo zebro, ki so jo jastrebi raztrgali s šVojimi močnimi, °strimi kljuni ter še živi izklju vali oči. Narava v l^ač silno kruta. . .
peljali iz taborišča, dočim so naši fantje strme zijali za nami. Moja žena je vozila, jaz sem sedel poleg nje, Bukari pa zadaj. Da-li je bil nervozen ali ne, ne vem, toda, če je bil, te nervoznosti prav gotovo ni pokazal.
1934 NOV. i®®®®
□□□□m
si
UK
m
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Preden smo prevozili eno miljo od taborišča, smo uzrli več levov, ki«&o se solnčili med skupino mimosa dreves. Ko smo si zapomnili drevesa, smo odpeljali do črede najbližjih živali, ki so obstojale iz krdela kongoni gazel. Zdaj sem jaz sedel za volan, tako da bi mogla Osa streljati. Ona je namreč izborila strelka s svojo karabinko ter v tem oziru visoko presega vsakega povprečnega moža. V slučaju, kakršen je bil ta, sem navadno vselej privozil kolikor mogoče blizu k živalim, nakar je ona izstopila ter se približala živali, katero si je izbrala za strel. Čredi smo se približali na priblifno petdeset jardov, takrat pa so živali najbržo ugledale Oso, ko je izstopila. Kajti kakor - hitro je stopila proti njim, so živali planile v "stam-pedo" ter nam pustile za seboj za naš trud samo oblak prahu.
Zdaj sva skozi daljnogled pogledala nazaj k skupini naših levov, da se prepričava, da-li je niso tudi oni že pobrali. Toda žolto-rjave maroge v travi okoli mimosa drevja so nas prepričale, da so levi še vedno tam.
Osa, ki je medtem oprezovala naokoli, da-li ne ugleda še 'kaj drugih živali, je tedaj nenadoma vzkliknila: "Glej, nadaljnf levi!"
Zdaj sem videl, kako ostre so bile njene oči. Jaz sem komaj skozi daljnogled ugledal nekaj levov, ki pa so bili skrbno zakriti med rjavo travo. Ležali so v senci velikega trnovega drevesa. Bilo jih je sedmero; same velike živali in po vsej priliki nerazburjene. Kar pa je bilo še boljše, se je, niti petsto jardov dalje, od vetra, pasla manjša čreda zeber.
Jaz sem bil vsikdar prepričan, da je Osa ena najboljših belih lovcev na svetu. Njene oči morajo biti bolje kakor oči kateregakoli domačina, zakaj ona zagleda živali vselej prej kakor pa naju spremljajoči zamorci. Ona se nikoli ne razburja, ne postane nikoli nervozna, pri vsem tem pa zna streljati prav tako precizno na v napad drvečo žival, kakor na ono, ki leži na tleh.
Zasenčila si je z roko oči in dejala: "Dva izmed levov imata krasno grivo. Stavim, da čakajo na ono čredo zeber, da bi se
džungli*'je primaknila bliže proti njim, ta-i ko da se jim ne bi bilo treba
NOVEMBER
3.—Društvo	Danica št. 11 S. D. Z., plesna veselica v spodnji dvorani S. N. D.
4.—Slovenski	del. klub "Iskra," prireditev v avditoriju S. N. D.
4.—Pevsko društvo Ilirija priredi koncert z velikim programom v Slovenskem domu na Holmes Ave.
10. — Društvo Glas Cleve-landskih Delavcev, št. 9 SDZ, plesna veselica v SND.
10.—Klub Ljubljana priredi plesno veselico v S. D. Domu na Recher Ave.
10.—Društvo	sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna zabava v Knausovi dvorani.
11.—Pevsko	društvo Soča, koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
11.—Samostojna Zarja, koncert v avditoriju SND.
17.—Društvo	Orel, ples v spodnji dvorani SND.
18.—Društvo	Spartans št. 198 SSPZ, ples v avditoriju SND.
18. — Pevsko društvo Cvet priredi opereto v Slovenski delavski dvorani.
18.—Društvo sv. Imena v fa-ri sv. Vida, velika jesenska prireditev v novi šoli.
24.—Društvo	Comrades, št. 566 SNPJ., ples v spodnji dvorani SND. •
25.—Pevsko	društvo Zvon obhaja 20-letnico v S. N. Domu na 80. cesti.
25.—Jugoslovanski vojni veterani, predstava v avditoriju SND 25.
-Proslava sedme obletnice ustanovitve podružnice št. 14 SŽZ \ Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
28.—Društvo Napredek, zabava v S. D. Domu na Recher Ave.
28.—Društvo	sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi običajno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
29.—Pevski	zbor Zarja, odsek Soc. Kluba št. 27. koncert v avditoriju SND.
27.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju SND.
Februar
2.—Samostojna	Zarja, ples v spodnji dvorani SND.
3.—Dramsko	društvo Abra-ševič, predstava v avditoriju S. N. D.
9.—Društvo	Spartans, št. 198 SSPZ, ples v spodnji dvorani SND.
10.—Workmen	Sick Benefit Society, koncert v avditoriju S. N. D.
16.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, ples v spodnji dvorani SND.
17.—Slovenski	Sokol, javna telovadba v avditoriju SND.
23.—Društvo	France Pre-šern, št. 17 SDZ, plesna veslica v spodnji dvorani SND.
24.—Društvo	Cleveland, št. 126 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani SND.
24.—Društvo Lipa št. 129 SNPJ in društvo Cleveland št. 126 SNPJ praznujeta skupaj 25-letnico društvenega obstoja z banketom v S. N. Domu na St. Clair Ave.
Marc
2.—Orel Klub, ples v spodnji dvorani SND.
10.—Samostojna Zarja, prireditev, in ples v spodnji dvorani SND.
24.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju SND.
