imamâ dally except Saturdays. Sundays and Holidays
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniški In upravnilkl prastari: t«r South Lawndala Am
Offlca o« Publication: M07 South Lawndala Ave. Talaphona. Rook wall 4M4
leto-year xxxix
Cana lisia )• KM
•t Chicago,
itUi January 11 UB3. at tba pust otttoa Um Act of CanfTMi of Marcto ft. IIIS
CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 3. JANUARJA (JANUARY 3). 1947 Subscription M OO Yearly ÔTEV.—NUMBER 2
Acceptance for mailing at special rate of posta«* provided for In
Obravnava proti špionom se pridela v Belgradu
Osem obtožencev pred sodiščem. Zveza med špioni in člani ameriškega poslaništva razkrita
Belgrad. 2. jan.—Visoko jugoslovansko sodišče, pred katerim se je pričela obravnava proti osmim članom špionskega krožku, je slišalo obdolžitev, da so ti imeli zveze z ameriškim poslaništvom v Belgradu in ameriško vohunsko službo, kateri so razkrivali tajne podatke o povojnih jugoslovanskih vojaških in vladnih stvareh. Vsi obtoženci so prejemali denar od ameriškega poslaništva.
Glavni obtoženci so Milutin Stefanovič, bivši belgradski časnikar; Miloš Trifunovič, predsednik bivše ubežne jugoslovanske vlade v Londonu, in Željko Sušin, bivši jugoslovanski vojaški častnik. Obtožnica očita vsem, da so delali za tuje vohunske službe, zlasti pa za ameriško vohunsko službo.
Predsednik sodišča je polkovnik Mihajl DžordževiČ. On je b i tudi predsednik sodišča, pred katerim se je moral zagovarjati general Draža Mihajlovič, poveljnik četnikov, na obtožbo izdajstva in kolaboracije z Nemci in Italijani v vojnem času. Mihajlovič je bil obsojen v smrt in ustreljen.
Stefanovič je obtožen, da je dajal informacije o špionaži Eriku Pridonovu, bivšemu ekonomskemu atašeju ameriškega posla-
ništva v Belgradu. Sodeloval je dala, k ženinu preko morja, tudi -s Haroldom ShantBWnr
šim pravnim svetovalcem poslaništva, in s poročnikom Losuni-čem, bivšim pomožnim morna-ričnim atašejem poslaništva. Stefanovič je izročil tajne podatke o protiletalskih baterijah, tipih jugoslovanskih bojnih letal in o politični in ekonomski situaciji v Jugoslaviji in razpečevanju blaga pomožne organizacije
Dogovo Angl
rmed i jo in Ameriko
Združenih narodov UNRRA ameriškemu poslaništvu.
Tožitelj je dejal, da je bil Stefanovič tudi posredovalec med Pridonovom in Sušinom in da je prejemal denar od Pridonova. Trifunovič je dostavil Pridonovu poročilo o špionaži, razkrivajoče državne tajnosti in številčni obseg jugoslovanske armade. Vsebovalo je 40 strani.
Stefanovič je dejal, da je nedolžen, da je imel le časnikarsko zvezo s Pridonovom, zaeno pa je pojasnil, da je bil v službi časnikarske sekcije ameriškega poslaništva v Belgradu in kot tak podrejen* Pridonovu. Na vprašanje predsednik^ o zvezi s Pridonovom je Stefanič priznal, da je spisal 30 do 40 poročil za Pridonova in da so se nanašana na vsakdanje stvari. Priznal je tudi, da je dajal denar Sušinu iz "sentimentalnih razlogov." i.........
Domače vesti
Poroka
Cainsville, Mo.—Dne 29. dec. se je poročili Josephine Gerger s poročnikom Alva Lettom ml. Poročila se je telefonično, ker se ženin nahaja v Frankfortu, Nemčija. Nevesta je hči pokojnega Jožeta Gerger j a in Urške Smrdel-Berger in se bo zdaj po-
Nanaša se na izenačenje orožja
Lcndon. 2. jan.—Visok vladni uradnik je priznal sklenitev dogovora med Veliko Britanijo in Ameriko glede izenačenja nekaterih vrst orožja. Istočasno so londonski listi objavili poročilo, da bosta armadi obeh držav osvojili enake metode vojaškega vežbanja, da bosta lahko šli v akcijo, če bo potrebna, pod enim poveljstvom.
Pariški socialistični list Auro-• je nedavno poročal, da bodo !"gajanja med Veliko Britanijo " Ameriko kmalu zaključena s členitvijo vojaškega pakta. Nt-"i<-n pakta je združitev britskih in ameriških oboroženih sil v •"»ti, katera bo lahko vodila I " i acije od severnega tečaja do "•ke Rio Grand« In od Male Azi-J« do Japonske. List je napove-""i. da bo pakt podpisan 15.
nca.
Eventualna spojitev britske in 1 nške sile je na vidiku. Pri-" • so bo v Ameriki in Kanadi. ' 'tu no ozemlje bo igralo važ-v logo v bodočem konfliktu.
ridonski listi so objavili po-
•	iz New Yorka, ki pravijo, ta Amerika in Velika Bri-
•	kmalu sestavili načrte za ' , « racijo med britskimi in
• ' skimi silami na ko p n e m, i in v zraku v slučaju iz-< nove vojne. Besednik vlade je priznal, da se or i glede izenačenja oroi i al ju jejo med Velil.o Brita Ameriko.
Brooklyn, N. Y.—Dne 28. dec. je bil na cesti od avta ubit Matija Curl, star 43 let. Tukaj zapušča ženo, mater, pet sester in tri nečakinje..
Is Clavalands
Cleveland.—V Euclidu je u-mrl Leopold Sever, star 75'let, doma iz Malih Lipljen, fara Škocjan pri Turjaku, v Ameriki 44 let, član SDZ. V West Parku zapušča nečakinjo in nečaka. —Po dolgi bolezni je umrl bivši trgovec Anton Ahčin, star 77 let, doma iz Predolja, v Ameriki 53 let, član društva 126 SNPJ in SDZ. Tukaj z|puiča ženo in si na Louisa Stehovca, v Californi-ji pa poročeno hčer.—V bližnji Genevi so se pri djružini Frank Kerzic ml. oglasili rojenice in pustile drugorOjenčka.
Rojanica
Hutcheson Mine, Pa.—Pri družini Fr. Hribar ml. so se oglasile rojenice in postile hčerko, ki je že obljubljena mladinske mu oddelku društva 8T SNPJ.
Is Clerelanda
Cleveland.—Zadnji teden je umrl nagle smrti Joe Skupek, star 51 let, samski in doma od
Več vojnih zakonov razveljavljenih
Truman razglasil konec sovražnosti
Waahington. D. C.. 2. jan.— Predsednik Truman je uradno razglasil konec sovražnosti in razveljavljenje več zakonov, ki so bili sprejeti v kongresu v vojnem času. Vlada je s tem izgubila oblast na podlagi 20 zakonov.
Nadaljnji vojni zakoni bodo razveljavljeni v juliju in ob zaključku tega leta. Vlada bo izgubila najmanj sedemsto milijonov dolarjev kot posledica znižanja davkov na opojne pijače, kožuhe, telefon, vozne listke in druge stvari.
Končana Je oblast vlade do zasege premogovnikov in tovarn. Ako ne bo novi kongres sprejel novega zakona, bo morala vlada vrniti premogovnike lastnikom v šestih mesecih. Premogovniki sq bili zaseženi v maju preteklega leta in s tem je vlada končala dolgo stavko rudarjev na polju mehkega premoga.
Vlada je dobila pravico do zasege premogovnikov in tovarn na podlagi Connally-Smithovega zakona, ki viebuje tudi provizijo, dt. morajo unije obvestiti federalni delavsl ' odbor 30 dni vnaprej o oklicu stavke. Zakon tudi prepoveduje stavke v industrijah, kateie zaseže federalna vlada. Ta zakon bo ostal v veljavi do 1. julija.
1103, Act of Oct. I, 1917, authorised on Juno 4, ISIS
Blum odredil znižanje
Pariz, 2. jan. — Lton Blum, predsednik medčasne francoske vlade in vodja socialistične stranke, je odredil znižanje živ-ljenskih stroškov za pet odstotkov. On je apeliral na ljudstvo, naj kooperira z vlado v prizadevanjih, da se Francija reši pred bankrotom, zaeno pa je dal zagotovilo, da bodo življenski stroški znižani za pet odstotkov v 60 dneh.
Židovska liga apelira na Italijo
Chicago, 2. jan.—Ameriška židovska liga za osvoboditev Palestine je apelirala na italijansko vlado, naj izpusti iz ječe tri Žide, ki so bili aretirani v Rimu po eksploziji bombe v poslopju britskega poslaništva. Apel je bil poslan italijanskemu poslaniku v Washingtonu s prošnjo, naj ga dostavi italijanski vladi.
inšpekcija okupacijskih con v nemčiji
Reprezentanti itirih velesil bodo obiskali vse kraje
JgTfP ■
NEMŠKI REKORDI UNIČENI
Berlin, 2. jan.—Inšpekcija štirih okupacijskih con v Nemčiji se bo pričela 6. januarja, pravi naznanilo. Komisijo, ki bo obiskala vse kraje v. conah, tvorijo reprezentanti Rusije, Amerike, Velike Britanije in Francije.
Naloga komisije je ugotovitev, ali katera izmed 890 najvažnejših nemških vojnih tovarn Še obratuje v konfliktu z dogovori in zaključki, ki so bili sprejeti na konferenci velike trojice v Potsdamu. Inšpekcija bo dala zavezniškim državajn priliko za preiskavo govoric in obdolžitev, da so nekatere nemške vojne tovarne obnovile obrat. Obdol-žitve so bile izrečena v Moskvi, Washingtonu, Londonu in Parizu.	fr 1
Vsako cono bo obiakala komisija štirih članov. Zavedno naznanilo je objavil polkovnik Lawrence Wilkinaoq, reprezen-tant Amerike v zavezniškem odboru za likvidacij«* jm uničenje nemških vojnih tovarn.
"Ameriški reprezentanti bodo inženirji, ekonomaki velčaki in tehniki," je dejal Wilkinson. "Ohaskall in pregledali bodo
sKtuaii ugotoviti deliJTe "obrata Inšpekcija in preiskava bosta
trajali več tednov."
Odbor za likvidacijo in uničenje nemških vojnih tovarn je bil ustanovljen kmalu po zaključe-| nju vojne v Evropi. Sestavil Je) seznam tovarn v okupacijskih t conah, ki so izdelovale orožje, strelivo in drugi material za na cijsko vojno mašino. Seznam u-ključuje 362 tovarn v ruski coni, 340 v britski coni, 120 v ame riški coni in 68 v francoski co ni. Nacisti so pred kapitulacijo Nemčije uničili rekorde o številu vojnih tovarn.
Vsaka komisija bo po dovr šitvi preiskrfve sestavila poročilo in ga predložila odboru za llkvl dacijo in uničenje nemških vojnih tovarn.
Razgovori o Argentini v Washingtonu
Državni tajnik Byrnes in poslanik Messer-smith se sestala
Washington. D. C.. 2. jan.— Državni tajnik Byrnea in poslanik George E. Messersmith,-ki se je zadnji teden vrnil iz Buenos Airesa v Washington, sta konferirala o ameriški politiki napram Argentini. Konferenca je trajala eno uro in 20 minut.
Doznava se, da je nastal konflikt med poslanikom in pomožnim državnim tajnikom Brade« nom zaradi ameriške politike napram Argentini. Messersmith ni zanikal poročil o konfliktu. Braden je znan kot nasprotnik sedanjega argentinskega režima, ki je pod dominacijo Juana Perona. •
Vest pravi, da se bosta Byrnes in Messersmith danes ponovno sestala in nadaljevala razgovore. Potem bo imel Messersmith konferenco s predsednikom Truma-nom. Govorice, da bo Messersmith resignlral kot poslanik, se vsdrŽujejo.
Vprašanje je, ali bo Messersmith pregovoril Byrnesa za revizijo ameriške politike napram Argentini. Messersmith je za utrditev in poglobitev kooperacija med Ameriko in Argentino.
Francoska sila v Indokini ojačana
L jute bitke —
Zaščitne smernice in ukrepi britske vlade
M1
Bojazen pred depresijo v Ameriki. Izvajanje programa gradnje javnih projektov
T
Trsta, kjer zapušča čez 90 let starega očeta. Tukaj ni imel sorodnikov.—V bolnišnici Polycli nic se nahaja Lillian Klančar, hčerka družine Anton Klančar.
