YU ISSN n)40-1978 LETO XXXVI., ŠT. 8 Ptuj, 24. februarja 1983 CENA 8 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA U S^smmk: Program elektro energetike tudi v Ptuju (stran 3) Nova davčna zakonodaja (stran 4 in 5) Agromelioracije v Šturmovcu (stran 6) Ljudske pevke iz Drave (stran 7) Vzdrževanje in varstvo cest (stran 8) PREDSenSTVO SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Večji poudarek odborom zborov Na seji predsedstva skupščine občine Ptuj so v ponedeljek, 21. februarja najprej ocenili potek zadnjih sej zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Ob tem so menili, da bi bilo v bodoče potrebno posamezne odloke temeljiteje strokovno pripraviti, vsestransko preučiti in tudi pravno uskladiti. Pri tem ima odgovorno vlogo statutarno pravna komisija, zato so predlagali, da bi se naj ta komisija vključevala že v nastaja- nje dokumentov tako, da bi obravnavala že delovno gradivo. Večjo vlogo bi morali dajati tudi delu odborov pri posameznih zbo- rih. V odborih gradivo podrobneje obravnavajo, morali bi biti tudi seznanjeni s stališči statutarno pravne komisije in na podlagi vsestranske preučitve predlagati zborom stališča. Na vsaki seji zbora bi naj obvezno poročali predstavniki odborov. Da bi se o delu in problemih, ki se ob tem pojavljajo podrobneje pogovorili, bo predsednik skupščine sklical delovni razgovor s predsedniki odborov. Predsedstvo je tudi v celoti pod- prlo predlog, da se podaljša javna razprava o vsebini odloka o zaščitenih kmetijah in predlagalo, da bi naj to razpravo povezali s predlogom delovnega časa trgov- skih, gostinskih in obrtnih obratih v občini, o družbeno ekonomskem položaju krajevnih skupnosti in o obdelavi zemljišč, s posebnim poudarkom na spomladansko se- tev in uresničevanju plana setve sladkorne pese. Razprave naj bodo organizirane v okviru KK SZDL v njih sodelujejo delegacije za zbor krajevnih skupnosti, potrošniški sveti in drugi zainteresirani občani. Predsedstvo je podrobneje obravnavalo predloge in stališča odborov do posameznih točk dnevnega reda seje družbenopoli- tičnega zbora, ki se bo sestal, 24. februarja in ostalih dveh zborov, ki bosta zasedala na ločenih sejah v torek, 1. marca. Ob koncu so se na seji predsed- stva tudi dogovorili, da bodo predsedniki zborov sklicali skupno zasedanje vseh treh zborov, ki bi se naj sestali, 24. marca. Delegati bi skupno poslušali informacijo o uresničevanju družbeno ekonom- skega razvoja občine, obravnavali predlog sprememb in dopolnitev resolucije za letošnje leto, sprejeli program dela do konca leta, obravnavali dogovor o usklaje- vanju davčne politike in sklepali o več predlogih odlokov. Posebej pa bodo obravnavali vprašanja oskr- be prebivalstva in položaj trgovine ter poročila občinskega izvršnega sveta in upravnih organov občine Ptuj. FF S SEJE OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ Ne za vsako ceno v nov delovni čas v razprave okrog novega delovnega časa se aktivno vključujejo tudi ptujski sindikati in pri tem poudar- jajo, da se je potrebno odločiti za tak delovnik, ki bo v resnici prispeval k več in boljšemu delu. Pomeni, da bomo delali v tistem delovnem času, ko smo tudi najbolj produktivni. Predvsem pa je potrebno, da na podlagi analiz oziroma konkretnih raziskav, sprejme- mo odločitev o novem delovniku. Odgovoriti je potrebno na vprašanje: kdo se bo preusmeril in kdo ne. Proizvodnja v novih okvirih prinaša s seboj tudi dražje storitve v družbenih dejavnostih in podobno. Vse dosedanje razprave pa kažejo, da smo ponov- no šli v razpravo neorganizirano in neodgovorno. Nekateri so se že ob koncu leta odločili za nov delov- nik, drugi čakajo na odlok. Zelo odgovorno so se vseh spremljajočih problemov, ki spremljajo delo po novem, lotili v DO Agis in ugotovili, da imajo delav- ci, ki prihajajo na delo ob šesti uri najmanj proble- mov. Zagotovljeni so vsi prihodi in odhodi z dela, več težav pa je ob sedmi uri. Ob sobotah so urejeni prevozi le za eno izmeno, to je za čas od 6. do 14. ure. Podobno ugotavljajo tudi v ptujski bolnišnici, kjer že mesec dni delajo od sedme do 19. ure zvečer. V isti sapi pa dodajajo, da ima probleme s prevozi okrog 80 ljudi in da verjetno posamičnih želja, ker gre za 4 do 5 delavcev na posameznih linijah, ne bo mogoče zadovoljivo rešiti. Nekateri vidijo v novem delovniku tudi rešitev pro- blema šušmarstva. Zal pa temu ni tako. Vseh, ki imajo krpice zemlje ne moremo označiti kot šušmar- je, saj si nekateri z lastnim pridelkom