APRIL
j 27.—Društvo Orel, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
JULIJ 1935
Zapisnik 8. redne konvencije SDZ vršeče se od 10. do 19. septembra 1934, v Girard, Ohio
(Nadaljevanje)
2. nedeljo v mesecu—piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarjevih farmah.
COMMUNITY FUND
Nasprotno z levovo taktiko, •'a smo se hoteli mi približati kolikor mogoče tesno k čredi, tam izbrati kako staro žival, ki j(' v svoje lastno dobro bolja ^rtva kakor živa, ker bi itak Postala plen levov, ter ji z enim samim milostnim strelom uničiti življenje.
Naslednjega jutra smo se od-
preveč pehati za obed."
"Da, tako se mi zdi," sem potrdil njeno domnevo, opazujoč čredo skozi daljnogled.
"Nu, prav, ustrelimo jim torej zebro," je rekla, "in jim jo privlecimo tja. Nato bodo kai tukaj ostali, nakar jih bova lahko ves dan slikala."
Dalje prihodnjič
Vsak dan ena
Katera kraljica je vladala po smrti?
Inez de ('astro, žena Dom Pe-
("'(>, portugalskega kralja v 14.
f'-tolctju, se večkrat omeni kot
^'aljica, ki je vladala po svoji
'■nirti. Bila je morganatična
*(!na Dom Pedra, prestolona-
!,1°dnika. Njegov oče, kralj, je bi
1 jučen radi tega nad svojim očetom in je započel več revolucij, dokler mu ni dal oče velik delež pri vladanju. Ko je kralj leta 1357 umrl, je bil Dom Pedro proglašen za kralja. Novi kralj je dal izkopati truplo svoje žene, jo postavil na prestol in kronal s krono. Vsi plemenitaši so
zelo proti tej poroki, ker se J bili primorani, da so paradirali je bal rodbine Castro, ki je bila pred kraljico in so ji morali tu-
■iuko !>ila
mogočna. Leta 1355 Je
Inez zabodena do smrti, 'aibržc po kraljevem ukazu.
Ni
Jen soprog jo bil strašno raz-
ni poljubiti roko. Potem je bi la kraljica, ki je vladala še po smrti, slovesno pokopana z vsem kraljevskim pompom.
DECEMBER
1.—Društvo Nanos št. 264 S. N. P. Jednote priredi plesno veselico v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave.
1.—Pevsko	društvo Lira, ples v spodnji dvorani SND.
2.—Gospodinjski	kltib "Na Jutrovem" S. D. D., prireditev
Slovenski delavski dvorani. 2.—Društvo Pioneers. IIBZ, ples v avditoriju SND.
8.—Hi-Steppers	Klub, ples v spodnji dvorani SND.
9.—Blau	Donau, koncert v avditoriju SND.
15.—Rostabout Club, ples v spodnji dvorani SND.
24.—Slovenska mladinska šola SND, božičnica, v avditoriju SND.
29.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, plesna veselica v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
29.—Društvo Vipavski Raj priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 30.—Dramsko društvo Abreše-vič, predstava v avditoriju SND.
31.—Pevsko društvo Soča, zabava v Slovenskem Domu rjji Holmes Ave.
Januar
5.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, ples v spodnji dvorani SND.
6.—St.	Vitus Mothers Club, Prireditev v avditoriju SND.
12.—Interlodge League, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
19.—Dramsko društvo Ivan Cankar, ples v spodnji dvorani SND.
26.—Društ. sv. Janeza Krst., št. 37. JSKJ. Ples v spodnji dvorani SND.
Načrti za razstavo, kjer bodo Clevelandčani lahko dobili najboljše informacije glede delovanja in izvrševanja 100 agencij Community fonda, so bili narejeni ta teden. Ta razstava se bo vršila v Euclid-Thirteenth Garage Annex od 14. do 21. novembra, to bo v času kampanje za Community fond. ki se vrši od 19. do 27. novembra.
"Prepričan sem, če bi mogel vsak državljan osebno obiskati agencije Community fonda in videl, kaj se tam dela, bi bilo odgovorjeno vsem vprašanjem in dvomom in vsak bi postal vesten p o d p i r a t e 1 j Community sklada in še celo svojo aktivnost zanj zvišal," je rekel Mr. Blossom, ki je glavni predsednik tega sklada.
"Ker je pa nemogoče vsem Clevelandčanom obiskati osebno te agencije, smo pripeljali agencije do njih. Na tej razstavi se bo lahko videlo, kako se razdeli denar in boljše se bo razumelo veliko delo, ki ga vrše agencije."
Nobene vstopnine ne bo in nobenega pobiranja na tej razstavi.
Demonstracije na razstavi bodo krile delo v bolnicah, delo z otroci, obiski po hišah, oskrba za slepe, pohabljene, ostarele in druge nesrečne državljane. Posebno bo zanimivo, kako se skrbi za slepe in pohabljene. Vse se bo v podrobnostih razložilo. -o-
Na predlog brata Balanta se zapisnik sprejme kot čitan z popravkom, ki je zgoraj naveden.
Sklene se, da se resolucija, ki se nanaša o zatiranju Slovencev pod Italijo prestavi v slovenščino in naj se jo v slovenskem jeziku vnese v zapisnik.
Franklin D. Rosevelt, predsednik, Washington, D. C.
Delegacija Slovenske Dobrodelne Zveze, zbrana na redni konvenciji v Girard, Ohio, se soglasno obrača do Vas za pomoč in razsodbo. Mi z vso odločnostjo protestiramo proti barbarskemu postopanju, šikanam in zatiranju skoro tričetrt milijona Jugoslovanov, živečih v takozvani Beneški Juliji, v slovenskem ozemlju, ki je bilo dano v versaillski pogodbi Italiji. Ti nesrečni Jugoslovani so zatirani fizično, narodno in politično. Strogo jim je prepovedano rabiti njih rodni jezik, v molitvi in privatno ter javno. Za najmanjši prestopek tega ukaza so sojeni pred vojaškim sodiščem in kaznovani navadno s smrtjo ali pregnanstvom. Proti takemu nepravičnemu in nečloveškemu postopanjn ta delegacija soglasno in odločno protestira, zavedajoč se Vaše pravičnosti in zdrave razsodbe, Vas prosimo in rotimo, da bi dali tej stvari tako pOzoniOst, ki bi vodila do ukinjenja gori omenjenih razmer. Gotovi' šmo,: da b6ste upoštevali to prošnjo, kot našo najiskrenejšo prošnjo in v nadi, da ostanete še nadalje zdravi, ostanemo Vam udani,	odbor za rezolucije.