Argentina bo podpisala pogodbo z Rušijo
Buenos Aires, Argentina, 2. jan. — Zunanji minister Juan Bramugla je naznanil, da bo Argentina kmalu podpisala trgo vinsko pogodbo z Rusijo. Pogajanja s člani ruske misije se nadaljujejo.
japonska na robu resne politične in ekonomske krize
TOKIO, 2. jan.—Japonska e konomija je na šibkih nogah in nekateri opazovalci izražajo dvom, da bi mogel general Dou-glas MacArthur, vrhovni poveljnik okupacijskih sil, rešiti deže lo pred krizo v tem letu.
Pesimisti nspovedujejo infla cijo, brezposelnost in politični kaos ns Japonskem, če se ne bo industrijska produkcija poveča la. Polom bo morda prišel v nekaj mesecih. Uradniki v glavnem »tanu trdijo, da so napove di pretirane, zaeno pa priznava jo, da stoji MacArthur pred težkimi problemi.
Resen problem je pomanjka nje premoga Produkcija pre moga je padla za 50 odstotkov v zadnjih šestih mesecih Pre mogovna industnjs nlms po
trebne opreme, ker je padla tudi produkcija jekla in strojev.
Japonsko so zadele druge ne sreče v zadnjih mesecih, med te mi suša in potres. Zaradi suše so prizadete hidroelektrlčne cen trale. Mnogo tovarn je mora to ustaviti ali pa omejiti obrat za radi pomanjkanja električne sile.
Visoki okupacijski stroški so nadaljnji faktor. Japonski bsn kirji trdijo, d* bodo okupacij ski stroški znašali 75 odstotkov vladnega proračuna v tem letu Odstranitev tovarniških strojev in opreme za reparacije je oma jala japonsko ekonomijo. Mac Arthur je nedavho naznanil, da bo okupacijska sils zniŽans in ■ tem tudi stroški vzdrževanja te sile.
Velika Britanija prevzela premogovnike
London, 2. jan —Vlsda je prevzela 1,500 premogovnikov na podlagi zakona o podržavljenju. Vrednost premogovnikov se ceni na $658,664,000. Istočasno je vlada prevzela obrat Cable & Wire-les«, Ltd., ki kontrolira omrežje komunikacij z deželami britskega imperiju.
Paris, 2. jan.—Francoska sils v Indokini je bila ojačana s prihodom regimenta tujske legija. Poročilo pravi, da so se vojaki izkrcali v prlstanlščnem mestu St. Jacques v severnem delu In-dokine.
Prej se je izkrcal oddelek ka-valerlje. Nadaljnje francoske čete so na poti v Indokino, kjer bodo skušale zatreti revojto domačinov.
Ljute bitke med francoskimi četami in rebelnimi domačini, ki zahtevajo neodvisnost, se nadaljujejo. PozorlŠče glavnih bitk je v provinci Cambodljl.
Rebell so uprizorili naskoke na francoske čete v Hanoju. Poročilo francoske časnlške agentu-re pravi, da so bili naskoki odbiti In rebell vrženi nazaj. R«bel-ne topniške baterije so bruhale izstrelke na Pasteurjev institut v Hanoju. Vost pravi, da so ls-strelki razdejali luborutorije instituta.
London. 2. jan.—Premier Att-lee in člani njegovega kabineta so dali navodila vladnim ekonomom in veščakom, naj sestavijo ukrepe in določijo smernice, da se Velika Britanija zavaruje pred posledicami možne depre sije v Ameriki. Doznava se, da so se ekonomi in veščaki lotili poverjenega jim dela pred več tedni. Pričakuje se, da bo delo kmalu dovršeno in potem bodo predlbžili poročilo delavski vla dl. .
Združitev britske cone z ameriško cono v Nemčiji je rezultl-rala v znižanju rezerve ameriških dolarjev, katere Velika Brl-tanija potrebuje. Združitev je naprtila novo breme Veliki Britaniji. Vodilni britski krogi so uverjeni, da Amerika drvi v novo ekonomsko depresijo.
Vladni ekonomi in veščaki bodo sestavili poročilo in ga predložili Herbertu Morrlsonu, pod predsedniku vlade; Morrlson Je tudi načelnik kablnetskega eko nomskega odbora. O poročilu se bo vršila debata v parlamentu.
Načelnik grupe ekonomov In veščakov je Edward Bridges, pomožni finančni minister« Z njim sodelujejo uradniki ekonomskega biroja in odbora sa statistika, kakor tudi uradniki trgovinskega mlnlstrstvs.
Kljub isjsvsm In zagotovilom ameriških uradnikov, da eko«
pitalizem po svojem bistvu rodi pogoje za depresije in brezposelnost. Kakor kašelj, se depresije ponavljajo. Odprava kontrol cen v Ameriki je že sprožila plaz, ki *> na bo ustavil.
Zaskrbljenost britskih krogov je razumljiva. Gospodarstvo Velike Britanija je tesno povezano z gospodarstvom Amerike. Tekma je za svetovna tržišča. Ameriki lahko daje kredite in posojila državam za nakup blaga In izdelkov ameriških industrij, kar Velika Britanija ne more. Brez velike porasti izvoza bo morala slednja omejiti dovos.
Velika Britanija še nI porabila, da je bila pognana v vrtinec brezposelnosti s Ameriko, vred 1. 1929. Sedanja britaka delavska vlada je še naznanila, d« bo obdržala kontrolo nad produkcijo In porabo. Sestavila je program gradnje javnih projektov, katerega bo pričela Uvajati, ako se bodo pojavila sname-nja krize.
«Mri***»" v- AmeeUu m
vidiku, bo Šla britska vlsds ns
Kaišek ima vojni sklad v Ameriki
Civilna vojna »e bo nadaljevala
'«S
prej. Za vzela je stališče, da Ja kriza neizbežna v kapitalističnem sistemu gospodarska. Na* ki član britske vlade je dejal, da so ekonomi uverjeni, ds ka-
Jugoslavija izpustila ameriškega driavljana
Belgrad, 2. Jan.—Vojaške avtoritete so izpustile Royjs Stoec-kela, bivšega uslužbenca ameriškega državnega departmenta, ki Je bil aretiran v juliju preteklega leta, ko Je prišel v Jugoslavijo is Avstrije brez dovoljenja. Stoackel je bil na obravnavi pred jugoslovanskim sodiščem spoznan za kriyega špionaže in obsojen na štiri in pol leta ječe Kazen mu je bila pozneje znižana. Naznanilo, da Je bil Stoeckel izpuščen iz ječe, je objavilo ameriško posJanlltvo v Belgradu. To dostavlja, da so jugoslovanski vojaški stražniki spremljali Stoeckela do avstrijske meje. 0
naznanilo transjordanskega kralja straši egiptsko vlado
Amerika izdeluje novo bombo
Washington, D C , 2 jan,— John McCloy, bivši pomožni vojni tajnik, je razkril, da Amenka izdeluje novo bombo. ksUre um-čtvalna sila bo tisočkrat. večjs od atomske bombe, ki je bi Is vr Ž4»na na Jsponsko mesto Nsgasa ki. McCloy je dejsl, ds je dobil zadevne Iniormacije od vodilnih znsnstvenlkov.
KAIRO, Egipt, 2. jsn.—Visoki vladni uradniki so priznali vznemirjanje zaradi naznanila trans jordutekega kralja Abdullaha, da je za ustanovitev velike Sirije in ds bo kmalu zasedel prestol
v Damasku, na katerem J4 nekoč sedel njegov brst Keisal, ki je pozneje postal kralj Iraka. Naznanilo je povzročilo krizo v arabskem svetu.
Sirije Je neodvisna republika. Francija se Je moiala odpoved* ti mandatu v januarju L 1941, naksr je bila vsa oblast p#ver jena sirljski vladi. V kontro verzi so pn/adfts mevta Ds niskk. Bagdad In Amrnsn. Za-d«*va bo pnšla pred člane ekae kulivnaga odbora Arabske lige, ki m* bodo seatali v Ka.ru ns konferenci
Možnoat je, da bodo Kirljs. I^ebsnon in Saudi Arsbija issto pile 11 lige To možriasl vidi a giptftki kralj Kar<Mjk Kontro ver/s m? smstrs /s važen faktor
v borbi za kontrolo Srednjega vzhoda, ki se je razvila med Veliko Britanijo In Rusijo. Kom plikacije Izvirajo iz prve svetov ne vojne, ko je Velika Hritsnija isksls oporo pri arabskih deže lah proti Turčiji, ki je bila zaveznica Nemčije Takrat je dajala zagotovila, ds bodo te deže le dobile neodvisnost Ko Je bila vojna končana, ni držals beaed«
Velika Britanija je |>ot*m sklenila tajno pogodbo s Kisn eijo. Ta je rezultirals v ra/de lit vi afer vpliva v arabskih de-želsh Abdul Hussem, kateremu je Velika Britanija obljubila prestol v Damssku, je bil izgnan na otok Ciprus.
Velika Sirija naj bi uključa v«la v smislu naznanila kralja Abdullaha Tranajordanijo, Irak in arabski del Paleatirte Ab »Ju I lah ima oporo pri iraškemu zunanjemu ministru ftaidu, ka kor tudi pri preb.valcih Sirije Proti je I^ebanon.
munlstlčnl stan Je objavil Izjavo generala Eniaja s trditvijo, da ima vlada generaloma Kalšeka sklad čas $800,-
000,000 v Ameriki In da ja namenjen ta kupovanja orožja in 'streliva.
Izjava vsebuje tudi obdolli-tev, da je Amerika ia dala orol-
je, strelivo in drugI vojni material v vrednosti čes $3,600,000*-, 000 Kalšekovi vladi. To ja ogromna pomoč Kalšekovi armadi, ki ja zavojevana v civilni vojni a komunističnimi silami.
Enlsj pravi, da se bo civilna vojn s nadaljevala, zaeno pa Je obsodil predsednika Trumana, ki ja nedavno naglasil, da ameriška politika na Kitajskem na bo revidirana. To Ja bilo sasotovilo Kaišeku, da ga bo Amerika ia nadalje podpirala.
i "Naše mnenje je, da predsed-ull) Truman ne predstavlja mnenja večine ameriškega ljudstva," pravi Enlaj. 'Truman Ja sicer naglasil, da se Amerik« ne vmešava v civilno vojno na Kitajskem, toda dejstva so drugačna. Dokazano je, da nudi vso pomoč vladi generallslma Kalšeka in s tam podžigs civilno vojno na Kitajskem."
Knlaj Je opozoril Trumana na dejstvo, da je Kalšekovi vlada predložila proračun splošnemu obfsaftbncmu svetu v vsoti čez devet milijsrd kitajskih dolarjev aa financiranje vojnih operacij pr«»ii komunističnim silam.
Amerika bo podpirala filipinsko vlado
Manila. Filipini, 2 jan.-Ame-riški poslanik McNutt Je dal ra-galovllo, da bo Arnrrika še nedelje podpirala fiiij'.nsko vlado. Vlada Je nedavno oainanile, da sa Ko obrnila na Ameriko s prol-njo za finančno j«mioč.
Cena mlehu in imetani zniiana
• Chicago, 2 jan Mlaksrsto kompariije m> naznanil* /nižanje cen«* /a mle>o in »metano. Kvart mlrka t jo «tal v trgovinah 20 edn-U»v, rent rnartj. kvSrt »rneUlIS l>* |x*t centov man j.
PROSVITA
PETEK, 3. JANUARJA 1947
PROSVET A
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO ur LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE
JEDNQTE o4 mmé publish* bf
aa Ztfnašaaa driav» (Ima m Uto. $2M MM pol tot«. f 1 JO m i«trt lata« M Cook Co- 1740 m colo tolo. U.1% aa pol lotai m
SulMcriptioa ralati for tbo United Stete* (oxoopt Chicago) MJt pav yoar, Chicago and Cook Cotuür 0740 pat
M «a vračajo. RokopUi literarna MiUm (črtica. _
paanü ltd.) aa majo poéUjatelju la ▼ alu^a)«, «a Ja priteáU
AxlraHlilng ratee an and wnaolicited arîicla. will mot ka raturnad,
aa «tortea, playa, paanu. wül ka raturnad lo aooompanted by ieli add*aeaed and atempad
oniy
Nulo? na rsa. kar Ima »tik a 1
PROfVETA 10074« So. Lawndalo Aro., Chicago 11. Tllloola
Delovnik "od portala do portala9
Izgleda, da se dobršen del ameriškega organiziranega delavstva čisto nič ne zmeni za razne grožnje s atrani patentirane reakcije ki ga straši z drakonskimi protidelavsklmi zakoni, ki jih priprav ljajo v svojih pisarnah velebizniŠld lobisti, korporacijski odvetniki kongrear.iki in aenatorji, stari in novi, in več ali manj baje tudi v Beli hiši. In prav je, da ae unije ne zmenijo, kajti bič navadno najraje pade po onih, ki ae že vnaprej treaejo, se boje strahov al hodijo t klobukom v roki kot je hodil Cankarjev hlapec Jernej. V razredni družbi je pravica navadno na atrani onih, ki si jo znajo priboriti.