izboljšujejo ži- vljenjski standard. Zavedati se je potrebno, da so v Agisu še delavci, ki imajo le 8500 dinarjev osebnega -dohodka. Imamo pa jih tudi drugje. Povsem druga- če pa je obravnavati delavce, ki imajo več hektarjev zemlje. Le-te je treba postaviti pred odločitev ali bo- do delali v proizvodnji ali se bodo odločili za delo na zemlji. Občinski svet ZSS Ptuj je na ponedeljkovi seji sprejel tudi zaključni račun za leto 1982 in finančni načrt za leto 1983. Tako je v finančnem programu, ki ima za 10 odstotkov povečane prihodke glede na resolucijske usmeritve, letos manj za tiste dejavno- sti, kjer sindikat letos ni nosilec. Več pa se letos namenja za izobraževanje. Sprejel pa je tudi program dela za prvo polletje v predloženi obliki z dodatno nalogo, da še v prvem polletju obravnava varnostno-politično oceno. V Ormožu o prenašanju tradicij NOB Na kratko smo že poročali, da je bila v sredo, 16. februarja v Ormožu skupna seja občinske konference SZDL in občinskega odbora ZZB NOV kjer so ocenili dosedanja večletna organizirana prizadevanja uspehe in slabosti in se na podlagi tega dogovorili za nadaljnje — še boljše delo. Gre predvsem za bolj usklajene akcije na področju negovanja, razvijanja in prenašanja tradicij NOB tako na mladino kot na odrasle. Na tem področju v ormoški občini že štiri leta delajo organizirano, zato tudi uspehi niso izostali. V posameznih krajevnih skupnostih so v tem času postavili tri nove spominska obeležja NOB, v Središču ob Dravi so uredili muzej NOB in zbirko še dopolnjujejo. Zbirajo prispevke za kroniko NOB na območju občine, ki jih bo treba strokovno urediti, vzdržujejo obeležja NOB in partizanske grobove in izvajajo vrsto drugih aktivnosti. Ob tem pa so v razpravi opozorili tudi na razne slabosti, ki prihajajo do izraza v posameznih krajevnih organizacijah ZZB NOV in v šolskih okoliših. Posamezni razpravljalci pa so predvsem opozorili na pomen razvijanja moralnih vrednot NOB, ki morajo prav v sedanjih težkih gospodarskih razmerah še toliko bolj priti do izraza tako v odnosu do človeka, v razvijanju tovarištva, bratstva in enotnosti kot tudi na drugih področjih življenja in dela. Ko so na zadnji seji zbori skupščine občine Ormož razpravljali o stanju in problemih osnovnih šol v občini, so med drugim ugotovili, da ohranjanju in prenašanju tradicij NOB posvečajo premalo pozornosti. Zato so v sklepih zapisali, da je treba vsako leto to področje vključiti v učne načrte in programe dela interesnih dejavnosti. V vsakem šolskem letu je treba na učiteljski konferenci obravnavati področje ohranjanja in prenašanja tradicij NOV. Gre torej za organizirano družbeno akcijo vseh socialističnih sil, frontno povezanih v SZDL. — u PREDSEDSTVO OK SZDL PTUJ O uresničevanju zakona O stanovanjskem gospodarstvu ,, Naloge na področju preoblikovanja hišne samouprave in samoupravnega organiziranja stanovalcev v skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu še niso uresničene v predvidenem obsegu. Skupnosti stanovalcev v stanovanjskih hišah in sveti stanovalcev v krajevnih skupnostih so temeljne oblike samoupravnega organiziranja stanovalcev, vendar v večini primerov niso organizirane v celoti v skladu z načeli zakona o stanovanjskem gospodarstvu, sveti stanovalcev v krajevnih skupnostih pa sploh niso organizirani." Tako je med drugim zapisano v obširnem poročilu koordinacijskega odbora za družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu pri OK SZDL Ptuj, ki je bilo osnova za razpravo na seji predsedstva OK SZDL v petek, 18. februarja. Predsedstvo je sprejelo stališče, da naj vsaka občinska družbenopolitična organizacija obravnava akcijski program za uresničevanje zakona o stanovanjskem gospodarstvu in s skozi svoje osnovne organizacije zavzame za uresničitev nalog na področju samoupravne organiziranosti stanovalcev. Predvsem gre za to, da bodo sveti stanovalcev v krajevnih skupnostih — ne le ustanovljeni, temveč tudi stvarno zaživeli. Kulturno-prosvetno društvo ,,Sava" Frankfurt v ZR Nemčiji bo v začetku marca imelo programsko-volilni zbor, ki ga bodo povezali s kulturnim programom in proslavo 8. marca — mednarodnega dneva žensk. Občni zbor in proslava je praktično srečanje več sto naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, zato je treba to srečanje tudi izkoristiti za obveščanje naših delavcev o razvoju ptujske občine, zlasti še drobnega gospodarstva, možnostih zaposlitve in odpiranja deficitarnih obrtnih dejavnosti. Ker je OK SZDL pokrovitelj