Po konvenčnem predsedniku pozvani odbori: Odbor za plače in odbor za pritožbe nimajo poročila.
Pred zbornico je bilo stavljeno vprašanje, kaj je v tem slučaju storiti, če se konvenčno zasedanje do sobote ne završi? Sledi več priporočil in večina delegacije je prepričana, da konvencija ne more do sobote vsemu delu biti kos. Nekateri delegatje so mnenja, naj bi konvencija skozi nedeljo zborovala. Večina delegacije je proti in stavljen je bil predlog brata) Kushlana, da se konvenčno zasedanje prekine v soboto, to je 15. septembra opoldne, ter nadaljuje v pondeljek. Predlog je bil podpiran in je dobil 39 glasov. Predlog je mrtev, ker ni dobil dovoljne večine potrebnih glasov.
Stavljen in podpiran je bil predlog po bratu Kačarju, da se konvenčno zasedanje prekine v soboto popoldne ob 4. uri in nadaljuje v pondeljek. Predlog je bil odglasovan z večino glasov.
Ker nista prejšnja predloga vsebovala določen čas, kdaj naj se prične pondeljkova seja, je bil stavljen predlog po bratu Ter-bižanu, da se redno zasedanje prične v pondeljek ob 9. uri dopoldne. Predlog podpiran in odglasovan z večino glasov.
Del. John Dolčič poživlja delegate naj ostanejo čez nedeljo v Girardu,-ker za njih bo dobro preskrbljeno za zabavo, da ne bo nikomur dolgočasno.
Gl. tajnik je mišljenja, da ne more nikdo nič zato, če je ta konvencija daljša kot so bile druge popred. Na tej konvenciji imamo v reševanju probleme, ki so zelo važni in s katerimi se ni do sedaj pečala še nobena konvencija.
Glede vožnje v Cleveland in nazaj pripomni, da bi bilo priporočljivo, za. one delegate,, ki nimajo lastnih vozil ali niso preskrbljeni za prevoz v Cleveland, naj se opoldne oziroma takoj ob popoldanskem zasedanju priglase, da se naroči bus. če bo dovolj-no število priglašencev, se odpeljejo v Cleveland po popoldanski seji.
V pondeljek je napovedali odhod izpred glavnega urada SDZ. ob 7 uri zjutraj, kar je v soglasju sprejetega predloga brata Ter-bižana.
Ivonvenčni predsednik naznani, da je na dnevnem redu razprava o nadaljevanje razprav in čitanje pravil.
Odbor za pravila priporoča, da se gre nazaj na točko 162, pri kateri ima odbor novi dodatek, ki se glasi: V slučaju izključitve kateregakoli člana SDZ. Vsed tatvine oziroma poneverbe društvenega ali Zvezinega denarja mora glavni odbor takoj podvzeti postavne korake za iztirjanje ukradene oziroma poneverjene vsote. In, ker je ugotovljeno, da ima SDZ v takem slučaju sitnosti in stroške v zvezi s preizkavo in s koraki, katere mora podvzeti, zato iz. naslova stroškov in sitnosti se potom te točke vsak član popolnoma odpoveduje v slučaju take izključitve v dobro SDZ vsem pravicam do kateregakoli zavarovalninskega sklada SDZ in se tudi popolnoma odpoveduje povrnitvi do izključitve plačanega asesmenta v katerikoli sklad Zveze.
To besedilo ima postati dodatni odstavek točke 162 in odbor za pravila ima tozadevni predlog.
Brat Kačar predlaga in predlog je bil podpiran, naj se dodatni odstavek vključi v točko 162. Predlog je dobil večino glasov.
Točka 181. in 182. sprejeta kot čitani.
Točka 183. je bila s popravkom "dve leti" in ne kakor se je v provizoričnih pravilih glasilo "eno leto" sprejeta kot čitana. To je bil predlog odbora za pravila, kateri si je osvojil sugestijo brata Geo. Turka.
Točke 184, 185, 186,' 187, 188, 189, 190, 191, 192, 193, 194, 195,196,in točka 197, prvi in drugi odstavek spreto kot čitano.
Razprave pri posameznih točkah, ki so dobile ugovor. Točka 188. Nekateri delegatje so mnenja, naj bi se v toliko ta točka spremenila, da bi se glasila "ko doseže starost 65 let" in ne "70."
Referat za pravila je proti spremembi, ker tudi ni v skladu z državnim zakonom in jo ne bi tudi potrdil državni zavaroval-
ninski oddelek v Columbusu.
Mnenje nekaterih delegatov je, da naj bi se v slučaju, če ne bi bil sklad za onemogle dovolj močan, da bi se skrčilo od sedanjega plačevanja onemoglim od $20.00 na $10.00. Sicer ni ta sugestija za sedaj upravičljiva, toda v slučaju potrebe naj bi se jo upoštevalo.
Tozadevno je bil stavljen predlog brata Kozjana, da se napra-
DNEVNE VESTI
Na Dunaju pričakujejo "zverinskih pobojev"
Dunaj, 26. okt. "Die Bun-despolizei," časopis avstrijske policije, prinaša v včerajšni številki notico, da bo prihodnja revolucija v Avstriji "zverinska prikazen." Obenem je dunajska policija naredila pogone na glavne stane komunistov, socialistov in fašistov. Nekako 70 oseb je bilo aretiranih. Policijski pogon je odkril tudi tajno tiskarno, v kateri so dobili 20,000 izvodov neke socialistične brošure.