V	mislih imamo epidemijo tožb, s katerimi te dni poplavljajo sodišča razne unije in s katerimi skuiajo nekoliko olajšati velike korporacijske blagajne. Ta epidemija tožb se nanaša na zahtevo unij za iztirjanje tako zvane "portal to portal pay." "iDo konca zad njega tedna so te tožbe znašale preko eno milijardo 300 tisoč do larjev, toda ta naval je komaj šele v začetnem štadiju. Kot ae sliš iz "free enterprizerskih" in tudi delavskih krogov, znajo doseči te tožbe gigantično vsoto do šest milijard dolarjev. To je skoraj toliko kot je pred veAto znašal letni proračun zvezne vlade.
V	tem sodnem navalu na blagajno velikih korporacij so do danes v glavnem prizadete unije CIO. Toda zadnje dni smo opazili, da se jim je že pridružilo tudi par unij ADF, ki tudi hočejo priti do plače "od portala do portala," to je plača za čas, ko ga delavec porabi po tovarni, ko gre k svojemu delu in z dela, kakor tudi za čas, ki ga porabi za preoblečenje v tovarni,
Z drugo besedo; plača od portala do portala ali od vhoda do vhoda pomeni, da se prične delavčev šiht takrat, ko stopi v tovarno in traja, dokler po opravljenem delu ne "punča" ivoje upoalitvene karte pri vhodu.
- - cM	*
Ta koncepcija deiovnika je povaem nekaj novega v tej deželi in izven premogovne industrije tudi po vsem svetu—vsaj kolikor nam Je znano. To koneepcijo deiovnika je legaliziralo zvezno vrhovno sodišče zadnje poletje, ko je s šestimi proti dvema glasovoma (eden ni glasoval) vzdržalo unijsko tožbo pri Mount Clemens Pottery Co. v Michiganu. Tožba je bila vložena na podlagi neke določbe zveznega mezdo-umega zakona, ki je bil sprejet v kongresu leta 1937 in je stopil v veljavo s 1, januarjem 1038. To je bil zadnji "newdealski" zakon.
Ta koncepcija ali zamisel deiovnika od vhoda do vhoda se lahko smatra za nekaj revolucionarnega. Pred par leti so si ga prvi lavojevall organizirani majnarji. Rudarska unija UMW je prišla na dan a to zahtevo že pred 25 leti, že prt pogajanju za tako zvano jackaonvillsko pogodbo. V naslednjih letih se je operatorjem po-«rečilo, da so UMW na tako zvanem mehkem premogovnem polju popolnoma zadavili vtled tega, ker ae uniji kljub vsem prizadevanjem ni poarečilo organizirati majnarjev v West Vtrginiji, Penn-sylvaniji, Kentuckyju In drugih južnih državah.
Ko se je UMW s pomočjo "new deala" zopet poetavila na noge in konaolidirala svoje sile, je pred operatorje zopet prišla s to za-htevt». Ta delovnik od portala do portala je najprej izvojevala v rudnikih Tenneaeee Coal & Iron Co. In sicer ga je izvojevala na zveznem sodišču. Pred par leti pa je vlada tako rekoč priaillia operatorje, da ao priatali na plačo od portala do portala za
vao premogovno induatrijo. Za majnarje Je bila to velika zmaga.
*
Da-ll bo prišel ta delovnik v modo tudi v drugih industrijah, Je še v naročju bogov. Vrhovno sodišče ga je aicer sankcioniralo, toda je vprašanje, da-li ga bo tudi vzdržalo, kadar bo katera izmed sedanjih tožb zopet prišla pred ta tribunal, In da znaweč teh tožb priti zopet pred vrhovno sodišče, je gotovo, kajti tirala bo do vrhov-ne inštance stranka, ki bo to$bo zgubila na nižjem ali prizivnem sodišču.
Podjetniški krogi sedaj delujejo na tem, da kongres napravi ko-nec temu novemu delovniku s tem. da prepove vsako plačo od portala do portal*. Ako se to zgodi, bodo majnarji najbolj udarjeni, kajti oni imajo goloba že v košari. "Free enterprizerji" so precej Ngurni, da ae to zgodi, kajti v kongresu bo štels njihova beseda, «>e pa delavska. Kar korporacij»kim odvetnikom zdaj dela preglavico, je to, kako bi nov zakon sestavili tako, da bi bil tudi retroaktiven. To je aicer proti angleškemu pravosodnemu konceptu —poeeganje zakona nazaj-toda to jih najbrže ne bo motilo in bodo že kako "skomandirali," da bodo dosegli avoj cilj. Citali smo še duhovito sugestijo, naj kongres redefimra dotično točko v mezdo-urnem zakonu na ta način, naj se t« zakon tolmači tako, da bo jemal v obzir "običajni delovnik, ki je bil v navadi ob čaau sprejetja postave Učene korporse jtke glave pravijo, da bi vzakonttav takega tolmačenja vrglo z onevnega reda vse tošbe aa "portal to portal pay "
*
Ta golob torej 4e ni v košari. Da-li Imajo voditelji CIO doatl upanja, da n« ««litf,h txvojujejo delovnik Mod vhoda do vhoda." nam ni znano V*«. izgled*, da ao ae oprijeli te ofenzive kot del strategije v zver 1 njih rahtevo za novo splošno zvišanje plač— potreb«, ki je nastal« v»led velike draginje. Labor, glasilo železničarjev se sicei ne strinja s to potezo, a tem» tožbami in meni, da Jc to le draienje 1 «akcije in ji dajanJe v-rok* bič, a katerim bo še bolj krepko udarila po delavstvu. - Ampak Labor je lahko glede tega v zmoti, kajt reakcija bi delavstvu vseeno grozila s bičem
Bolj važno je goapodarsko vprašanje, ki ga odpira delovnik "od vhoda do vhoda " Na eni strani bi rvttal produkcijske stroške in torej eetw na drugi bi pa od njega imele koristi manjše tovarne, kjer delavci ne izgube dosti čaaa od vhoda do avojega dela. Vae-H#>or je to nova snov na polju razrednega bojo.
O DELU ZA STARO DOMOVINO IN DRUGO
Chiaholm, Mino. — Na zadnji seji podružnice 91 SANSa je bila zelo slaba udeležba. Temu je menda vzrok, ker vsak po svoje tolmači naprednost. Na seji so bili podani popolni računi od ustanovitve podružnice naprej. Označeni ao bili vsi dohodki posameznih članov za otroško bolnišnico. Torej že radi tega je bilo vredno priti na sejo.
Tu sledi podrobno poročilo, zakaj smo porabili nabrani denar. Za skupno prevoznino obleke smo plačali $81.60. Članarina in darovi so znašali $279, preostanek dveh priredb $189.81, za otroško bolniinico pa $328.50. Skupna vsota naše postojanke znaša $878.91. Poleg tega pa je darovalo za bolnico društvo 110 SNPJ $100, podružnica 38 SŽZ $15, društvo 322 SNPJ $5 in Frank Oouze $10. '
V	kolikor je meni znano, je bilo do sedaj poslano iz naše naselbine za otroško bolnišnico 0448.50. Vsota bi lahko bila več. ja, a se moramo s to zadovoljiti. Ni mi znano, ali je poalala iaj za bolnišnico podružnica št. 3 JPO-SS, pred nekaj le^i pa je ta podružnica prispevala čez $1000 za pomožne namene.
V	imenu naše organizacije a peliram na naše rojake in roja kinje, da bi še nadalje podpirali in prispevali za naše brate in sestre v stari domovini, kateri so še vedno v potrebi. Prosim vas, ne poslušajte tiste narodne za-vajalce, ki pravijo, da v stari domovini ne potrebujejo več pomoči. Prav tako ne jemljite resno tistih, ki morda čitajo A-meriško domovino, kajti ta list ne zastopa delavskega razreda. !
Pred nekaj dnevi mi je neki tukajšnji rojak dejal, da je čital A. D, da je žalostno v stari domovini, kajti v nekem kraju v Istri so zvonili po cerkvah za nekakšne komunističe proslave. Kakšne so bile te proslave, meni ni znano, vem pa da so svoje Čase zvonili za avstrijskega cesarja Franča Jožefa, za papeža, za škofe in druge postopače, po vrhu pa še molili, da bi dolgo živeli in nas nadalje izkoriščali. No, kaj so storili ti ljudje v času prve svetovne vojne? Cesar je dal ukaz za zaplenitev cerkvenih zvonov, katere ao potem predelali v morilno orožje, papež !n škofje pa ao blagoalavljali to orožje. Tedaj ni nihče proti temu proteatiral, daairavno je'bil to zločin prve vrste.
Dotični rojak mi je tudi omenil glede pojasnila < patra Ga-brovška, v katerem pravi, da Jih e izmed 2000 duhovnikov samo nekaj izvršilo nerodnosti pri zadrugah. Seve, Mirko Kuhel ne more vedeti za vse zločine.
Take nerednosti od strani duhovnikov so ae dogajale Ža pred mnogimi leti. de v času Avstro-Ogrske so bile ustanovljene zadruge v Dolenji vasi, Ribnici, Sodražici In drugih krajih. V Dolenji vasi so bi* voditelji za druge pošteni katoliški ljudje, a kaplanom 2uškom na čelu. Kaplan pa je poatavll za glavnega ravnatelja zadruge svojega brata in kakor sta ona * dva rekla, tako Je moralo biti. Ako pa je kdo kaj godrnjal, je bil takoj potisnjen v ozadje.
Kaplan je potem ustanovil tudi Marijino družbo za mlada dekleta, češ, da jih bo držal proč od greha, ki ae poeebno rad prime mladih deklet. Stari župnik Je Imel tretji red in tako Imel stare ljudi pod svojo oblastjo, kaplan pa mla4|no in tako Je šlo nekaj časa vse gladko naprej
Vsako leto ao prišli misijonar-I, na prvega avgusta pa ao se vršile velike cerkvene slavnoati ta obred». Ljudje *> ae plazili 24 ur po kolenih okrog cerkve. Verniki ao prihajali od vaeh strani in krajev In čaatili av. Ro ka, ki je v velikem oltarju kazal «vojo ranjeno nogo. Na ta način e cerkvena obrt dobro uspevala.
župnik in kaplan sta si naba-valila veliko križcev In svetnic — nobena ni imela manj kot 300 odpustkov, kdor pa je hotel imeti več odpustkov, pa je mo-
uspevala brez vsake ovire, le nekateri župljani so se upirali in šli rajši obdelovat polja kot k cerkvenim obredom. Vsi tisti, ki so to storili, so bili proglašeni, da so storili velik smrtni greh. (Misijon se je vršil v mesecu maju, ko je bilo na polju največ dela.)
• Zadruga je nekaj časa lepo napredovala, potem pa se je pričelo sovraštvo proti onim, ki so slutili, da je bilo nekaj narobe. In res je pričela zadruga lesti v deficit in nazadnje je zaprla vrata.
Kaplan tudi ni obvaroval greha mladih deklet. Nekaj zalih deklet se je začelo rediti, nakar je bil kaplan premeščen nekam na Gorenjako, njegov brat pa je pobegnil neznano kam.
Nekaj delničarjev, ki so bili kaplanovi prijatelji, so imeli koristi od zadruge, dočim so ostali morali plačevati deficit. Za kazen je škof vzel kaplana župniji za veliko let, nato pa je bila vsa krivda za propast zadruge zvr-jena na liberalce.
Te stvari sem omenil zato, da nf bo kdo mislil, da je bil kaplan Gabrovšek prvi, ki je bil v zvezi z nerednostmi^ pri zadrugah, temveč so se take stvari dogajale tudi že pred njim.
Veseli me, ker ne bo v novi Jugoslaviji več dana prilika duhovnikom, da bi še nadalje izkoriščali ljudstva v božjem imenu. Morda bo to vplivalo tudi na kaplana Gabrovška Jn bo sčasoma postal pravi Kristusov namestnik.
Pred kratkim sem čital pismo iz vasi Luče pri Ljubnem na Štajerskem. Imeli so birmo in ljudje so prišli iz vseh krajev, ker so vedeli, da gre za pravo božjo čast, ne pa za posvetne namene. Veliko bi še lahko pisal, toda za danes dovolj. Omenim pa naj nekaj o župniku Škulju iz Polenje vasi. On je najprvo «povedal in obhajal do-domobrance,.nato pa jih poslal v Kristusovem imenu pobijat nedolžne komuniste. Ko so izvršili krvavo dejanje, so pa še zažgali pet ¡stanovanj v Rakltni-ci. Župnik Škulj je pomagal Še pri drugih zločinih, toda prišel bo v roke pravici, čeravno je pobegnil z okupatorjem iz Jugoslavije.
Ko bo priobčen ta dopis, bomo že v novem letu. Želim vsem več sreče v novem letu, Prosve-ti pa več-novih naročnikov!