KPD ,,Sava" Frankfurt, so na seji imenovali 2 člana predsedstva, ki se bosta udeležila občnega zbora v Frankfurtu. Planinsko društvo Ptuj praznuje letos 30-letnico nadvse uspešnega delovanja. Jubilej bodo povezali tudi z 90-letnico Planinske zveze Slovenije in z odprtjem haloške planinske poti od Zavrča na Donačko goro. Ta slovesnost bo predvidoma v jeseni. Zaradi tega se je Planinsko društvo Ptuj obrnilo na OK SZDL glede pokroviteljstva. Predsedstvo je v celoti podprlo program in prizadevanja planinskega društva, vendar OK SZDL Ptuj materialne možnosti ne dopuščajo, da bi lahko prevzela obveznosti pokrovitelja. Zato so predlagali, da bi naj bila pokrovitelj ena od večjih ptujskih delovnih organizacij. FF V SOBOTO ZVEČER V RDEČI VRTNICI PROGLASITEV NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV IN PLES Ob koncu tedna bomo tudi v ptujski občini proglasili najboljše športnice, športnike in ekipe v letu 1982. To nalogo je opravila komisija za vr- hunski šport pri ZTKO. Ob tem bodo posebna priznanja prejeli najboljši iz posameznih panog, zaslužni trenerji in najboljša šolska športna dru- štva. podelili pa bodo tudi Bloudkove značke za dolgoletno aktivno delovna telesnokulturnem področju. Prireditev, pričela se bo ob 19. uri. bo namenjena tudi širšemu krogu občanov, zato organizator — Atletski klub Ptuj — pripravlja tudi ples, razve- drilo. povabili pa so tudi nekatere znane slovenske .šptirtnike in športne delavce. Vstopnice za dru- žabni večer (450 din) prodajajo v recepciji hotela Poetovio. I Smučarski skoki tudi pri nas Smučarski skoki so bili še pred desetletjem šport, značilen le za Gorenjsko in druge hribovite kraje. Pred šestimi leti pa so po- gumni fantje iz Strmca v KS Le- skovec sredi Haloz napravili prvo omembe vredno skakalnico na na.šem območju. Danes je to že 25 metrska skakalnica, kjer so v ne- deljo že šestič zapored pripravili tekmovanje v smučarskih skokih. Sneg. ki je v začetku februarja lepo pobelil našo pokrajino, je. omogočil tudi mladim v KS Juršinci. da so v Grlincih zgradili 20 metrsko smučarsko skakalnico, kjer so v nedeljo prav tako izvedli krajevno prvenstvo v smučarskih skokih. O obeh tekmovanjih preberite podrobnejša poročila na 13. stra- ni. Polja je prekrila snežna odeja, ki varuje ozimine pred mrazom. foto: I. kotar Skakalnica v Stnncu je bila zelo dol>ro pripiavljena, skoki so bili lepi in <^evilno občinstvo je imelo kaj videti. foto: M. Ozmec U SKUPNO SEJO ZBOROV o>i(UPŠČINE OBČINE ORMOŽ v sredo. 2. marca dopoldne se bodo v dvorani delavske univerze v Ormožu sestali na skupni seji vsi trije zbori skupščine občine Ormož, ki jo je sklical predsednik skupščine Tone Luskovič. Dnevni red skupne seje obsega ]x)ročilo o ure- sničevanju programa prvega občinskega samopri- !yevka (fKidrobnejše poročilo o tem objavljamo na 4. strani), poročilo o realizaciji sredstev za zadovo- ljevanje skupnih potreb v občini Ormož v letu 1982, tx:eno mislovanja za Tovarno sladkorja Ormož (povzetek iz teg^a poročila ol^avljamo na 2. strani). Obrazložitev odloka o proračunu občine Ormož za leto 1983 (sklepali o tem bodo delegati na ločenih sejah) in obravnavali vprašanja delegacij in dele- gatov. Po skupni seji bodo delegati zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopoli- tičnega zbora nadaljevali delo na ločenih sejah. V skladu s svojimi pristojnostmi bodo obravnavali osnutek odloka o davkih občanov v občini Ormož, o predlogu odloka o zaključnem računu proračuna občine, osnutek odloka o proračunu in obravnavali nekaj premoženjsko pravnih zadev. 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 24. februar 1983 - XEDNIK O direktorju, ki je rasel s kolektivom Pred kratkim smo v Tedniku obširneje poročali o prizadevanjih delavcev v CD za popravilo voz v Ptuju. Tedaj smo se namreč pogovarjali s sedanjim direktorjem Ivanom Sicem, inž. organizacije dela. Čeprav ni bil najbolj navdu- šen nad tem, da bi nekaj besed zapisali tudi o njem, ker se pač ne želi hvaliti, to mu sicer radi verjamemo, vendar smo le izvlekli nekaj iz njegovega življenjepisa. Čeprav nam ie bilo že prej znano. da je naš sogovornik pred imenova- njem za direktorja tega prizadevne- ga skoraj 300-članskega kolektiva, bil delavec v tem kolektivu, da je torej rasel skupaj s kolektivom, da torej pozna skorajda vsak vijak, vsako matico, ki jo je treba pritrditi pri vagonu, predno ga lahko varno spustijo po tračnicah in v širni svet. Ivan SiC je pričel delati v železni- ških delavnicah leta 