Brezposelnost v Nemčiji zelo pojenjuje
Berlin, 27. oktobra. Glasom uradnih izkazov ima nemška vlada uspeh pri pobijanju brezposelnosti. 1. januarja 1933 se je nahajalo v Nemčiji 6,001,000 brezposelnih, in to število je padlo do 30. junija 1934 na 2,-450,000. Kakih 44 odstotkov nemških delavcev dela 48 ur ali več na teden, ostali pa od 40 ali manj. Proti boleznim je zavarovanih do 15,000,000 nemških delavcev.
101 tujezemcev prijetih
radi štrajka
Washington, 27. oktobra. Delavska tajnica Frances Perkins pravkar naznanja, da izmed 270 oseb prijetih pri zadnjem štraj-ku pristaniških delavcev v San Franciscu jih je bilo 101, ki so bili tujezemci. 14 izmed teh jih bodo deportirali, ker so širili komunistično propagando in so bili protipostavno v tej deželi.
-o-
La Guardia prepovedal loterijo v New Yorku New York, 26. oktobra. La Guardia je včeraj vetiral postavo, ki dovoljuje loterijo v mestu New York. Denar, ki bi ga dobili, iz loterije bi bil namenjen za podporo brezposelnim. Župan se je izjavil, da mu je sicer žal, ker mora vetirati postavo, toda izjavil je, da je postava brez podlage in bi jo sodnije gotovo ovrgle.
Papež slavi Roosevelta in New Deal
Rim, 27. oktobra. Papež Pi.j se je izjavil napram več ameriškim škofom, ki so prišli v Rim na obisk k papežu, da ima predsednik Roosevelt edino pravo pot iz depresije in da kaže ostalemu svetu, kako je treba napredovati.
-o-
* Deficit francoskih železnic bo znašal v letošnjem letu 3,-900,000,000 frankov.
—o-
Pridobivajte člane za S. D. Zvezo
MALI OGLASI
Oče ne ve, kako bi pokopal štiri novorojence
New York, 27. oktobra. Patrick Mulligan, 28 let star, brez-poselnik šofer, je postal včeraj oče četvorčkov, dočim ima že od prej tri otroke, četvorčki so kmalu po rojstvu umrli. Živeli fo le toliko dolgo, da so jih krstili. Oče sedaj ne ve, kako bo pokopal četvorčke, ker je popolnoma brez sredstev. Najbrž bo prišla na pomoč mestna vlada.
Dvoje stanovanj
se da v najem, eno štiri sobe, eno tri sobe, vsako po $10.00 na mesec. Stanovanja so na 6034 Carry Ave. Vprašajte na 1193 Addison Rd._(254)
Slovensko dekle
iz poštene slovenske družine, ki zna opravljati vsa hišna dela, zanesljiva in marljiva, bi rada dobila hišno delo pri dobri slovenski družini. Za naslov se oglasite v uradu tega lista. (256)
vi v točki 188 sprememba in sicer naj se črta številka "70" in na njeno mesto naj se ustavi št. "65." Predlog je bil podpiran, toda ni šel na glasovanje, ker je dobil predlog odbora, ki je točko priporočal neizpremenjeno, zahtevano večino glasov.
Zbornica je določila, da se bo o točki 197, ki govori o poškod-ninah oziroma o plačnini odškodnin razpravljajo vsak slučaj posamezno.
1.	Postavka "Za izgubo enega očesa, sprejeta kot čitana.
2.	Postavka; "Za izgubo dveh očeš, sprejeta kot čitana.
3.	Postavka "Za izgubo ene roke nad zapestjem, sprejeta kot čitana.
4.	Postavka "Za izgubo celega palca, treh ali vseh prstov na eni roki nad drugim členkom, sprejeta kot čitana.
Postavke 5., 6. in 7. sprejete kot čitane.
Ostalo besedilo zadnjih treh odstavkov na predlog odbora za (Dalje na 4. strani)
Hiša naprodaj
Radi odhoda iz mesta se proda prav poceni hiša 6 sob, blizu šole in cerkve. Vprašajte na 838 E. 144th St.
(Oct. 17. 19. 22. 24. 26. 29.)
Maytag pralni stroj
samo $49.50
Mandcl Hardware
15704 Waterloo Iload odprto zvečer
4.
AMERIŠKA DOMOVttfA, OCtOBER 29TH, 1984
| ?, j t

A nenadoma, še predno je utegnil kdo misliti, je neznanska sila zagrabila dvignjeno roko.
Ilija Šorman je obstal, z dvignjeno roko, nato se je zdelo kakor da se mu je telo olajšalo v globokem vzdihljaju. Opote-kel se je vstran, prislonil težki bat ob steno,. vzel še svoj telovnik, ki je bil tam obešen, a nato se opotekel kakor omamljen doli po razbeljeni cesti.
.Za njim je ostalo tiho str-menje.
"Kaj zijaste sedaj?" Z novim pogumom je zavihtel partijski vodja gorjačo. "Kaj mislite, da vas vlada tu plačuje, da boste zijali in bulili, bassa-ma teremtete! Le naprej, da zopet spravite, skup, kar ste sedaj izgubili in da pride cesta kam naprej, sicer se boste še vsi tu v teh prokletih hribih zarastli in pocrkali."
Polagoma je zopet prišlo delo v tek. Drug je sedaj prijel kladivo, drug držal dleto: udarec, črto za črto, palec za palcem: da bo končno iz vsega tega potu, trpljenja, nastala cesta, cesta dobička in izgube, ki bo vodila iz! teh zapuščenih prepadov ven v mesta, v tovarne, v urade in vojašnice, skozi pragozd, hrib in močvirje vse doli do večnega morja . . .