Frank Klune. 1
ORAIIOVO PRI CERKNICI OBNAVLJA DOMOVE IN ŠOLO
II. •
Cleveland. O.—Tu sledi drugi del pisma, ki mi ga je pisal Stanko Novljan, šolski upravitelj v Grahovem. Glasi se:
"V letu 1945 je bilo 1,600 delovnih ur prostovoljnega dela.
Od 18. do 23. februarja 1946 je ZMS iz Grahovega planirala ln snažila teren pri "Domu ljud ake prosvete" ter imela 960 delovnih ur.
Dne 29. februarja smo imeli prvo delovno nedeljo.
na pripravljeno cesto, kjer so že čakali nasipovalci in planerji.
Delovna nedelja izkazuje sle deče prostovoljno delo: Zasuli smo 153 metrov ceste z zmletim gramozom in nasuli 70 metrov z debelejšimi odpadki, da bodo lahko ljudje vozili iz Jezera.
Osobja je bilo 117 vaščanov, osem cestarjev, 12 voznikov, štirje učitelji, ki so v osmih urah storilo 1,096 delavnih ur, kar je zasluga povezanosti ZMS, A F Ž in pionirjev z OF.
Pionirjem odkazujejo desetar-ji lažja dela, kot zlaganje opeke in vožnje. AFŽ prihaja na delo popoldne, ker so zaposlene dopoldne s gospodinjskim delom.
Dne 9. marca pa je prišla na prostovoljno delo ZMS iz Mar-tinjaka, ki je skupno z (mladino) ZMS iz Grahovega in našo vojsko storila 628 delavnih ur. Prevažali so material, ruševine in podrli hišo tovariša Levarja, ki si bo kot prvi postavil nov dom.
Dne 15. marca se je delalo 536 delovnih ur in to 45 ZMS, AFŽ,: sedem voznikov in 15 vojakov, vsi po osem delovnih ur.
Dne 16. marca se je zopet delalo ves dan po osem ur in to 46 delavcev in osem voznikov iz Grahovega in devet ZMS iz Martinjaka ter 70 naših borcev po štiri ure, kar znaša skupno 908 delovnih ur. Drobilec je zmlel 20 kubičnih čevljev kame-< nja. Dne 17. marca v nedeljo, je bilo na prostovoljnem delu 26 mladincev in 15 vojakov, ki so delali po štiri ure in storili 164 delovnih ur.
Z drobilcem 16. in 17. marca se je zmlelo 32 kubičnih metrov kamenja, a 18. marca pa 20 kubičnih metrov. Delalo je 17 mladincev Iz Grahovega po 0-sem ur, to je 136 delovnih ur.
Dne 24. marca (nedelja) delalo 21 ZMS, štirje vozniki po Ščst ur, kar znaša 160 delovnih ur.
Skupno ja delalo do 4. aprila: 1946 ZMS, AFŽ, pionirji in bor-' ci J. A. 4,558 delovnih ur, leta 1945 ZMS, AFŽ, pionirji 1,600 delovnih ur.
Kulturno prosvetno in politično delo tudi ne počiva:
a)	Pionirji iihajo redne te denske sestanke in lastni pevski zbor in so že 24krat nastopili;
b)	ZMS poseča redno sestan ke kjer se politično izobražujejo ter imajo lastni mešani pevski zbor in so že dvakrat nastopili.
Za knjižnico se je darovalo:
ZMS Grahovo .............1,146 din
ZMS Bloška Polica...... 200 din
ZMS Žerovnica ............2,000 din.
AFŽ Grahovo .............. 500 din.
Ruski zgodovinar Tarle o svetovnem položaju
Skupaj..........................3,846 din.
Dne 3. marca jc priredila kulturno prireditev, a 7. aprila Je bila uprizorjena drama "Svet brez sovraštva."
c) AFŽ noče zaostajati za maldino. Obdarile ao pred pu atom naše invalide. V Ljublja-Vsa vas' no sta odnesli dve ženi 200 jajc. tako kmetje, delavstvo in delov-1 Imajo redne tedenske sestan na inteligenca—učiteljstvo, smo ke, kjer Je navzočih preko 60 združeno zagrabili za krampe in *en. Popolnoma ao razgibane lopate ter po načrtu proatovolj- j in z zanimanjem slede refera-no delali vea dan. Na pomoč tom, kar se vidi iz debat. Po> smo dobili od "Cestne uprave ročila redno pošiljajo.
Logatec" drobilec, ki je zmlel 18 kubičnih metrov kamenja v osmih urah. 8proti se je odvažal
d) OF v Grahovem iivi In vsestransko skrbi za povezavo t množičnimi organizacijami. Ak-
Unllaki ttOdavš- ae le apomnU tinti otrok stavkarlev pri A lil. . _	Ckalmera C* v Warn Allien. Wis- kjer ao delavci člani avto« unlla
ral več plačati Nekaj let Je obrt CIO. v atavki Ae od pomladt	*
Tu sledi drugi del članka ruskega zgodovinarja Evgena Tar-leja. Tarle ni kakšen komunistični agitator, kot ga skuša prikazati ameriško časopisje, temveč eden največjih sodobnih zgodovinarjev na svetu in avtor zgodovinskih del kot so "Krimska vojna", "Katarina Velika", "Napoleonova invazija Rusije" itd. On je tudi član Akademije znanosti Sovjetske unije, Ameriške akademije za politično in socialno znanost in Britske akademije.
V prvem delu je navedel vire, ki krmijo "nezadostno denacifi-kacijo" v poraženi Nemčiji, tu pa nadaljuje:
"In mi nismo niti omenili odprto ofenzivo, ki jo je pričel mednarodni fašizem v Grčiji,-ali očitno gospodarsko in politično podporo fašistu Francu v Španiji.
Glavna skupščina Združenih narodov* je imenovala Francov režim s pravilnim imenom—fašističen, toda kljub temu ima ta še vedno oporo v vplivnih krogih v gotovih državah. Nobenega dvoma ni, čimprej preneha Francov fašistični režim, tem bližje bomo miru."
Kaj pa pomenijo vsk tisti napadi na princip edinosti velesil? Naši nasprotniki so krstili načelo soglasja petih velesil kot 'zahtevo za vetovno pravico'.
Če bi bili publicisti kot je ameriški Lippman res odkritosrčni, bi morali priznati, da dajejo pot uho takim idejam in razpihujejo vojne plamene v toliki meri kot je splošno ljudstvo proti vojni.
'Neizogibnost vojne' je prvo in poglavitno geslo onih, ki bi radi videli ponovno prelivanje krvi. O 'neizogibnosti' najčešče in naj-zgovorneje govore včerajšnji krizlingi in današnji Andersi ter 'Bori Komorowskiji (poljska za-mejna generala, ki se trudita v inozemstvu, da bi zrušila sedanji režim na Poljskem—op. prevajalca). Vsi mislijo—in se ne motijo—če ne bo nove vojne, bodo morali 2* vselej prevedriti na zgodovinskem smetišču Toda ne, bo se jim posrečilo pognati ljudstva civiliziranih dežel v novo klanje!
Državljani Sovjetski zveze smo bili že odsihdob prijatelji Ame
MIlan Medvešek
rike.
tivisti so agilni ln delavni povsod tako na političnem polju, kot tudi pri obnovi porušene vasi.
Ni dneva brez seje, ali sestan ka, ali predavanja, saj je v Grahovem že dobro delujoča "Ob novitvena zadruga," "Prodajna in nabavna zadruga," "Čebelarska družina" in "Traktorska Staniča" ter "RKS."
e) KLO Grahovo enako brez hibno dela, zlasti tovariš tajnik in predaednik, a tudi ostali odborniki se zavedajo dolžnosti. Ako nastanejo kdaj kake teža ve, zlasti pri razdeljevanju na kaznic, pri odkupu pridelkov in podobno, ae takoj s pomočjo OF Odbora in rijtgovih 'Aktivistov pomaga drug drugemu in delo gre naprej.
Včasih nastanejo razne teža ve, kar je vzrok pomanjkanja kadra povsod.
Z geslom: "Za Ttta in domo vino—naprej!" smo tndno odlo Čeni popraviti vse, a he popustiti dotlej, dokler ne bodo zabrisani vsi sledovi banditakih faši stičnih zavajevalcev In izdajalcev.
Smrt fašizmu—svoboda narodu!
Opomba: To je samo obračun dela do meeeca maja, a dela se kar naprej in naprej. Prišli ao nam na pomoč tudi Ljubljanča ni, ki ao pomagali rušiti pri Jakobu Ogrincu iz Grahovega in pri Andreju Zabukovcu (Gor nik) It. 53, ki Ima aedaj že vae pripravljeno, da ai postavi nov dom in to pomladi 1M7. Imamo zadrugo ln to "obno (Dalja aa t. strani)
Tista mlada in močna dežela ter njeno veliko ljudstvo, ki je prekosilo evropske države na tolikih važnih poljih, uživa veliko spoštovanje med nami. Toda mi nikakor ne ijioremo razumeti, zakaj nazadnjaški krogi sistematično napadajo Rusijo.
Naš sloviti publicist Herzen iz 19. stoletja je dejal, da bo Rusija prej ali slej stopila po poti napredka v tesni zvezi z Ameriko.
Bor Komorowski, zastopnik tistih Poljakov, ki odprto govore, da je njihova rešitev edinole v novi vojni, je slučajno na obisku v Ameriki. Zakaj je on slav-Ijen na ceremonijalnih banketih, na katerih so navzoče tudi uradne osebnosti? Očitno radi njegove vojaške hrabrosti v bodočnosti, kajti v preteklosti ni po-kázal nobene, razen če smatramo za junaštvo njegovo predajo Nemcem.
Spomladi leta 1939 je vodil Neville Chamberlain 'odprta' pogajanja s Sovjetsko unijo, ob istem času pa tajna v Švici. Po teh tajnih pogajanjih so reakcionarni voditelji Litvinske, Lat-yije in Estonije kot na povelje dirigentove taktirke skupno naznanili, da ne potrebujejo pro-tekcije pred Hitlerjem. • Z drugimi besedami: Chamberlain in Daladier sta namignila Hitlerju, da ne sme zamuditi zlate prilike in naj udari skozi te "nevtralne države"- po najkrajši in najdi-rektnejši poti proti Leningradu.
Znano je, da so ljudstva Litvinske, Estonije in Latvije pognala iz svojih hiš vse te izdajalce in Hitlerjeve zaveznike, toda danes nekateri izmed njih žive v Ameriki in stavijo vsa svoja upanja na bodočo svetovno klavnico. Paul Žadeikis, eden teh vpokojenih baltskih "diplomatov", je bil gost na nekem banketu v Washingtonu. (Ta banket se je vršil v Beli hiši, na katerega je povabil predsednik Truman tudi omenjenega diplomata, kar so smatrali sovjeti za žaljenje in poslanik Gromyko je sporočil v Belo hišo, da je bolan, Zato mu naj bo oproščeno, ker ne bo navzoč . . . Op. prevajalca). Mi ponavljamo vprašanje, kaj tiči za vsem tem?
Zakaj je bil predrzen proti-sovjetski agitator Shumacher deležen takšnega triumfalnega sprejema v Londonu? Tako postopanje pomaga zastrupljati politično ozračje v času, ko bi se ga moralo očistiti in ko je nadvse važno, da se utrdi prijateljstvo velesil.
Sovjetsko ljudstvo Je pazljivo sledilo poteku razprav o omejitvi orožja, ki so se vršile v New Yorku. Sovjetska delegacija je zagovarjala javno in direktno kampanjo za svetovno razorožitev in za utrditev varnosti po vsem svetu in Večina delegatov jo jé v tem podpirala. Toda, ali ne smemo priznati, da so bili vsi tisti, ki si resnično žele mir, v skrbeh radi prizadevanja Anglo-saksoncev, da obdrŽe atomsko bombo?
Ali se lahko družijo bombe 1 mirom? Za k«j ae na vse mogoče načine prizadeva, da bi se ohranila prednost načelom atomske diplomacije? Kdo želi to? Zakaj ao ae ob času, ko so bile razprave o omejitvi orožja na višini, vršila pogajanja za izenačenje ameriškega in angleškega orožja? Kdo potrebuje vse to? Prepričan sem, da te#a ne potrebuje ameriško ljudstvo.
Za aovjetako ljudstvo nütane Amerika še vedno dežela Benjamina Franklina, Washington» Jeffersona, Lincolna, Franklin« Roosevelta ln njihovih velikih tradicij.
Ob hovem letu imamo navado izražati Voščila. Ha/ tud. jaz izrazim eno: Ia vsega are« da bi imele tradicije velike An* rike močan vpliv na amernter Zedlnjenih držav, katere naj t» vodile v politično prljatf' Sovjetako zvezo in prijatelj i s vaam svetom
prTgfC. 3. JANUARJA W7
PROSVITA
Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije
Jedenski pregled iz Slovenije
(Od našega stalnega dopisnika F. A.)