1962, torej ne- kaj pred 20 leti, ko mu je bilo 26' pomladi, kot kvalificiran delavec. Žilica po znanju mu ni dala miru in se je že naslednje leto izredno vpisal v srednjo šolo — strojna smer v Mariboru, ki jo je obiskoval poleg svojega vsakdanjega dela ter kot nam je povedal, tudi v rednem roku uspešno končal. Po končani šoli j? postal tehnolog oziroma kontrolor proizvodnje. Nekaj let je potem miroval. Tedaj si je med drugim zgradil ob Zagrebški cesti tudi svoj novi dom. In zopet je pričel razmišljati o tem, da potrebuje še več znanja. Pet let pozneje se je ponovno vpisal med izredne študente in sicer v Višjo šo- lo za organizacijo dela v Zagrebu ter jo leta 1978 tudi uspešno kon- čal, čeprav priznava, da seje moral v tem času odreči marsičemu, da je za študij porabil tudi precej svojega letnega dopusta in ko so se mnogi njegovi sodelavci kopali kje v mor- ju, je on buljil v učbenike, poslušal predavanja, delal izpit za izpitom. Po vseh opravljenih izpitih oziro- ma z diplomo v rokah je postal obratovodja strojnega oddelka. To delo je opravljal vse do sredine lanskega leta, ko je bil imenovan za direktorja CD za popravilo železni- ških voz Ptuj. Pri tem ni odveč, če zapišemo, da je bil vseskozi zelo dejaven tudi na političnem področ- ju. Največ je delal v sindikatih, leta 1967 je postal tudi član zveze komunistov. Bil tajnik medobčin- skega odbora sindikata za promet in zveze. Tedaj je prejel tudi srebrni znak zveze sindikatov Slovenije. Njegovo aktivnost pa je zlasti čutiti tudi v Krajevni skupnosti Turnišče, kjer je trenutno predsednik sveta KS Turnišče. Ob našem obisku smo brez posebnega dovoljenja vstopili v veliko novo halo, kjer smo kar prvega delavca, ki je delal novo ,,obleko" na železno podvozje vagona povprašali, kako pri njih upravljajo, pa mi je ob delu dejal, da odkar imajo novega direktorja, da se je že marsikaj spremenilo na bolje. Prepričan je tudi, da ko bo- do dokončali vse načrtovane novo- gradnje, zlasti modernizacijo strojnega parka, da bodo potem dosegali še boljše delovne uspehe, in ravno največ dela na tem njihov sedanji direktor. S tem pa smo brez dvoma povedali več kot dovolj. Škoda, da imamo pri nas tako malo vodilnih mož v prvi osebi, ki bi si za razvoj svoje delovne organizacije tako prizadevali in da bi jih delavci tako cenili. Marsikje bi potem lah- ko ob zaključku neke ,,bilance", mesto o izgubi, govorili o dobičku. Franjo Hovnik Ivan Sic Kako s stanarinami? v občini Ptuj je bil že leta 1979 sklenjen samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem preho- du na ekonomske stanarine v obči- ni. Njegova določila in usmeritve pa se uresničujejo le deloma. Vzrok za to je neskladje med poli- tiko cen in usmeritvami ter večjo letno stopnjo rasti cen stanovanj- ske gradnje, kot je bila predvidena v sporazumu. Tako v samoupravni stanovanjski skupnosti predvide- vajo, da bodo v prvi polovici letošnjega leta povečali stanarino za okoli 25 odstotkov, kar je v skladu z določili samoupravnega sporazuma, vendar še daleč od stvarne ekonomske stanarine. Del stanarine je namenjen za vzdrževanje stanovanjskih hiš. Od tega se 70 odstotkov združuje pri samoupravni stanovanjski skupno- sti in se uporablja v skladu z letni- mi plani vzdrževanja, 30 % pa ostane skupnosti stanovalcev. Ugotavljajo, da prav sredstva, ki ostajajo skupnostim stanovalcev, ostajajo v precejšnji meri neizkori- ščena, kar kaže, da samoiniciativ- nost hišne samouprave ni zadostna (programi vzdrževanja). Za sred- stva pa, ki se združujejo za uresni- čevanje nalog iz skupnih planov, ugotavljajo, da so premajhna. OCENA POSLOVANJA ZA TOVARNO SLADKORJA ORMOŽ V LETU 1982 Zbori skupščine občine Ormož bodo na seji v sredo, 2. marca na skupni seji obravnavali tudi oceno poslovanja za tovarno sladkorja Ormož v letu 1982. Ocena, ki jo je pripravilo vodstvo Tovarne sladkorja Ormož, bo prav gotovo zanimala — ne le pridelovalce sladkorne pese, temveč tudi širšo javnost, zato objavljamo naj- bistvenejši del poročila. Poslabšane razmere gospodarjenja so nare- kovale potrebo, da se s težkim ekonomskim položajem, ki bo nastal v Tovarni sladkorja Or- mož ob koncu poslovnega leta seznani družbe- nopolitične skupnosti SR Slovenije z namenom, da se vključi v razreševanje nastale ekonomske problematike, ker se ocenjuje, da Tovarna sladkorfa Ormož v letu 1982 m poslovala v ok- viru normalnega poslovnega rizika in obseg izpada dohodka presega obveznosti članic Poslovne skupnosti za sladkor. Da je ekonomski položaj težak, dokazuje podatek, da se za poslovno leto 1982 predvideva izguba v znesku 373,8 mio din. VZROKI IZGUBE 1. Nesorazmerje cen med vhodno surovino, materialom in končnim izdelkom. 