Še nekaj časa so ga videli, kako je doli v dolini na travniku sedel na samcati skali, videli ga z njegovo modro vojaško čepico, videli dim njegove sval-čice ,blesk njegovih gumbov — a nato je naenkrat izginil.
5.
V poletno soparni daljavi širokega Krškega polja se dvigajo oblaki, katere prešinja ogenj. Po dolgem odmoru zagrmi grom, a v zlatem rumenju gozda podi rogati srnjak skozi goščavo in preko trnja in grmovja kakor vilo vitko srno, v krogih, v skokih, gori v reber, m zopet v dolino, povprek in na-vskriž, dokler se ne zaletita doli v senčnati les.
Že se bližata sv. Magdalena in sv. Jakob, že je tu sveta Ana, a še vedno ni pogodil Primož svojega srnjaka, tistega, o ka-; krat imenoval gospod grof. tere mtoliko govorijo: meg-i In pesem, domača pesem lju-ljenjaka! Črni Peter je bil že 'bežni in koprnjenja in slovesa prinesel v grad starega, pra-1 mu je odmevala žalostno v srcu, starega srnjaka, stari Jan se je i da se je srce širilo, pokalo in
te ga, saj je tu! Nu, kaj praviš ti polkovni strelec, kje pa je tisti tvoj megljenjak, da ga primerjamo z mojim srnjakom?"
Da je moral tudi to poslušati, ne da bi onemu uha nategnil ! . . . A kaj, megljenjaka ni še nihče podrl in tega bo on — te tolažbe mu ne vzame za enkrat še nihče.
A Peter ima prav, v kolikor se tiče babnic. Ali ni človeku lepo, ko je tako sam v gozdu? Ali ni norec, da svoje noči zapravlja?
Počasnih korakov se je tiste nedelje vračal Primož proti svoji koči visoko gori v gozdu . . . Polona, seveda. Sedaj je pričenjal zopet misliti na Polono. Mislil je sedaj nanjo, kadar so se prikazale sem preko dviga-jočih se megel na Krškem polju, domače planine. Ob gine-vajočem poletnem večeru, ko sta se Grintavec in Ojstrica še rde-čila v zadnjih solnčnih žarkih. Sedaj je plaval mirni mesec tudi nad trudnimi ljudmi domačije — a med pevkami, ki se v večeru vračajo s polja, je morebiti tudi ona, čije glas tako otožno hrepeni po njem.
Primož je čutil, kako mu zastaja kri, kako mu sili iz srca gori v grlo nekaj kakor grenka voda. Strmel je preko vpitja sov in tajinstvenega gozda gori proti ginevajočemu o b z o r j u, kjer so se prikazovale v medlih obrisih domače gore. Domovina, domovina! In naj se mu tu godi še tako dobro, tujina je vendarle nemir, nepokoj . . . Črički se oglašajo, iz vasi sem zategajo psi, nočne lastavice se zaganjajo v smelem poletu, a sem iz visokeiga lesa se čuje prasketanje, zamolklo žvižganje srnjaka.
In potem je sedel na pručici pred ognjiščem. Strmel je, kakor je prej z vrha strmel proti obzorju domačih planin, v plapolajoči ogenj. Tiho je prisluškoval glasovom plamena, mislil, mislil.
Podoba, domača podoba žanji-ce s svetlim srpom, ga ni hotela zapustiti. Podoba njegove izvoljerike, kakor jo je toliko-
odzval grofovemu ukazu s težkim sivim kosom iz Kovečevega
krvavelo, da ga je prevzelo kakor sladko brenčeča struna, ka-
Vrha, a dolgi Bogulin je prine- kor val v prsih, kakor val prešel svojega, ki je nadkriljevaLko vseh čutil, da ga je napolnil vse druge. On pa, prvi strelec, j in se razlil v smrtno trpko než-kateremu je bilo oko sigurnej-jnost. še nego Amen in pobožnost v
njegovih očenaših, on, ki je imel najboljšo puško najmanj; na trideset revirjev naokoli, on je bil še vedno praznih rok in j morebiti bo deležen navsezadnje! še sramote in zasmeha.
In baš take blagoslovljene nedelje, ko so zvonovi grajske kapele vabili kmete in služinčad k maši, katero je bral bosonogi menih, je našel doli pri kameni-t; klopi zbrane vse lovce, ki so občudovali ogromnega srnjaka, katerega je bil prinesel črni Peter.
"Da, to vam je kak deset ali dvanajstletnik, ki je bil tajin-stv en kakor star vrag. S svojim daljnogledom sem ga enkrat opazoval, kako je prišel do livade, kjer jim natresamo soli, sem preko sedla ... To se bo grizel tisti Gorenjec, ki ima tisto svojo slavno puško! Boljšega tudi on ne bo dobil, če bo sploh kakega podrl, kajti dosedaj ni še prišel na spregled . . . Tarča in divjačina to ste dve stvari. In ko še povrh bolj kozla igra, ko čepi skoro neprestano pri svoji kožici . . . Na, glej-
Luna sije, kladvo bije, trudne pozne ure že. Prej neznane, srčne rane meni spati ne puste. Obraz mili tvoj po sili, vedno mi je pred očmi. Vzdihujoče, srce vroče,
vedno k tebi hrepeni. * * * * *
Po nje zgubi, ako ljubi
druz-ga, poč'lo bo srce.
Polona! Ali ji ne bi počilo srce, ko bi izvedela? . . . Ako bi ga izgubila, ali bi ga pozabila in prestala? ... In ko bi vedela in prestala, ali bi mu odpustila, ker ji je storil zlo? . . . Ali mu je bila zvestejša, kakor on njej ? ... Morebiti ne — skoro želel bi si — in vendar bi bil zapeljivcu porinil nož celo do ročaja v prsa. Upal je v to, a se sramoval svoje lastne želje . . . Gledal je nje obraz v plamenih, ki so plapolali pred njim, videl nje čist, jasen obraz s tistimi velikimi temnimi očmi pod
ponosnim vencem kakor zrcalo svetlih kit, videl nje rožnata zvesta usta, tiste jamice v nje licih, kadar se je zasmejala. Čutil je nje privijujočo se polnost, nje poslednji vroči poljub tiste zvezdnate zimske noči, čutil je še znamenje križa na svojem čelu .. . "Kmalu se vrni, Primož. Ostani mi dober — sicer urar-jem . . ." In nenadoma je Primoža oblil pot, dušilo ga je v grlu in z brezmočnim vzdihom je stisnil pesti.