IZ DELAVSKEGA GIBANJA
Izseljensko vprašanje
"Spominski zbornik" iz leta 1939 je Objavil stanje jugoslovanskih izseljencev v Evropi, Ameriki in drugih kontinentih. Po teh podatkih je bilo slovenskih izseljencev koncem leta 1938 sledeče: V Evropi (Franciji, Nemčiji, Belgiji, Nizozemski in; drugih evropskih državah) 60,-000. V ostalem svetu (Združenih državah ameriških, Argentini, Braziliji, Kanadi in drugih državah) pa 313,000 slovenskih izseljencev.
Letos se je vrnilo v Jugoslavijo iz Westfatije 7700 izseljencev iz Francije 4,000, iz Belgije 600 izseljencev. Vršijo se priprave za povratek 5,000 izseljencev iz Kanade in 1,000 iz Nizozemske. Čim pa bo mogoče repatriacija se bodo pričeli vračati tudi iz Argentije, Južne Afrike, Avstralije, Združenih držav in dr.
Leta 1924 ge odšlo iz Slovenije veliko število delavcev v evrop ske države. Ker so se borili za pravice delavskega razreda, so bili proglašeni za puntarje in nezadovoljneže in jih zato niso hoteli nikjer zaposliti. Odšli so v inozemske rudnike. Stari ju goslovanski režimi se niso brigali za usodo svojih rojakov. Da bi preskrbeli delo doma, jim ni prišlo na misel. Tudi v tujini so jih prepustili svoji usodi. Franciji na primer so imeli iz seljenci armenske, italijanske! poljske in madžarske narodnosti konvencijo, sklenjeno s franco sko vlado, med tem ko jo naši jugoslovanski izseljenci niso imeli in so ostali tako od vseh izseljencev najbolj brezpravni
Najzavednejši del naših slo venskih izseljencev je v Franci ji. To so večinoma rudarji. Nji hov gospodarski položaj pred le tom 1941 je bil boljši kot sedaj, toda dokaj slabši od francoskega delavstva. Domovali so v revirjih večinoma v majhnih bajticah. Francoski izseljenci so pokazali za našo novo domovino veliko razumevanje. Zavedali so se, da so s svojimi rokami u-stvarjali ogromne dobičke tUje-mu kapitalistu in mu kopičili neizmerno bogastvo, ••daj pa bodo raj« in saveatneje skupno t nami delali i a sebe in gradili boljši in pravičnejši svet.
Pri marsikaterem našem isse-ljencu s« j« pojavilo vprašanja, k j« bo v domovini saposlon. Vsi so lahko bres skrbi. Za njo Je pripravljeno dalo v Hrastniku, Zagorju, v Kočevju in drugod, l-jer so velika potrebe po obnovi in graditvi. Tu bodo sapoeleni predvsem rudar J L Ostali poklici pa dobe službena nakazila preko delavskih strokovnih organizacij in ministrstev po strokah. Zaposlitev jih čaka v indutsrijskih krajih, kjer jim bodo preskrbeli stanovanja naši ljudski odbori. Ministrstvo za delo pa je že predlagalo, da se zgradijo pri masovni repatriaciji, ki se bo iz v'šila v bližnji bodočnosti, lepo »nejene kolonije v vseh večjih 'Tlustrijbkih krajih Slovenije, kakor tudi v ostalih federalnih fcinicah. — Podani so vsi predpogoji. da bo nafte delavsko izseljensko vprašanje v ljudski državi « bližnji bodočnosti rečeno, kljub vsem teškočam.
IZ KULTURNO-PROSVETNEGA 2IVLJENJA
Književni veter 'ovjetskih pisateljev
Na književnem večeru na Ko-1 " » vi univerzi so brali odlomke
"J h del sovjetaki književniki v ' n Katajev. Aleksander p'okofJev in Vsevolod Višnjev-Katajev je fttal "Ofe naš" i f",v" t iz življenja meščanov [''■'■ med domovinsko Vojno
*)ev*ki je bral odlomek
Prokofjev pa je recitiral pesmi z zbirke "Rusija". — Sovjetski cnjiževniki so obiskali tudi Po* stojno. kjer jih je mladina navdušeno pozdravila. Ogledali so si tudi znamenito Postonjsko jamo ter okoliške vasi. Povsod so lih najtopleje sprejeli domačini. — Sovjetski književniki so nato odšli v Opatijo.
"PohujiMje v dolini
Sentflorjanski"
v Mariborski drami
Cankarjevo "Pohujšanje" nam je tudi danes posebno blizu, saj vsebuje napad na polovičarstvo, drobtinarstvo, samopašnost, hi-navščlno in omejenost nekdanjih fistrov. To Cankarjevo dramo je postavila na oder Mariborska drama v režiji C. Žižka. Kritika je predstavo toplo spre jela.
♦
"2ene na Nitkavuoriju" v Mariboru
Ta "rešna komedija" Helle Wuolijokijeve spada k tistim o-drskim komadom, ki zavestno oblikujejo značaje v zvezi s soci-jalnim okoljem. Zakon v tej "resni komediji" je označen kot poslovna stvar; junakinja drame se bori za svojo ljubezen in obenem čistejšo in plemenitejšo obliko sožitja med možem in ženo v svobodnejšem svetu. Tudi to delo je predstavilo našemu delovnemu človeku mariborsko narodfto gledališče. Premijera je bila 23. novembra. Predstava je bila dobra in so igralci dostojno podali svoje vloge. Posebno odlikovanje pa je zaslužil režiser Štandeker, ki se je izkazal mojstra
Koncerti
Smo v najširšem razmahu ta kozvane koncertne sezone. Po vseh industrijskih centrih Slovenije prirejajo naši delovni ljudje koncertne prireditve. Odlikujejo se naši pevci, mešani zbori in tudi ženski zbori. Zdaj prirede koncerte poštarji, potem železničarji pa zopet drugi v o-kviru svojih delavskih strokovnih organizacij. Začetkom decembra je bil v Ljubljani kar vsak dan po 1 koncert, ki je bil namenjen fondu Rdečega križa S1 o v e n i j e. — 2. decembra so koncertrirali v Ljubljani violinist Albert DermelJ. ki se odliku je po izredni tehnični igri in le poti glasu, pianistka A. Horako-va, ki zavzema eno prvih mest med našimi reproduktivnimi u-metnicami, ter MarJanca Kale nova« ki ima prelep glasovni materijal za koncertni oder. — 9. decembra je koncertriral Ljubljani Peter ToŠkov, eden najnadarjenejših jugoslovanskih vijolinistov. * Ima «ijajno tehniko in prelep ton. — Koncert je obsegal Mozartov Koncert v D duru, Tartinijev "Vražji trilček" Chopinov Nocturno in druge. — Delavski pevski zbor "Ivan Cankar" je ob proslavi svoje 25 let niče priredil prvovrsten koncert v veliki Filharmonični dvorani v Ljubljani v počastitev spomina obletnice smrti Ivana Cankarja
i/
narod si Je pridobil t zmago v narodno-oavobo-dilni borbi tvojo državnost, poleg lega pa si Je s tem pridobil' tudi vse predpogoje sa svoj na-rodnoetni razvoj. Na tretjo obletnico zasedanja Antifašistične-ga viječa narodne osvoboditve Jugoslavije je Makedonija dobila svojo univerzo, dokaz enakopravnosti, ki vlada danes v novi Jugoslaviji. Ustanovitev u-niverze v Makedoniji je vAžen korak v medsebojnem spoznavanju naših narodov, izmenjavi kulturnih pridobitev in korak k utrjevanju bratstva. Ta znan-stveno-kulturno-prosvetni zavod Makedonije bo pomagal v novi Jugoslaviji pri razvoju naše zna* nosti, kulture in prosvete ter pomagal izgrajevati svobodno in neodvisno domovino jugoslovanskih narodov.
•
GLASOVI O NOVI, PREROJENI JUGOSLAVIJI
Na tiskovni konferenci 3. decembra v Beogradu
je podal zastopnikom domačega in tujega tiska naš vijolinski umetnik Zlatko Balokovič obširno izjavo, v kateri je povdarjal svoje vtise, ki jih je dobil pri o-sebnem stiku s preprostimi de lovnupi ljudmi ter različnimi predstavniki političnih, strokov nih, delavskih, kulturno-prosvet-nih, ženskih, mladinskih itd. organizacij. Kot znano je Zlatko BalokoviČ prispel v Jugoslavijo na povabilo maršala Tita in je bil tudi njegov gost. BalokoviČ je obiskal skoro vse kraje Jugoslavije, kjer je priredil številne koncerte. Obiskal je tudi slovensko Primorje, dalje republiko Albanijo ter Bolgarijo.
O Jugoslaviji je rekel, da je to dežela veselega ljudstva, kjer je našel ljudi, ki so prvič v zgodovini občutili, da so dejansko svobodni. Delavstvo je prevzeto od stvarilnega navdušenja, ker se zaveda, da s svojim delom pomaga pri obnovi svoje deftele. Občutek odgovornosti človeka do Človeka in naroda je bil nekaj čudovitega. Na vseh področjih je opazil tekmovalni duh, kajti vsak poedinec se trudi, da se skrajša doba, ki je potrebna pri obnovi in izgradnji. Med največjim M jem so jugoslovanski delovni ljudje povzdignili iz svoje srede voditelje, ki so se nesebično posvetili službi svojemu narodu. Maršal Tito Je šiv simbol vseh narodov Jugoslavije ln veeh njihovih tvornih sil. Vedno je prišlo do spontanih manifestacij pri poslušalcih, kadar je omenil v svojih govorih ameriški narod. Najbolj radosten pojav je bratstvo, ki ga občutijo med seboj narodi Jugoslavije in Bolgarije.
Ameriška politika ni dosledna napram novi Jugoslaviji. Prvi primer je Trst, ki ga odreka, čeprav je vsem jasno, da Trst gravitira na jugoslovansko ozemlje in da zahteva čut pravičnosti, da se priključi svobodni Jugoslaviji. Drug primer je preletavanje ameriških letal čez Jugoslovan sko ozemlje, tretji je vprašanje vrnitve donavskih ladij, ki so Jih Nemci odpeljali med okupacijo pa jih ameriška oblastva nočejo vrniti, četrti je primer instalacij velike železarne v Bosni, ki so bile kupljene že pred vojno, ps so jih Nmci med okupacijo demontirali in odpeljali v Linz na Avstrijskem, a jih sedaj ameri ška oblastva ne marajo vrniti Itd. Itd. To so bili primeri, ki so povzročili slabo kri med Ameriko in JugoFlavljo. . | Na tiskovni konferenci Je bila
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanje z a. strani)
vitveno," ki ski»bi za obnovo in "Nabavno in prodajno zadrugo," ki posluje v Krajčevi hiši, kjer je tudi sedež "KLO in pošta. Imamo pa tudi "traktorsko postajo," kjer sta dva traktorja za oranje, kosilni stroj in mlatilni-ca za ves okoliš.
Sedaj, ko je zimski čas, se je mladina vrgla na učenje in se prirejajo razne igre in akademije. Tako smo lepo praznovali 29. novembra, ko so iz vseh vasi prišli i bakljami in zastavami ljudje v Grahovo, kjer se je vršila lepa proslava. Prisotnih je bilo okoli 600 ljudi. Seveda Vi ne bi skoraj nikogar poznali,
zlasti mlajših ne, ker ste sigurno že dolgo z doma.
Baš jutri 8. decembra 1946 bo prireditev Rdečega križa, od katere bo čisti dobiček namenjen za siromake. Prihodnjo nedeljo bo igra "Trije ptički" in bo šel dobiček za nabavo kulis v Domu ljudske prosvete, kajti tudi igralno dvorano je okupator popolnoma uničil in potgal. Sedaj je za silo obnovljena. Na božični večer bomo pa igrali "Grobovi," igra, katere dobiček bo tudi za nabavo kulis in popravo doma, kamor bomo preselili knjižnico, ker jo sedaj stiskamo v privatni sobi.
Tovariški pozdrav v imenu vseh organizacij in Šolske mladine. — Stanko Novljan, šolski upravitelj."
Frank E. Lunka.