2. Slaba letina, ki je povzročila izpad dohod- kov v Tovarni sladkorja Ormož, kakor tudi pri proizvajalcih sladkorne pese. 3. Visoke obresti iz naslova najetih kreditov za osnovna in obratna sredstva, kakor tudi nepopolno izkoriščanje kapacitet. MEDSEBOJNE OBVEZNOSTI IN ODGO- VORNOSTI PO SPORAZUMU Smatra se, da Tovarna sladkorja Ormož posluje v okviru normalnega poslovnega rizika v naslednjih okoliščinah: — če bo prodajna cena sladkorja fco tovarna v razmerju 16:1 do dogovorjene odkupne cene sladkorne pese, ki jo plača tovarna, — če bo prodajna cena melase fco tovarna do normalne odkupne cene sladkorne pese v razmerju 3,90:1, — če bo prodajna cena svežih rezancev fco tovarna do normalne cene sladkorne pese v razmerju 1:6, — če bo cena suhih peletiranih rezancev fco tovarna do cene za srednje kurilno olje — mazut fco naloženo pri proizvajalcu v razmerju 1:1. DOSEŽENA RAZMERJA PO SPORAZUMU — prodajna cena sladkorja — sladkorna pesa 13,4:1, kar pomeni, da bi morala biti cena slad- korja 35,22 din. Izpad dohodka pri sladkorju je 151.6 mio din. — prodajna cena melase-sladkorna pesa 3,86:1, kar pomeni, da bi morala biti cena me- lase 8,59 din. Izpad dohodka pri melasi je 0,8 mio din, — prodajna cena suhih pesnih rezancev — kurilno olje 0,65:1, kar pomeni, da bi morala biti cena suhih pesnih rezancev 12,95 din. Izpad dohodka pri suhih pesnih rezancih je 47,3 mio din. Iz navedenega izhaja ugotovitev, da za izpad dohodka v vrednosti 206,9 mio din ne morejo nositi rizika ustanoviteljice Tovarne sladkorja Ormož in zaradi tega niso dolžne pokrivati izgube, ki nastaja zaradi nesorazmerja med surovino, reprodukcijskim materialom in končnimi izdelki. fcstali del izgube v vrednosti 168,6 mio din 0(»ade na pokrivanje izpada digestije pri proiz- vaalcih sladkorne pese, pokrivanje rizičnih pfvršin in deponij v skupni vrednosti 103,6 mio din. Preostanek izgube v vrednosti 65 mio din odpade na nepopolno izkoriščanje proizvodnih kapacitet. SPLOŠNO GOSPODARSKO STANJE PROIZVAJALCEV SLADKORJA Ekonomski položaj industrije sladkorja je v letošnjem letu kritičen. Cena sladkorja iz letošnje proizvodnje je 29,50 din ter ne pokriva v celoti povečanih stroškov proizvodnje. Na osnovi do sedaj obdelanih podatkov lah- ko sklepamo, da zaradi slabe digestije sladkorne pese plan proizvodnje sladkorja ne bo dosežen. Prej omenjeno stanje odpira poleg ostalih, dva bistvena problema, tako za industrijo slad- korja, kot za družbo kot celoto. Prvi problem je v tem, da letošnja proizvo- dnja ne bo zadoščala za zadovoljevanje doma- čih potreb do nove kampanje in drugič nič manjši problem, ki bo nastal po zaključnih računih, ko bo sladkorna industrija izkazala ogromne izgube. Ce upoštevamo nove cene proizvodov, količi- ne pese za predelavo, kakor tudi nizko pov- prečno digestijo lahko predvidevamo, da bodo izgube v letošnjem letu znašale 3,420 mio din. Vzroki za izgube bodo zlasti: 1. obstoječa dispariteta cen med vhodnimi surovinam, materialom in končnim izdelkom, 2. nizka digestija sladkorne pese v letošnjem letu, 3. visoke obresti iz naslova kreditov za osno- vna in obratna sredstva ter neizkoriščene kapa- citete, 4. amortizacija, ki se je v letošnjem letu povečala za 200 Vsi našteti vzroki so take narave, da jih industrija sladkorja ne more samostojno rešiti, zlasti zaskrbljujoče so obresti in amortizacija, ki bo dolgoročno vplivale na povečanje proiz- vodne cene sladkorja. Nizka digestija je le trenutni vzrok poslabšanih rezultatov. Na osnovi prej omenjenih vzrokov zaključu- jemo, da se le z odpravo disparitete cen lahko dolgoročno zagotovi nemoteno poslovanje v industriji sladkorja. Po vsklajenih planih republik in pokrajin za leto 1983 bo potrebno v naslednjem letu pove- čati zasejane površine za 22,6 količine pese pa za 30.4 «7o, V nadaljevanju poročila je (s številčnimi podatki podrobneje prikazano stanje in vzroki i-zgube primerjalno za leti 1981 in 1982, poraba surovin in osnovnega materiala na tono sladkorja, možnost pokrivanja dolgoročnih kreditnih obveznosti z obračunano amortizaci- jo, vpliv razvrednotenja dinarja (inflacija in devalvacija) na povečanje obveznosti Tovarne sladkorja Ormož, kadri in osebni dohodki, oce- na celotnega prihodka in njegove delitve, ocena poslovne izgube industrije sladkorja Jugoslavije in sklepne