Plameni so plapolali, puška se je svetila. Skozi poletni gozd, sem z livad in doli v dolino je šel ob pihanju in vpitju in lomen ju divji lov . . .
Megljenjak!
Drugo jutro je bilo soparno kakor še nikdar. Tam v Martinovi luknji, gori pod Selovcem se je prikazala Košutniku tajin-stvena prikazen.
Gori iz grabna se je zapodila vitka srna in skočila preko ste: ze v goščavo. Za njo pa srnjak, srnjak, ki je imel rogovje kakor krona drevesa . . .
Megljenjak! Megljenjak je to in noben drug!
In še predno je mogel Primož do dobra spoznati, predno je mogel seči po puško, že je prikazen izginila, kakor bi jo izbrisal . . .
On je bil, megljenjak, ta je bil megljenjak. Dolgo je stal Košutnik, prisluškoval, premišljal.
Prokleto drvarenje, da mora sedaj človek k tistim pustim ka-lencam in hlodom in klaftrom. Mesto da bi sedel semkaj z na peto puško za dvanajst, za štiriindvajset, za šestintrideset ur, za dva dni in čakal, čakal: dokler ne bi oni zopet prišel, se vrnil in bi mu svinčenka izpih-nila življenje in bi poželjiva roka dvignila košato rogovje.
Pri drvarenju ni drugega Primož premišljeval, nego le o m^gljenjaku, Tako bi mu moral priti na muho, recimo, tam pri tisti jelki —
"Pazi! ... Skoči! . . . Sveta nebesa!" Žagarskemu mojstru je kar sape zmanjkalo, ko se je strahu resen zakrohotal. "Kmalu bi te bilo zagrabilo in potem, adijo, svet, babe in vino in divjačina! . . . Mar si videl megljenjaka, ali kaj, da tako sanjaš,?"
Primož je trmoglavil. "In če bi ga ?"
"Ne želim ti."
"In če vam ga jutri prinesem?"
"Le glej, da tebe samega ne odnese . . . Sedaj bi te bilo kmalu."
"In če bi?"
Sedaj se je drvarski mojster zresnil. "Pravim ti tako: nikar ga ne kliči in se ne pregreši. Naš poklic tu je itak poln zahrbtnosti in smrti: zjutraj še čil, a zvečer že na parah. So stvari, s katerimi se ne smemo šaliti. In s tem naj bo konec, jaz sam ne maram dosti govoriti o tem. Svoj pomen ima, da
v >»
ves.
Košutnik je skomignil z rameni. Mojster se je na skrivaj pokrižal ter se nekako zlovolj-lio odpravil zopet za delom.
Tisti večer pa, ko se je Košutnik vrnil iz zaseke v mraku k svoji koči, je nekaj opazil, da se je nehote zgrozil:
Med kamenjem, v mokri ilovici skozi sočavo malin, niti 20 korakov od ffvojega praga, je ugledal svareč samcat odtis — opanke.
* * *
Trdo je odjeknil strel. Nenaden skok, divji beg skozi pod-grmičevje bukev, a nato tišina. Le ptičje petje se je zopet oglasilo sem preko razkadevajočega se smodnikovega dima.
Primož, ki se je stresel po vsem telesu groze in prijetnega občutka, se je globoko oddahnil. Šestindvajset ur je Primož na tem mestu prežal, čakal. Tedaj ga je neko lahno lomenje zbudilo iz grozničavega spanja, zbudil ga je občutek, slutnja, da je nekdo v bližini: in tam daleč, tam pod širokimi bukvami je-šel
preko steze temno rogati njak.
In odmolil je že tri očenaše in Primož si ni niti dal časa, da bi okorele ude pretegnil.
Sto korakov — stotrideset — stopetdeset — devetinpetdeset — par minut kasneje se je Primož vrgel na koleno ob ustreljenem plenu — o ti preklemana pošast
sr-j temnega obraza; in rogovje tako, da ga Primož še nikdar v življenju videl ni.
Dalje prihodnjič
Gredo na delo
Štrajk v bližnjem mestu Dover, Ohio, kjer je bilo kakih 300 delavcev na štrajku pri Robinson star, prastar vrag od 1 Clay Products Co., je poravnan.
srnjaka, težak kakor junica, Danes so zopet začeli delati.
-o~
(Nadaljevanje s 3. strani)
pravila sprejeto in odobreno kot čitano.
Argumenti k zgoraj nevedenim postavkam: Nekateri dele-gatje so mnenja, naj bi se pri četrti postavki, ki govori o izgubi prstov pustilo odprto, ki bi se glasilo, da taki člani dobe primerno odškodnino. Društvo št. 6. ima tozadevno drugo priporočilo, ki bi to točko izpopolnilo. Ker pa je bil predlog odbora za pravila sprejet tako kot je bil čitan, je tozadevni predlog zgubil vrednost glasovanja.
Drugi zadnji odstavek točke 197. dobi ugovor po enem delegatu, naj se nadomesti beseda ""šestih tednov" z besedo "petih tednov." Ker je bil predlog odbora za pravila sprejet, se ni sugestija upoštevala.	> t ; ' i • .
Točka 198. prvi stavek, ki govori "Bolniška podpora se ne, plača za prve štiri dni bolezni." Ker smatra zbornica ta stavek zelo važnim, si osvoji predlog odbora, za pravila, da se razpravlja o njem posamezno.