15413 Lucknow a ve.
Vinarsko in sadjarsko zadružništvo na Vipavskem
Ljudska republika Makedonija dobila AVojo univerzo
Makedonski narod je v svoji zgodovini zadrževal skupno z o-stalimi Južno slovanskimi narodi stoletja in stoletja turške navale in tako krvaveč pomagal h kul turnemu razvoju Srednje in o-stale Evrope. Ali v novejši dobi so odrekali makedonskemu na rodu pravico do tistih kulturnih pridobitev, ki si Jih Je ustvaril sam. dole. ki so bile na primer v dobi stare Jugoslavije ustanovljene v Makedoniji, niso koristile Makedoncem, nego so na sprotno ustvarjale pol kolonija! ni režim velesrbskih šovinistov in pomagale raznarodovatl ma
Vipava.—V jeseni 1945 je bil izredni občni zbor kmetijskega društva v Vipavi, ki si je med drugim zastavil nalogo reorganizacije in pospešitve zadružništva na Vipavskem. Vinarska in sadjarska zadruga v Vipavi je sprejela nov način zadružništva in obširnejši delokrog. Povezala je vinogradnike spodnje in zgornje Vipavske doline ter vzpostavila na Dobravljah in v Selu dve novi, za lažje delovanje potrebni poslovalnici. Dne 31. avgusta lani. narejeni zaključek starega poslovanja je pokazal, da vojna leta zadruge niso zadela nepopravljivo. Posoda, ki je dve leti med vojno sploh niso uporabljali, sicer ni bila v dobrem stanju, tudi je precej transportne posode in gotovine ostalo v Italiji, ki noče vrniti ne sodov in nf denarja, toda kljub temu ima zadruga trdne temelje in možnost dobrega razvoja. Začetne težave so bile ponovno vpisovanje in ugotovitev članov ter doplačevanje deležev. Z deležem 20 lir, ki ga Je imela bivša zadruga, je {bilo pri takratnih tri sto članih nemegoče začeti s poslovanjem. Prepričevanje starega članstva o boljšem' načlhu dela je bilo zamudno, vsako stvar Je trebalo vpeljati počasi. Zato j* bila lani kljub dobri or ganizaiji slaba oddaja grozdja in
fa je zadruga prevzela komaj 20 stotov, pa je še tretjina tega bila iz zadružnega vinograda. Ta zadružni vinograd, ki je med ftt. Vidom in Podrago, je zadružni kapital in da letno do 100 hI vina.
Počasi so Vipavci spoznali pomen novega zadružništva. Ker so razni Špekulanti brezobzirno izkoriščali lansko slabo vinsko letino ln bogateli na račun pridelovalcev in potrošnikov, je zadruga prevzela prodajanje in nakupovanje vina za ves Okraj ter obenem posredovala zadružnikom po normalni ceni ln na
prisotna tudi gospa BelokovUbe-
va, ki Je dejala, da se ni nikjer na svetu počutila srečnejšo in svobodnejšo kakor za časa svo jega potovanja po Jugoslaviji "Nikjer nisem v tako kratkem času srečsls toliko sijajnih in plemenitih ljudi, ki so zaslužili v vsakem pogledu popolno zau panje. Obžalujem in sem žalost na radi službene politike, ki Jo vodi danes vlada Amerike na pram novi Jugoslaviji. Ko se bom vrnila v domovino, bom protestirsls «aradi napadov, ki se vrše ob vsaki priliki proti Jugoslaviji."
3T =
račun vinskega pridelka krompir in seno, spomladi pa Žveplo, galico in druge vinogradniške potrebščine. * Zadruga posluje samo s člani, zato se število članstva stalno množi.
Za letošnjo trgatev je zadruga preuredila proatore ter naba vila posodo in stroje ter nabavi la tovorni avtomobil. S primer no agitacijo in s prirejanjem članskih sestankov so organizirali sortiranje grozdja in dovoz v zadrugo. Vozila je največ zadruga s svojim avtomobilom, bližnji kmetje pa bo pripeljali grozdje s konji In so se v dneh trgatve nepretrgoma vrstili pred zadružnim poslopjem. Letošnji odziv oddaje je bil nad pričako vanje. že prve dni trgatve so
firipeljali Člani v zadrugo Čez 00 ton grozdja. Najbolj sta se izkazala z oddajo v prvih dnSh trgatve kraja Št. Vid ln Podraga
Prednost Vinarske in sadjarske zadruge v Vipavi Je tudi mo derno kletarstvo. Imajo stroj za prerobkanje grozdja, tri električne stiskalnice in več električnih črpalk. Mnogo si prizadeva zadruga za pridelavo sortlranih vin, med njimi ao znana "selena", "pinel" in "malvasija". Vino vkletijo v modernih kleteh, opremljenih z manjšini in ve-likimi lesenimi ter steklenimi sodi in z betonskimi cisternami. Članom za oddano grozdje izpiu čajo akontacije, končno izplačilo pa dobijo po prodaji vina ob zaključku poslovnegs leta. S tem je znatn& pomagano pridelovalcu, ki mu ni t^eba nasedati niztym cenam prekupčevalcev. Zadruga ima tudi večji buteljčni oddelek in izvaža precejšnjo količino vina v buteljkah. Sodelovala je z vzorci na letošnji vinski razstavi v Mariboru in prejela za svojega "vipavca" tretje odlikovanje.
Zadrugo požrtvovalno vodi po Sklepih upravnega odbora, ki mu predseduje tov. Lavrenčič, zadružni vodja tov. Vlado Gvardl-Jančič. fjest uslužbencev zadruge je v trimesečnem Titovem tekmovanju d#lalo 1070 prostovoljnih ur in prihranilo zadrugi 40 tiaoč lir. V tekmovanju za priključitev pridobivajo članstvo, organizirali so pravilno trgatev ln oddajo, delajo za izboljšanje kakovosti vina in za izboljšanje vinogradov. "Naš načrt Je," pravi tovariš Gvardijančič, "dvigniti vinogradništvo Vipavske doline in onemogočiti izkoriščevalce. Zadnje se nsm jt v veliki meri tudi posrečilo. Pa tudi vinogradništvu se že pozna, da se trudimo zanj."
obema najmočnejšima državama
sveta, Ameriko in Sovjetsko u-
nijo.
Eden najbolj tehtnih razlogov, na katere ae opira oni del angleške delavake stranke, ki je proti Bevinovi politiki, je ta, da ai v slučaju spopada med Zedi-njenimi državami in Sovjetsko unijo Anglijs postala bojišče. Za Irltance nI tako važno kot sa nas, kdaj bodo Ruai zgradili svoje lastne atomake bombe — asno jim je, da bodo raketne granate in slična moderna orožja razdejala London, Manches-ter in druga angleška velemesta, tudi Če bi ruskim znanstvenikom ne uspelo, da pravočasno rešijo svoje atomske probleme
Naši vojaški strokovnjaki priznavajo, da bi ae bile vojne bitke z Rusijo v veliki rfieri v arktičnih krajih —< kar pa pomeni za Kanadčane, da bi ae bila na njihovih tleh. Vsakdo bo razumel, da jim nI mnogo do tegi, da bi se bila na njihovih tleh pa čeprav zmagovita vojna. Pri tem pa niti niso sigurni, da bi se taka tretja svetoVna vojna zares končals s popolno zmago naše strani,
PRESENETLJIVI NASTOP KANADE
Naplael Donald Bell.
Nekaj dni pred božičem se je pripetilo nekaj presenetljivega — Kanada nam je iztrgala iz rok iniciativo v komisiji za atomsko energijo. Načrt, katerega smo bili izdelali za ustanovitev kontrole nad atomsko energijo, je bil spremenjen vsaj kar se tiče časovnih presledkov, odmerjenih za posamezne korake pri prevzemanju kontrole. Prav mogoče e, da bo radi tega prišlo celo do tega, da bo ves Baruchov načrt predelan.
Rfs je sicer, da smo se dobro aotegnili iz zagate s teri). da smo Kanadski predlog sami odobrili, toda kar je bistveno, je vendar to, da je treba spraviti načelu Baruchovega načrta, katerega je Kanada v bistvu odobrila, v sklad z resolucijo glavne skup Ščine Zedlnjenlh narodov za splošno razorožitev. Diplomu tični opazovalci trdijo, da je bila v tem atomska politika Zedinje-nlh držav poražena z nastopom svojega slabotnega soseda na severu.
Dvoje vprašanj ae .postavlja v zvezi a tem — rtamreč, kako je mogoče, da je narod, ki šteje komaj 12,000,0d0 prebivalcev, moj^l nastopiti proti tako mo-gočnim Žedinjei^m državam, in drugič, kakšni so resnični motivi Kanade.
Po mojem mhenju velja odgovoriti na prvo vprašanje, da Kanadci enostavno ne smatrajo da je njihova dežela "slabotna". Preveč so ponosni na svoj nn predek tekom zadnje vojne. Ka dar govore o svoji domovini, pravijo Kanadci, da so iz nove svetovne velesile na ameriškem severu.
Kafifcdo bi mogli primerjati z ono deželo, ki jI je po svoji zemljepisni legi, po svojem prebivalstvu in drugih potezah naj bolj slična, dežtla, ki se je te kom zadnje vojne tudi razvila v veliko induatrijško področje namreč a Sibirijo. Vsekskor se Kanadčani živo zavedajo svoje nove sile in so tek(ig) zsdnjih mesecev ustsnovlli svoja lastna diplomatična predstavništva v mnogih deželah, kjer so bili prej njihovi zastopniki Britsncl, Zdaj, ko so se rešili nadvlade angle-škegu zunanjega urada, Kanadčani pač nočejo postati marioneta v rokah Zedlnjenlh držav.
Toda lotimo se drugega, še zanimivejšega vprašanja — kaj je cilj te nove kanadske politike? To je mnogo težje razložiti. Kanada smatra, da je važen član angleškega Čommonwealtha, Toda obenem noče, da bi jI kdorkoli ukazoval — pripravljena Je le pomagati pri oblikovanju angleške carske politike. Nobenegs dvdma ni o tem, da se Kanadčani zavedajo, da morajo živeti v Čim bolj prijateljskem razmerju jt Zedlnjenlmi državami, ker tmajo z njimi preko 3.» 000 milj skupne ln vojaško nezavarovane meje.
Toda kanadska politika mora paziti še na eno dejatvo, na katero mnogi v tej deželi rsdi po«
Ebljajo, namreč na to, da je inada sosed Sovjetske unije. Kanada Želi Igrati vlogo posredovalca med velikimi tremi.
Ta del kanadske politike se sklada celo z Bevinovo izjavo, katero Je podal po svojem prihodu (z ZerJmJenih držav, Spri čo močne opozicije, na katero je naletel med članstvom svoje lastne strsnke, se je brltsnskl zunsnjl minister fcagovsrjal, d 1 njegova dežela skuša Iti svojo lastno In neodvisno pot med
soc*4i; * A	*****rMf#r
«mic
Na zidovih Leningrada",| kedonski narod.
doral* karta poka.ula pada». ra-IMk pla* » ttf M»II P» kapitala*» '«Po-** k.U «Ib..», plai a	««1.1. pa HM l^ualrllak-a»^ k,p«a,m*I**?»**,
Od I.n»k.q. aaptaabra ¿O ktoéalaja oktobra, »aalra aa ■»«»*■*■ ataHaHtnom pragMu AVT.
Nemci bedo nosili "ersatz" čevlje I
Berlin. — ONA — Nemcem Jo obljubljeno, ds bodo dobili zares dobre "ersatz" *evlje*r Njih ii-najditelj Je neki Herbert Eitner, ki prsvl, da se že dolgo bavi problemom nadomestitve usnjenih čevljev. Pomisliti je trebs da se je prodaja navsdnlh čevljev na Nemškem končala leta 1044 ter da od takrat naprej čevljev iz usnja nI bilo več vi deti v nemških prodajalnah.
Snov, iz katere nameravajo izdelovati te nadomestne čevlje, se imenuje "ifelit" in ni nič dru gega kot nove vrste plaatUna snov, ki Je že dalje čaaa v prometu za različno orodje, "(«elit je i ¿delen iz apna, premoga m solne kisline in Je nepremočljiv m celo odporen proti ognju.
Donski koraki spet v Moskvi
Konjeniška skupina Donskih kotakov, ki Je morda najboljša na svetu, bo V prihodnji iiml zabavala moskovsko prebivalstvo. Moskva jih nt videla že od pri-četku vojne, ko so se skupno prostovoljno javili k "Dovator-Jevi konjenici".
Enajst Jih je padlo v boju. Kar jih je ostalo, so se vrnili in vaak an jih lahko vidiš, kako ae vel-
>ajo v bližnji okolici Moskve, ne daleč od kmetijske razstave. Njihov poglavar Tuganov ima pripetih na prsih kar 8 odlikovanj.
mnogih primerih sta mu v vojni rešila življenje njegova akrobatska izurjenost in pa sle->a predanost njegovega konja Sncellja.