ugotovitve. Ob koncu poročila pa je poudarjeno, da le z odpravo razlike cen in svo- bodnejšim delovanjem tržišča bo možno zago- toviti nemoteno poslovanje Tovarne sladkorja Ormož. — u Gradbeništvo v slepi ulici? Ne, gradbeništvo ni v slepi ulici, to lahko z gotovostjo trdimo, če- prav trenutne razmere niso najbolj obetavne. Res je, da so se zaostreni pogoji gospodarjenja najmočneje odrazili prav na področju gradbe- ništva, saj so investicije močno omejene, kar je vplivalo na precej- šnje zmanjšanje fizičnega obsega del. V Jugoslaviji dela v gradbeništvu neposredno 630 tisoč ljudi, posred- no pa še okrog 350 tisoč. V Sloveni- ji dela v gradbeništvu od projektive do zaključnih del 86 tisoč ljudi, v ptujski občini pa dela na tem pod- ročju 1814 ljudi. Fizični obseg na- ložb bo v Jugoslaviji v tem letu manjši za okrog 20 odstotkov kar pomeni, da prav toliko zmogljivo- sti gradbeništva ne bo angažiranih. Kaj storiti? Dve možnosti se po- nujata: poiskati možnosti za izvaja- nje del v tujini ali pa preusmeriti proizvodne programe nekaterih organizacij združenega dela. Jasno je, da se v takšni situaciji bolje znajdejo tiste organizacije, ki so dobro organizirane, ki so sposobne premagovati težave s katerimi se se- daj srečujejo. V izredno neugodnem položaju so se sedaj znašle manjše organiza- cije združenega dela, ki kadrovsko, tehnično in tehnološko niso usposobljene za prevzemanje večjih del na tujem pa tudi na domačem trgu. Kakšen je položaj gradbeništva v ptujski občini? ,,Reči moram, da s stanjem na področju gradbeništva v ptujski občini že dalj časa nismo zadovolj- ni," pravi Jože Botolin, predsednik občinskega komiteja ZKS Ptuj. ,,Teh 1.800 ljudi je zaposlenih v sedmih organizacijah združenega dela, ki so tako ali drugače poveza- ne z večjimi asociacijami, nekatere pa seveda niso in zato nimajo mož- nosti, da bi delale drugje kot v do- mači ali pa v sosednjih občinah. Prvič se je resno obravnavalo vprašanje združevanja ptujskega gradbeništva že leta 1974. Takrat je bila pred ptujsko gradbeno opera- tivo postavljena politična in eko- nomsko utemeljena zahteva prou- čitve združevanja. Takratni refe- rendum med gradbenim podjetjem Drava in Gradnjami je propadel. Vsaka od teh organizacij se je pove- zala samostojno v večjo asociacijo. Gradnje dokaj uspešno v Gradiš, kjer so še danes, Drava pa dosti manj uspešno v Stavbar iz katerega se je leta 1981 izločila, ker združitev ni dala pričakovanih rezultatov. Ptujski Elektrokovinar se je v pre- teklosti združil s PMI Maribor, ki je sestavni del sozda IMP Ljublja- na. Pleskar Ptuj se je združil v sozd Združenih proizvajalcev strojne opreme in to utemeljeno, saj je ob- seg del, ki jih izvaja na področju gradbeništva zanemarljivo majhen. Pretežni del dejavnosti je namreč antikorozijska zaščita konstrukcij in opreme, kar je področje stroje- gradnje. V februarju 1981 je bilo ponovno izpostavljeno vprašanje združeva- nja gradbeništva in to na problem- ski konferenci komunistov v občini, tik pred konferenco CK ZK Slovenije na to temo. Na problem- ski konferenci občinske konference ZKS Ptuj smo takrat temeljito ob- ravnavali probleme gradbeništva in zastavili aktivnosti." Katere so bile te aktivnosti? ,,Vsem organizacijam združene- ga dela, ki so se v preteklosti inte- grirale smo naložili nalogo, da mo- rajo v kratkem času oceniti uspeš- nost ali neuspešnost itegracije. Na- dalje smo naložili velikemu delu ptujske gradbene operative — kon- kretno Gradnjam, Dravi, Opekar- ni, nizkogradnjam pri Komunal- nem podjetju in Projekta inženirin- gu — da v posebni delovni skupini proučijo možnosti in oblike združe- vanja navedenih organizacij zdru- ženega dela v višje asociacije. Aktivnosti so stekle in moram povedati, da smo takrat nekako lo- kal istično zavedeni prišli do prve ugotovitve, da bi bilo smotrno združiti ptujsko gradbeno operati- vo v eno delovno organizacijo. Po temeljitem študiju smo ugotovili, da je to nesmotrno, kajti tudi zdru- žena gradbena operativa bi glede na raznolikost njenih tozdov ne bila konkurenčna na domačem in tujem trgu. Obenem smo ugotovili, da so nekateri integracijski procesi bili uspešni in da se na primer Gradnje ali Elektrokovinar ali Pleskar ne mislijo izločiti iz svojih delovnih organizacij. Zato smo se dogovorili, da bi iz- vedli fizično združitev Drave in Gradenj v eno temeljno organizaci- jo v okviru delovne organizacije Gradiš." Zakaj do tega ni prišlo? ,,Kljub veliki pripravljenosti v obeh delovnih organizacijah smo ^ri ekonomskem proučevanju upravičenosti te združitve naleteli na nekatere pomisleke strokovnih služb Gradisa. Njihov predlog, ki je izhajal iz ekonomskih analiz je bil, da Dravo enostavno razformi- ramo, da del proizvodnih delavcev združimo h Gradnjam, ostale de- lavce pa bi naj preusmerili v druge dejavnosti. Glede na to, da je Drava delovna organizacija, ki je več ali manj uspešno delovala več kot trideset let in je šele v zadnjem času zašla v te- žave, smo menili, da tak predlog politično ni sprejemljiv. Zato smo odstopili od nadaljnjih aktivnosti glede združevanja obeh organizacij združenega dela v eno delovno organizacijo v okviru Gradisa." Kako pa so se stvari razvijale na- prej in kakšno je stanje sedaj? ,,Obseg gradenj na območju na- še in sosednjih občin se je močno zmanjšal. Na drugi strani pa se je ptujsko gradbeništvo v preteklih le- tih srečalo na trgu z močno konku- renco velikih delovnih organizacij, ki zaradi pomanjkanja del iščejo tudi manjše objekte. Zaradi boljše organiziranosti, tehnične in tehno- loške opremljenosti so seveda tudi konkurentne. Tako se je na primer v preteklem letu obseg del pri Dravi zmanjšal na tisto kritično točko, ko ne zagotavlja več nekega normalne- ga ustvarjanja dohodka, ki je osno- va za socialno in rekel bi, tudi eksi- stenčno varnost zaposlenih. Aktivnosti, ki tečejo na področju razreševanja teh problemov, so se- veda neustrezne. Ne glede na to, v kakšnem položaju gradbeništvo Ba- nes je, ne moremo mimo subjektiv- nih napak v posameznih delovnih okoljih. V Dravi so komunisti na pro- gramsko volilni konferenci dovolj pravilno ocenili položaj svoje delovne organizacije in vzroke, ki so pripeljali do tega položaja. Do- volj pravilno so v svoji programski usmeritvi opredelili objektivne in subjektivne razloge. Na podlagi te- ga so izdelali tudi program aktivno- sti strokovnih in vodilnih delavcev v delovni organizaciji, da bi po- manjkljivosti odpravili in začeli boljše gospodariti. Vendar v Dravi do realizacije aktivnosti iz dosedaj nepojasnjenih razlogov ni prišlo in mislim, da se bo letos ta delovna organizacija znašla v zelo težki gospodarski situaciji. Ta je lahko težka do take mere, da se bo posta- vilo vprašanje sanacije ali celo lik- vidacije. Ukrep, ki so ga izvedli v Dravi decembra in januarja, ko so bili de- lavci na neplačanem dopustu, del delavcev pa je prejemalo na dopu- stu neutemeljene osebne dohodke, ki niso opredeljeni v nobenem sa- moupravnem aktu, je prav gotovo nesprejemljiv. Kljub temu pa je tre- ba povedati, da druge rešitve ver- jetno ni bilo. Rezultati in resursi te delovne organizacije so tako slabi, da si ob vse večjem pomanjkanju dela, ki ga otežuje še vremenska si- tuacija, na drug način ne bi mogli pomagati. Vendar, to so stvari, ki jih bodo morali rešiti v svojem okolju, mogoče pa tudi ob pomoči družbenopolitične skupnosti." Kakšno pomoč lahko v trenutni situaciji ponudi družbenopolitična skupnost? ,,Brez sentimentalnosti bomo morali ugotoviti, kakšne so eko- nomske možnosti, da neka delovna organizacija, ki zelo slabo gospodari, obstaja še naprej. Potem je treba videti, kolikšen del tega združiti v neko drugo organi- zacijo, ki boljše gospodari in kolik- šen del delavcev preusmeriti v dru- ge dejavnosti. Vendar se moramo ob tem, ko govorimo o preusmeritvi gospodar- stva v neke druge dejavnosti ne smemo zavajati. Nekih velikih pro- gramov ali potreb po delavcih na drugih področjih danes — nimamo. Zato bi morali biti toliko bolj učinkoviti pri odpravljanju na- pak tam, kjer se te pojavljajo in ta- ko zagotoviti, da se dejavnost ohra- ni v neztpanjšanem obsegu. Delav- ce, ki danes delajo v gradbeništvu bi težko zaposlili v kateri drugi de- javnosti v naši občini ali izven nje." Spodbudne besede Jožeta Botoli- na ravno niso, pa vendar je treba povedati, da se v Gradnjah še niso dokončno odrekli misli o združitvi z Dravo pod okriljem Gradisa. Se- veda ostaja tu še naprej problem zaposlitve tistih delavcev, ki jih Gradnje ne morejo zaposliti iz eko- nomsko upravičenih razlogov. Jasno pa je tudi, da družbenopoli- tične organizacije in družbenopoli- aična skupnost ob reševanju proble- mov gradbeništva, ki niso subjek- tivne narave., ne sme. ne more in ne bo stala ob strani. Rekli bi lahko tudi, da sedaj ni čas za iskanje kriv- ca ali krivcev subjektivnih vzrokov nastalega stanja. Treba se je orga- nizirati tako, da bodo problemi v najkrajšem času in kakovostno od- pravljeni — torej je treba iskati trajne