Brat Zalar, delegat od št. 17. je stavil predlog, da se bolniška podpora plačuje tako, kot je zapisano v sedanjih pravilih. (Predlagatelj je mislil to v določanju dnevov.) Predlog je bil podpiran po delegatu Debevcu.
Brat Pollak je stavil predlog, da se besedo" prve štiri dni" nadomesti z besedo "prva dva dni." Predlogu se pridružuje referat za pravila brat Kushlan. Predlog vključuje, da se sprejme vse ostalo besedilo v 198. točki razven zgoraj omenjene spremem-
Rezultat glasovanja:
Predlog brata Zalar j a ni dobil zahtevano število glasov in konvenčni predsednik ga smatra mrtvim.
Predlog brata Pollaka dobi nadpolovično večino glasov in je odobren.
Argumenti za in proti predlogoma. Zagovorniki Zalarjeve-ga predloga utemeljujejo, da so jim društva tako naročila in ne vidijo vzroka vsled narasta bolniškega sklada članstvo na podpori prikrajšati. Glavni tajnik razjasnuje položaj bolniškega sklada in pripominja, da do sedaj ravno ni sile, da bi se morala bolniška podpora omejiti; ampak vprašanje nastane, kaj nam bodočnost prinese. Storite po svoji uvidenosti, kar mislite, da je najbolje.
Referat za pravila tolmači, predno se priključi k predlogu brata Pollaka, da odbor priporoča sprejetje predloga radii finančnega stališča Zveze in tudi radi investacije bolniškega sklada, ki je naložen v posojilu na poseštva. Referat je točno in obširno pojasnil vse morebitne poteškoče, ki znajo nastati, če zbornica predloga odbora za pravila ne sprejme. Pozneje se odbor za pravila priključuje predlogu brata Polaka.
Po bratu L. Levstiku je bila čitana lestvica, katera je priporočljiva da se sprejme. Vprid upeljave lestvice govori več delegatov, ki jo priporočajo v sprejetje. Sentiment delegacije je različen v sprejetju lestvice; ehi se strinjajo, da se lfestvica upelje in drugi zopet, da se plačuje od prvega dne bolniško podporo. Delegacija po veliki večini zagovarja to, kar so društva naročila in tudi pripominjajo, da imajo tudi tak nalog glasovati. Nekaj delegatov se je izrazilo, da imajo glasovati za sedanji način plačevanja toda iz ozira, ker se mora nekaj tozadevno ukreniti, če nočemo imeti v dogladnem času doklad, da bodo glasovali za Pollakov predlog.
Po dolgem in trezno premišljenemu argumentu se debata zaključi.
Točka 199. se v toliko spremeni na predlog, ki je bil podpiran in tudi z veliko večino odglasovan, da se iz točke črta besedilo "Ali vsled spremembe življenja" (menopause).
Točka 200. in točka 201. sprejete kot so bile čitane.
Argumenti k črtanju besedila v točki 199.
Delegacija ženskega spola utemeljuje, da je to besedilo na uživanju pravic in enakopravnosti članov ža ženski spol krivično. Delegatinje dokazu,jejb, da se jim dela s tem velika krivica, ker 'e jih omejuje na bolniški podpori pod navedenimi besedami. Utemeljujejo, da kdor razume življenje, se jim mora pridružiti, da se jim ne bo krivica godila.
Odbor za pravila je povdarjal pomen točke in utemeljeval svoj zagovor v tem, da take vrste bolezni so dolgo trajajoče in je ;ežk0 vršiti kontrolo nad njo.
Glasovanje je dokazalo, da so bile ženske delegatinje namestu '.agovora za izpremembo oziroma črtanje zgoraj navedenega be-=edila.
Točka 201. dobi ugovior v toliko, kdo naj določi kdaj sme bolT nik na izprehod. Referat za pravila pojasni, da je najbolje, da to zadevo prepustimo zdravniku, ki najbolje ve, kaj je za bolnika dobro ali slabo. Nekateri delegatje priporočajo, da se v svrho kontrole nad bolniki za dovoljenje na izhod uvedejo neke vrste izkaznice, ki bodo izpričevale zdravniško dovoljenje.
Gl. tajnik naznani, da ima delegacija zvečer v Warren, Ohio prireditev.
Brzojavi in častitke: Društvo Euclid, Ohio, Ljubljanski Klub, Mary Vesel, Mrs. F. C. Boh, pogrebni zavod Avgust Svetek, Secretary to Mrs. Roosevelt, Frank Sneler, glavni porotnik Hrv. Brat. Zajednice, Slov. ženska Zveza, št. 15., društvo Carniola Tent No. 1288, Slov. Narodni Dom, Cleveland, Ohio, društvo Svob. Slovenke št. 2., društvo Jutranja Zarja št. 46, Lorain, Ohio.
Ker je bil s tem dopoldanski čas izčrpan, predsednik zaključi sejo ob 12. uri opoldne.
Joseph Skuk, konvenčni predsednik;
Joško Penko, konvenčni zapisnikar.
Zapisnik popoldanske konvenčne seje dne 14. septembra 1934, Girard, Ohio.
Predsednik Jos. Skuk o(,vori sejo ob 1 uri P. M.
čitan je gl. odbora in delegatov. Navzoči vsi.
čitanje zapisnika 13. septembra 1934. popoldne.
Brat Balant predlaga, da se zapisnik sprejme s popravkom. Jerkič podpira. Sprejeto.
V	točki 60 se zamenja besedo "sme" z besedo "mora."
V	točki 138 pri blagajniku se doda tudi tajnik.
Razprava pravil:
Točke 202. in 203. sprejeti kot priporoča odbor.
Tučka 204. se mora glasiti podpore ne odpore. Sprejeto kot je priporočeno po odboru.
Točke 205. in 206. sprejete kot jih priporoča odbor.