Nekoč so mu ukazali, da mora zročltl važno poročilo poveljnl-cu velike vojaške edlnice. Tuganov je odšel In njegov kavkaškl plašč Je vihral v vetru. Pot ca e peljala skozi neko vas, ki je (omaj uro prej prešla v roke sovražniku, ne da bi za to vedel. Njegova bliskovita pojava na vaški cesti Je tako osupnila Nemce, da je minilo nekaj sekund, »reden so se znašli. To pa je bilo Tuganovu dovolj, da je okrenll n Izpod bodel konja ter v diru zapustil vas. Nemci so aačelt streljsti za njim in tri krogle so )reluknja!e njegov kozami plašč, fuganov se je hotel malo ponor-čevatl is njih. Napravil Je geato, ki je vedno sbudilo navdušenje med občinstvom; vrgel se Je na konju nazaj, kakor da bi bU r»-njen ln se je drtal z nogami v stremenju, 1 rokami je drsel po tleh. Zvijača Je uspela. Bnceli, ki je spremljal svojega gospodarja že 7 let po vseh cirkuških predstavah, je takoj razumel, da je gospodar v nevarnosti in je Ae pospe|il svojo hitrost. Tuganov je ubela! brez najmanjše rane,	*
Tuganov Je delal skoraj 2fi let v največjih ruskih cirkusih in hkupiiia. ki Je sedaj pripeljal v Moskvo, spada med najbolje Vsak izmed njegovih 39 tovarišev Je izvežben je/dec. Mnogi med njimi tudi **lo dobro pojejo In plešejo. V»l so se bojevali v rdeči arm «Ii »n vsi so bili odlikovani. Njihovi doživljaji is časa vojne bi napolnili celo knjigo. Ko $> 1 zs(Su*tili legendarnega Dovatorja, ao bili prideljeni Krljukovi lu»nJenki, s katero so prodirali proti Berlinu.
' Tug«'i"v in njegovi ljudje ao
CUli do Rajhstaga v iskega maja. nekaj dni po padcu nemške prestolnice. Z njimi Je bila 1 udi rnana In priljublje-ns pevka Lidija Ruslanova Sku-Iso »redi borbe organizirali nepozaben koncert.
■J^i^T11: r**f	- Uhfco »«roži M ifct Prorolo hi
» „i	«M P* «aaov I. m druUae k aal aaro*.
i* "eevete nimam m m mirt. M ¿Um ali	m 00 m
•no letno naročnino. K« p« ¿lani i« pla*«!^ »L*™!! It •« „
ooiolo uT-SS!li!5?	Je ni. lastnina i»
*,korIh,tro k,t*ri teh članov preneha biti «lan
fednflL 1 EFSi??!* 0(1 družlne 1,0 staral ..m .roj list »ifiaiS ?? h	družiM, u Je teko .kupno
TZ^t^t*™** to Uk°i neminltl upravniltvu lista. iL^S	do lino VMto ltotu Profveta. Ako tefa na
«tori, tedaj mora upravniitvo mižati datum za to vsoto naročniku.
IVAN CANKAR
(Nadaljevanja)
"Jaz ne grem!" je odgovoril Jokec in se je okrenil.
"Pa pojdi spat!"
Jokec je povesil glavo in je iti in se ni ozrl za njima.
Žalosten je bil; nikoli niso bili njegovi koraki tako težki; koraki starca. In zdelo se mu je, da bi preromal dolgo, dolgo pot, videl dežele in mesta, izkusil neizmerno bridkosti in ni£ veselja. In zmirom bolj žalosten je bil, kolikor bližje j« bil doma in kolikor bolj natanko je videl Tinkin obraz.
Odklenil je duri in je stopil v izbo in. naravnost k postelji. Položil je roko na njeno vzglavje in je zajokal.
"Zakaj, Jokec?"
"Saj ni tako lepo, Tinka, ni tako lepo, ni tako lepo!"
Vinka mu je vzdignila glavo z obema rokama in mu je pogladala v obraz.
"Jokec, kaj so ti storili?"
Molčal je* in ji je gledal v oči; rosne, velike, so se svetile iz teme. Izpregovoril je z resnim, globokim glasom, kakor ga ni aljiala ie nikoli; njegove ustnice so se napele in skoro starikav je bil njegov obraz.
"Ni vse tako lepo, Tinka, kakor si človek misli. Ampak če ni danes lepo, bo pa jutri, Nič več nisem žalosten, Tinka."
Gledala mu je naravnost v obraz in Jokec se je okrenil. Začutil je prvikrat, da je govoril drugače, kakor je bilo zapisano v njegfvem srcu; in fte bolj je bil žalosten.
"Zadremala sem, Jokec, in pomisli, tiste sanje so se vrnile!"
"Ne misli nanje, Tinka!"
Odgovoril je in se ni ozrl nanjo, zakaj v tistem trenotku je razumel njene sanje in je vztrepetal.
"Ni tako lepo, Jokec, ni tako lepo! Sam si rekel l—Glej, pojdi tja z žalostnim srcem in videl bol, da je vse drugače, da je že vse minilo. Rože so uvenele in listje je popadalo in vse tiste steze, tiste lepe bele steze, so polne vele-ga, rumnega listja. In če bi bila jaz Um, bi bil moj obraz star in grd in moj život bi. bil sključen. In on bo tam in njegov obraz bo~ne-prijazen in hladan bo njegov pozdrav ... . Ne, Jokec, saj niso bile sanjat Glej, saj nisem govorila po pravici? Odprte so bile, zdi se mi, moje oči, vse sem videla, kakor vidim zdaj tebe pred seboj. Njega ... fte zdaj ga vidim, kakor ga bol ti videThocoj. In tako sem stala pred njim, kakor boft ti stal pred njim nocoj— uboga, nevredna. Kaj si upals Jokec, preden j, s bosimi nogami, z zakrpano suknjo?"
Jokec je molčal in trepetal. Vrt, prej tako velik, tih, prijazen, se je odmaknil v daljno, sovražno tujino.
"Ne, Tinka, ne govori! Greh je!"
"Ni greh, Jokec; žalost je v mojem srcu in Bog sam jo je poslal . . . Koliko časa že ležim na postelji?"
'Teden dni, in kmalu boš vstala."
"Teden dni ftele! Pomisli, Jokec, zdelo se mi je, da ležim že dolga leta in da je že teklo mimo dolgo življenje. Koliko let mi je, Jokec?"
"Štirinajst, Tinka, mislim!"
"Ne štirinajst, Jokec! Moji lasje bi morali biti sivi in dolge gube bi morale biti v mojem
obrazu. Živela sem, kakor živi starka in zdaj vidim: ni vse tako lepo. Sam si rekel, Jokec!"
Objel jo je okoli vratu in je zajokal.
"Ne, Tinka! Ne! Ne!—Saj pojdem, Tinka, zato da ti povem—da je vse lepo, da je vse tako, kakor je bilo, Tinka! Saj se ni nič zgodilo, Tinka. Tudi rože niso ovenele! In za roko me bo prijel gospod Edvard in bo vprašal: Kako je s Tinko, za Boga, povej mi, kako je z njo!— In vse mu bom povedal. O, Tinka, in vse bo lepo, kakor je bilo!"
Tinka mu je gledala v obraz in je molčala in žalostne so bile njene oči.
"Pojdi, Jokec!"
Šel je in je ihtel vso pot; objokan in star je bil njegov obraz.
VII.
Jokec je šel skozi Vas, po tihi beli cesti na holmr tam je stal grad in pred gradom se je razprostiral velik park. Kolikor bližji je bil park, kolikor glasneje so šumele lipe, toliko bolj počasi je stopal Jokec; strah je bil v njegovem srcu.
Prvikrat se je zbal Jokec tisti večer, da bi se morda ne uresničilo, kar je bilo zapisano v upanju; da bi morda kdaj ugasnila tista lepa zarja, ki je svetila njegovim očem. Zbal se je nezavedno in že nezavedni strah mu je izpre-menil obraz, je napravil njegove korake težke in okorne, njegove roke slabotne, njegovo srce malodušno in potrto.
In njegove oči je napravil strah srepe in ne-zaupne; videle so širše in globlje in kjer so videle prej samo luč, so razločile senco zraven.
Stopil je k nizkim mrežastim durim pred parkom in je zažvižgal. Nenadoma ga je spre-letela čudna, smešna misel in nasmehnil se je z nelepim nasmehom, Jcakor ga prej nI bilo na njegovih licih.
"Glej, kakor psu sem mu zažvižgal!"
Jokec se je prestrašil; nikoli še ni bilo take misli v njegovem srcu; in tudi oni za lipami se je prestrašil.
Toda iz hipne smešne misli se je porajalo zmirom večje, temneje spoznanje, raslo je hipoma. Kakor Tinka, ko je stala pred cesarjem, je ugledal nenadoma svoje bose noge, svojo zakrpano obleko, ugledal se je ubožnega in nevrednega.
"Zažvižgal sem, predrznež! Kako bom stal pred njim, kako bom z njim govoril, ves majhen, beraški in ničvreden! Pse bo naščuval name, namesto da bi me pozdravil ter se ozrl name tako globoko!"
In čisto je posabil Jokec na tiate večere, ko mu je gospod Edvard odpiral duri z nestrpno roko ter ga vodil v skrito lopo, da bi mu pripovedoval o Tinki; pozabil je na vino in na masleni kruh, na jabolka in breskve in grozdje; pozabil je na veliko obljubo goapoda Edvarda, da ga povede v grad ter mu razkaže vse gosposke sobe, ki so polne Žide in žameta, zlata in srebra, in kjer so ogledala taka, da segajo od ^stropa do tal in kjer so stene tako pregrnjene s pisanimi preprogami, da se nič zidu ne vidi. Tudi je pozabil, da se bo tam nekoč izprehajala Tinka, kraljica vseh teh lepot in imenitnosti in da bo stala na balkonu v židani obleki, z zlatimi uhani in z zlato zapestnico in rdečimi koral-dami okoli vratu in bo pozdravljali z belo roko njega, Jokca, ki pojde mimo bosonog in odkrit.	(Dalje prihodnjič.)
NASA KRAVA
Rude Zogarov
(Nadaljevanje in konec)
Nekega dne se je vsa selena golazen nenadoma razburila, zlezla s senikov in nekam v naglici odšla proti zapadu, proti Trstu. Zatem so z vzhodne stra ni nenehno prihajale nove in no ve zelene gosenice ljudi, dokler jih ni bilo toliko, d« so zatrpali vso cesto. Nič vtfr niso bili o~ somi in tudi harmonik niso ras tesali.
Naalednjega dne je bilo v vasi vse itvo. Tudi domača mladina se je od nekod vrmla, tako da Je plavka postala "bolJ radoved na in je zopet ves dan opazova la življenje na cesti. Zdelo ae ji je, da se bo nekaj spremenilo in to na boljše, kar je opazila tudi tta materi, ki je prišla v hlev bolj gibčno, jo pogladila in Ji za spremim bo dala večji naročaj sena.
Domači (antje so letali gor in dol po vaai, nakladal na vozove različne stvari, ki so jih zelenci morali pustiti, vpregli živino in odvažali vse te stvari proti Brkinom v čičartjo. Tudi plavko so vpregli In čeprav je bila mr šava, Je vlekla voz kot še nikoli.
Čutila ae je kot prerojena. Nič več m bilo zelenih prikazni, am pak sami veaeli domači obrazi. Vlekla Je tako naglo navzgor, da je vos po slabi kamemti poti kar poskakoval. 6ele čez uro m je oddahnila, vsa znojna, toda trud
nosti ni čutila. Domov je prišla pozno ponoči z drugo vaško živino in mati jo je čakala pred hlevom. Toda veselje je bilo kratko.
Nekaj dni zatem je čula grmenje in streljanje, ki je prihajalo tam nekje od Trsta. Skozi okno je opazila domače ljudi, največ žene; otroke in starce, ki so vti zbegani nekam hiteli s culami. Za hip se je pojavila v hlevu tudi mati, ki se je pa samo zavrtela naokrog, kakor da nečeaa išče, toda vzela ni ničeear. Bila Je nemirna. Plavko je samo ma lo pogladila, zaklenila vrata in mirno odšla. Streljanje in gr menje se je kmalu spremenilo v Vopotartje In že je jasno razločevala žvižganje »zatrelkov. Cu tila Je, da se nekaj dogaja. Hipno se je vsa hiša stresla, kakor da je prišel konec sveta. Videla je na cesti dve grdobiji, ki sU se vlekli na verigah in sta svoje cevi usmerjali zdaj levo zdaj' desno. Pomislila je, da so se zelenci povrnili in da bo so-pet po starem: Pojedli Ji bodo še ostalo seno in slamo, raztecali harmoniko na seniku in zavijali s svojimi čudnimi glasovi. Vle «la se je na nepostlano ležišče in najrajši bi zamukala; tudi prašič je molčal, kakor da se Je v zemljo vdrl.
Vrsta so strahovito zaškripala
in se razklala na dvoje. Plavka se je stresla in prašič je zakru-lil po stari navadi. Ob strani Je zapazila čudne postave, ki so se
drle na vse grlo, se razšle po hlevu in seniku, obrcale Plavko da je morala vstati, pregledal vsak kotiček, tudi koš z listjem, pod Jasli in v jaslih nekaj iaka-
li, potem pa streljali v strop, da Je sirota skoraj oglušUa in se od strahu sesedla. Oddaljili >o se šele, ko je nekdo zunaj zatro-bental in pustili vrata odprta.