Točka 207. Kacar ugovarja proti tej točki. Kushlan pojasnjuje. Dokatek k tej točki: Bolniška podpora začne 2 dni po datumu zadnjega javljenja. Sprejeta s tem dodatkom.
Točke 208. do 211. sprejete, kot jih je priporočal odbor.
Točka 212. se glasi 2 dni namesto 4 dni. S tem popravkom sprejeto.
Točke 213. in 214. sprejete kot priporočani po odboru.
Točka 215. se popravi; nad dva dni stare . . . namesto štiri dni. Razprave se udeleži več delegatov. Gl. tajnik priporoča, da naj društva malo bolj pazijo kako so izpolnjene bolniške listine. Točka sprejeta, kot priporočana po odboru.
Točke 216. in 217. sprejete kot priporočano po odboru.
Točka 218. Rosa predlaga, da član ki gre za stalno izven države Ohio, je deležen bolniške podpore. Ni podpiran. Predsednik dene predlog iz dnevnega reda, ker ni na mestu,. Debate se udeleži več delegatov. Zalar predlaga konec debate. Sprejeto. Točka sprejeta, kot priporočana po odboru.
Točke 219. in 220. sprejete, kot priporočano po odboru.
Točka 221. sprejeto kot jo priporoča odbor.
Točka 222. Šuštar predlaga, da se točki doda: Noben član. ki ni zavarovan za $1,000.00 smrtnine, ne more biti zavarovan za $2.00 bolniške podpore. Dolčič podpira. Razprave se udeleži več delegatov. Zorič ugovarja proti temu predlogu. Rosa predlaga konfc debate. Zalar podpira. Sprejeto. Točka sprejeta z dodatkom br. Šuštarja.
Točke 223. in 224. sprejete kot priporoča odbor. ; Točka 225. Sestra Zalokar predlaga, da se bolniški razred ra& deli v tri sklade. Sestra Brezovar podpira. K razpravi se oglasi več delegatov. Gl. tajnik priporoča, da naj se sklade obdrži, kot so. Br. Balant predlaga konec debate. Br. Jerkič podpira. Predlog sestre Zalokar propade, ker ni dobil zadostne večine.
Sestra Močnik na priporočilo svojega društva predlaga, da se dostavi tudi odškodnina za operacijo zlate žile. Dr. Kern pojasni zakaj so to izpustili, priporoča pa, če se že to dostavi, naj bi se glasilo pod točko, n: Operacija zlate žile in fistula z splošno anestezijo v bolnišnici $35.00 za prvi drugi ali tretji razred. Predlog sprejet. Br. Lunder predlaga konec debate. Sprejeto. Torej točka 225 sprejeta z gori omenjenim dodatkom.
Točka 226. Br. Dolčič predlaga, da se drugi odstavek te točke črta. Podpiran. Sprejeto. Balant predlaga konec debate. Sprejeto. Br. černe priporoča, da pride to v poštev šele z dnem, ko pridejo ta pravila v veljavo. Točka sprejeta kot predloženo po br. Dolčiču.
Točka 227. Rrazprave k tej točki se udeleži več delegatov. Br. černe priporoča, da.naj ostane ta točka kot je. Torej točka sprejeta, kot priporočana po odboru.
Točke 228. do 233. sprejete kot priporočano po odboru.
Točka 234. Br. Lunder vpraša za pojasnilo k tej točki. Kushlan pojasni. K razpravi se oglasi več delegatov. Jerkič predlaga jfonec debate. Podpiran. Sprejeto. Sprejeto kot priporočano po odboru, i
Točke 235. do 237. sprejete kot priporočano po odboru, i Točka 238. se popravi; namesto stroškovni sklad se glasi upravni sklad. Točka sprejeta s tem popravkom.
Točka 239. Sprejeta, kot priporočana po odboru.
Točka 240. Br. Dolčič želi pojasnila. Kushlan pojasni. K besedi se oglasi še več delegatov. Sestra Močnik predlaga konec debate. Sprejeto. Ta točka sprejeta, kot priporočana po odboru. c> Točka 241. Sprejeta, kot priporočana po odboru.
Brzojavke dospele od: Uredništva Ameriške Domovine, društvo Srca Marije Staro, Modern Knights št. 57, Singing Society Cvet, Newburg, Ohio, dr. Danica št. 34 S. D. Z., Slovenian Labor Auditorium Prince Ave., Cleveland, Ohio, department of Labor, Washington, Frances Perkins, The White House, Louis McHowe secretary to the President.
Ker je čas zborovanja potekel, predsednik zaključi sejo ob •5 P. M.
Joseph Skuk, konvenčni predsednik;
Frank Turek, konvenčni zapisnikar.
(Dalje prihodnjič)

Naznanilo
Cenjenim rojakom naznanjamo, da kot druga leta ludi letos pre-šamo in prodajamo fino grozdje, mošt in sode... Cene zmerne. Za prodati imam tri dobre sode, ki držijo po 100, 125 in 150 Balonov. Kdor jih rabi, naj se takoj /glasi.
Anton Bašca, 1016 E.61St.

$113
.00
Sedaj lahko greste v
EVROPO IN NAZAJ
Za samo
(tretji razred)
Med 22. oktobrom in 30. aprilom, 1935
15 DNI OSTANETE V EVROPI Na popularnih French Line parniklh
ILE I)E FRANCE PARIS CHAMPLAIN LAFAYETTE
Pridružite se naSim božičnim izletom, ki odplujejo iz New Yorka 8. decembra na
"CHAMPLAIN"
Se vrne iz Havra 3. januarja 19.15 ali
"PARIS"
iz New Yorka 15. decembra
VrnivSl se na
"ILE DE FRANCE"
iz Havre 9. januarja 1935
Vljudna postrežba. Slavna francoska kuhinja. Pine ugodnosti. Zu vozne listke ln informacije vpraiajte pri nafiih agentih
FRENCH LINE
26 Public Square, Cleveland, ().

Hi
Jo
L