Matere ni bilo od nikoder, tu di zvečer ne, da bi Jo pomolzla, ji postlala In dala nekaj selenja-ve. Tudi zjutraj je ni bilo in ves dan, tako da jo Je mleko peklo In silno Je bila žejna. Pos ti o ponoči so prišle zelene posta ve pijana. Nekdo jo je sbroal s trdim predmetom po telesu, ta ko da se je na njej razpolovil Mleko ji j« samo teklo. Neki pijanec je to opazil ter Jo sačel molsti kar v čelado. Tega je bilo tudi potrpežljivi Plavki do volj ter ga Je s vso silovitostjo svoje koftčene sadnje noge rttni la, da se je kar pod jaali zvalil. Tu ga je še z rogovi pomsndra-la, kakor sosedovega psa, kadar Jo Je preganjal po cesti, ko se Je s paše vračala. Tedaj so Jo začeli obdelovati t vilami in grab-Ijami vsi vprek, pa Je ni nič bo-lelo, da se Je le pošteno znesla nad enim In tudi mleka jim ni1 več privoščila; naj raj t napaja1 domača tla. Sivozeleni so kas-1 neje zlezli na senik.
Matere tudi tretji dan ni bilo. Plavka je atlno trpel« žejo in tudi lačna Je bila. prašič pa Je to-
PRQBV1TA
Ta slika kaže sceno is igre 'Tke Teachera' Čase." katero je uprizorila neka Učiteljska organizacija v New Yorku. V tej igri Je bil naslikan položaj slajfco plačanih učiteljic. Id al morajo iakati sasluš-ka tudi isven šole, te ae hočejo preživeti. Na deželi znaša povprečna učiteljska plača\nanj kot $1,500 na leto, pa tudi v mestih so na splošno slabo plačani.
liko cvittl, da ni slišala več niti ropota s ceste. Četrtega dne je opazila skozi okno prve domače ljudi, ki so jih gnale te sivoze-lene prikazni.
Okrog poldneva se je tudi mati pojavila objokana in vsa se je tresla. Plavka je zamukala od veselja. Dolgo jo je mati božala, ji prinesla velik naročaj ota-ve, poln škaf vode in potem , jo je počasi molzla. Jokaje ji je pripovedovala o trpljenju in strahu, ki ga preživljajo, nič ni vedela, kdaj bo tega konec. Sedaj so tu Nemci, ki jih nič ne razume, odnašajo, kar se jim zdi, kričijo "banditen", in se obnašajo kot zveri. V vas so se vrnili samo starci, žene in otroci, nekatere vasi so že požgali in vse pokradli iz njih. Mladina in moški so v hribih, a mnogo so jih na cesti pobili in poklali. "Plavka, morala boš dajati več mleka, da ga bomo pošiljali našim v hribe. Potem pa bo za vse bolje, .^e bomo več sužnji, kakor smo bili do sedaj, ampak gospodarji na svoji zemlji. Tu di za vas, Plavke, Sivke, Breze ni Liske bomo laže skrbeli, ne bomo prodajali več sena ne ota-ve. In hiše in vas nam ne bodo prodali zaradi davkov", je še do dala, ker se v prazni hiši ni i mela komu. potožiti. Nemški divjaki tega ne bi razumeli, ker nimajo ne duše ne srca, razume jo pa manj kot Plavka.
Tedaj se je Plavka ozrla vanjo, kakor da bi hotela reči: "Saj res, pripiši sem bila vedno zadnja. Odfar sem se v tem hlevu stebla,' sem vedno garala Pravzaprav i držim pokonci tri vogale. Pognojim in zorjem njive, odpeljem semenje na polje, pripeljem vso letino, seno in sla mo, steljo m drva, hranim vse pri hiši, še tiste kokoši in tistegs prašiča, povrhu dajem mleko, ki ste ga prodajali v mlekarno, do bim pa bore malo. Samo slamo in nekaj sena, natudnje ste me še tem zverinam prepustili, da so me pretepli in bi me še lahko ubili, vi ste pa pobegnili iz vasi. Nekaj boljše mi je edino, kadar oneg4 cvileža zakoljete. Takrat dobim tudi nekaj repe in malo več posevkov v slami. In odtlej, ko bo konec zelencev, odtlej bo drugače. Tudi zame."
Dnevi in meseci so minevali in nekega dne, ko je burja v zraku tulila in tresla kosti, je prišel "befd", da morajo vse krave in voli na občino k rekru-taciji. Dve uri sta čakali na mrazu pred občinsko zgradbo, da pride Plavka na vrsto. Kosti so ji Itrlele kakor kraško kam* nje na gmajnah. Zelenosivi tu-
Proslava stoletnice rojstva Svetozarja Markovica v Ljubljani
Stoletnica rojstva začetnika socializma v Srbiji in velikega borca za človečanske pravice Svetozarja Markovica, je bila tudi v Ljubljani svečano proslavljena. Na tej svečanosti, ki se je vršila v nedeljo dopoldne, 22. sept. v ljubljanskem opernem gledališču, je imel uvodno slavnostno besedo tov. Josip Vidmar, književnik in predsednik Preži, dija SNOS-a. V svojem govoru je poudaril, pomembnost dela Svetozarja Markovica v njegovi dobi. Kakor se je slovensko narodno osvobodilno gibanje že od vsega začetka sklicevalo na vedno živa literarna izročila Prešerna, Levstika, Cankarja — tako je v srbski zgodovini narodno osvo. bodilni boj našel svojega predhodnika v Syetozarju Markovi-ču, sodobniku našega Levstika, Gregorčiča, Jurčiča in ostalih.
Svetozar Markovič je bil sin
jec z očali jo je samo od strani pogledal, dejal materi "niht gut" in sta odšli uro daleč domov. Spotikali sta se druga ob drugo, ker ju je mrzla burja zanašala in tudi lačni sta bili. Doma je dobila nekaj malega sena, ker je bilo seno 2e pri kraju, zima pa se je šele začela in vzdržati bo treba do spomladi. Pokosili niso skoraj nič, ker zelenosivi niso pustili ljudi v seno-žeti zaradi "banditov". Plavka je dnevno hirala in se komaj držala na nogah, ko jo je mati molzla. Niti litra mleka ni na-molzla več.
Pred koncem vojne je mati začula neke noči nenavadno Plavkino mukanje. Vstala je in pohitela v hlev misleč, da hoče nekdo kravo odpeljati. Plavka pa je polegala, vstajala, se vrtela okrog jasli, neprestano mukala in slina ji je uhajala iz gobca Mati ni vedela, kaj bi. Stekla je k sosedom. Dali so kravi vode, pa je ni hotela. Strahovito se je napenjala in iztegovala vrat. Zjutraj so poklicali veterinarja, ki pa ni mogel ničesar ugotoviti, razen da Je mogoče nekaj pogoltnila. Svetoval je da jo zakoljejo. Mati je jokaje prosila, da bi jo rešili, pa ni nič pomagalo. Desetletna Plavka se je morala poaloviti od žalostnega in trpečega sveta. Bile so jo pravzaprav še same kosti in ko ža.
Ugotovili so, da je s slamo pogoltnila kos žice, ki Ji je preluknjal Črevesa.
naroda, ki ni bil v celoti zasužnjen, katerega del je imel svojo lastno, čeprav socialno ifredno krivično državo. Zato Markovic ni bil navezan na študije na Dunaju, kakor večina naših velikih mož, ampak je lahko odšel študirat v Rusijo, v Petrograd in kasneje v Švico. Tam se je seznanil s centri takratne napredne, dasi podtalne miselnosti. V Rusiji je nanj posebno vplival ČerniŠevski, pozneje pa je v Švici iste ideje še obogatil in Jih prinesel v domovino. Tako je prvi na Balkanu pričel oznanje-vati domalega čisto marksistično idejo in se tudi boril za njeno praktično ostvaritev. Kakor so ideje, ki so vodile srbski in druge narode v težki narodno osvobo. dilni borbi prihajale od vzhoda, tako je tudi Svetozar Markovič oblikoval svoj svetovni nazor prav v Rusiji. Za Srbijo in za vse ostale narode pomeni Svetozar Markovič velikega znanilca in velikega pripravljalca njihove prave, resnične svobode.
Nato je tov. Janez Logar podal sliko Markovičeve dobe, pregled njegovega dela, življenja, oznako njegovih družbeno ekonomskih, političnih inJiterarnih nazorov. Svetozar Markovič je pričel o-znanjati socialistično idejo v majhni deželi, ki takrat še ni dosegla kapitalistične stopnje, vendar je bila s prvobitno akumulacijo kapitala v rokah knezov in političnih oblastnikov že izhodišče za kapitalistično proizvodnjo. Kmečko ljudstvo je bilo zelo zatirano. Povsod je vladala ko-rumpirana zločinska birokracija. Tako je gibanje, ki mu je bil začetnik Svetozar Markovič sprostilo ter razmahnilo protimonar. histično, protizatiralske težnje mlade, svobodoljubne srbske inteligence.
Čeprav Markovičeve ideje niso zmerom bile pravilne in jasne ter so jih reakcionarji pogosto sprevračali in potvarjali, so vendarle tista sila, ki je v srbskem kmetu, v srbskem inteligentu vzbudila uporno voljo do lepšega, svobodnejšega življenja.
PETEK, 3. JANUARJA 194?
S proučevanjem izkušenj Sve. tozarja Markovica ter kritiko njegovih utopističnih in neto*.' nih načelnih in taktičnih pogle dov. lahko pravilno postavimo in do kraja rešimo naše sedanje vprašanje o enotni narodni in in. ternacionalni borbi proti imperializmu,, ki na noben način ne more biti uspešno zaključena, če bo postavljena samo v okvir nacionalnega vprašanja in absolutno ločena od vseh socialnih vpra. šanj. Kakor politični borbi, ta" ko je Markovic začrtal pot tudi umetnosti, ki ji je dal realistično smer. Svetozar Markovič mora ostati za nas veliki učitelj in treba mu je dati tisto visoko mesto, ki mu po pravici gre v zgodovini vseh južnoslovanskih in svobodoljubnih balkanskih in slovanskih narodov.
Za zaključek svečanosti je o-perni orkester pod vodstvom dirigenta Mirka Poliča odigral ou-verturo iz Borodinove opere "Knez Igor".
Razni mali oglati
GLEJTE GLEJTE
CENE OKEDO NAVZGOR
PRIDITE DANES
ZDAJ JE ČAS. DA GRADITI NA VASi
ALI NAftl LOTI. IZBERITE ENEGA OD NA&IH NAČRTOV NA SKUPINI KRASNIH _ IZBRANIH ZEMLJIŠČ VAS KRASNI IZ OPEKE ZIDANI BUNGALOW Podstavki, tatinska trava, drevje In grmiMe NIZKA CENA	98.980 IN VEČ
Dve stanovanjska zidana hlfta 98.990 PO DNEVU. VEČERIH IN OB NEDELJAH vljudno VABLJENI GI'8 NA OGLED Oglasite se na 8888 Archer Ave. Laf. 0900
....... --- • ■ —rrrn ijijj
ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE
tajniki la tafalao te Id Jlk drufttve Urolijo v ftr mho.
Ne« nastavljeni lokala! la polo valal raeiopaikl ta določene okraJ.
Wik la okalioo.
o*. * «ar1* -
Fraak Klua la . sa Chfahaha la Tktrlloo. Fraak Cvetan la TIre HIUL Pa* t»
Ml »a lahke
PotiJe
TISKARNA S.N.P.J.
* sprejema vsa—-
v tUkariko obrt •padajoča Ma
y F Tlaka vabHa sa veeelice in shoda, vizitnice, časnike, ki, j ige, koledarja, letaka Itd. v slovanskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleikem jeziku in drufih......
VODSTVO TISKAME APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NABOČA V SVOJI TISKABNI
. v . Vsa pojasnila daja vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko dalo prva vrste
PiÜta po informacija na naslov:
SNPJ PRI NT ERY
W7-M ft. Lawndale Avenue • . Chicago U, minete
ALI GLEDATE ZA DOBRO PLAČO IN STABILNOST?
Telefon kompanija law nekaj lakih prilik
hišnice
<
Take) od uro, po trek la po iesttk
| ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH
DELIH MESTA
*
[Delovne ure od 0:10 pop. do IS ure ponoči.
plača TVht na ■ancft 77%e aa aro po tttt as
telephone company
v uporiovalaeai uradu ta ftaatke v pritličju
901 W. WASHINGTON ST.
NAROČNIKOM
Datum t oklepaju, na primer (Jan. 31, 1947), poleg vaiega imena na naaloru pomeni da vam Jo • tam datumom potekla naroftnina. Ponovite Jo prevoda aa vam liat na ualari.
Itotkl Je