rešitve. N. Dobljekar Jože Botolin, predsednik OK ZKS Ptuj (foto OM). TEDNIK ~ februar 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 KAKO RAZBREMENITI DELEGATE Da so delegati preobremenjeni z branjem obširnih gradiv, z dolgimi dnevnimi redi sej in z marsikdaj nepotrebnimi obširnimi uvodnimi razpravami, je že dolgo znano. Tudi prizadeva- nja za njihovo razbremenitev niso novejšega datuma, saj je o tem razpravljala republiška skupščina že v prejšnjem mandatu in to leta 1977. Razprave in razmišljanja se torej vlečejo že nekaj let in vse kaže, da bo letos prišlo do nekih premikov. Posvetovanja o delu skupščin in skupščinskih teles, ki so bila po vsej Sloveni- ji, so pokazala, da je potreba po racionalizaciji metod in načinov dela nujno potrebna. Osnovna težnja je, da bi v delo delegatskih skupščin, delegacij in konferenc delegacij resni- čno pritegnili najširšo bazo, na drugi strani pa strokovnjake za posamezna vprašanja. Pred- vsem pa bi naj dosegli, da delegacije ne bi osta- jale osamljene pri svojem delu, da bi se povezo- vale s samoupravnimi organi in družbenopoliti- čnimi organizacijami v svojem okolju. ,,Opustiti moramo razprave o tistih zadevah, o katerih lahko delovni ljudje in občani določa- jo v drugih samoupravnih okoljih," pravi taj- nik občinske skupščine Ptuj Franc Potočnik. ,,Predvsem gre za vprašanja s področja dela sa- moupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Qpažamo namreč, da želijo dele- gati vsa vprašanja sprožiti skozi zbore občinske skupščine in preko te v republiško. Vemo pa, da imamo za posamezna interesna področja usta- novljene samoupravne interesne skupnosti. Sedanji gospodarski odnosi nam dajejo tudi možnost urejanja razmer z intervencijskimi za- koni. Tega se seveda otepamo, ker želimo, da bi bilo čimveč samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Tu pa imajo pomembno mesto prav občinske skupščine, ki so konference delegacij za repu- bliško skupščino, saj prav prek konferenc dele- gati lahko vplivajo na odločitev. Potem gre Se za zadeve, kjer skupščine pravno formalno potrjujejo neke predloge in odloči- tve, o katerih delegati sploh niso imeli možnosti razpravljati. Tu mislim na potrjevanje statutov organizacij združenega dela v družbenih dejav- nostih, ko delegati potrjujejo predloge posebnih komisij, ki obravnavajo te akte. Mislim, da bi morali te stvari z novo zakono- dajo prepustiti strokovnim službam ali poseb- nim komisijam, ki bi morale o svojem delu po- ročati zborom skupščine. S tem bi odpadla nepotrebna obremenitev delegatov." Seveda pa s tem ne bi bil onemogočen vpogled delegatom v vsa ta gradiva, če bi to želeli? ,,Prav gotovo ne, saj so vsa ta gradiva vedno na razpolago vsem delegatom, pa tudi strokov- nim službam. Omenil bi, da racionalizacije dela ni mogoče doseči čez noč, to je daljši postopek, ki mora biti urejen na podlagi ustavnih določb in določil poslovnikov. Republiška skupščina je svoje poslovnike že prilagodila racionalnejšemu sistemu. Tudi naši poslovniki so elastični, ven- dar jih premalo uporabljamo. Iz predpisov je treba tudi izločiti načelne in deklaratorne določbe, ki jih je mogoče rešiti s političnimi akcijami. Nekateri zakoni tudi pre- več nadrobno naštevajo vsebino samoupravnih aktov, kar ni dobro. Delegatski bazi je treba prepustiti, da to sama ureja. Pri družbenih do- govorih in samoupravnih sporazumih opažamo, da jih ne sprejemamo po postopku kot to dol6- ča zakon o združenem delu. Za primer naj na- vedem družbeni dogovor o organizaciji in fi- nanciranju olimpijskih iger. Oceniti je tudi treba, ali so povsod potrebne in upravičene spremembe in dopolnitve zakonov in občinskih odlokov. Preširoka in prehitra ureja- nja posameznih vprašanj povzročajo pravno negotovost, obremenijo delegate in kažejo, da so gradiva za te akte slabo pripravljena. Marsi- kaj bi se dalo rešiti s sistemsko zaokroženo za- konodajo posameznega področja ali s kodifika- cijo, kar bi pripomoglo k stabilizaciji zakono- daje in k večjemu zaupanju v zakonodajo. Najbolj bomo delo racionalizirali, če bomo pravilno, objektivno in strokovno pripravili načrt dela skupščine, zlasti po vsebini. Pri pri- pravi tega načrta pa bi morale sodelovati družbenopolitične organizacije, interesne skup- nosti in združeno delo. Seveda pa morajo svoje delo odgovorno opravljati tudi predlagatelji predlogov. Pomembno pa je tudi sprejemanje posamez- nih predpisov. Mislim, da bi morali za večino predpisov uveljaviti trifazni postopek spreje- manja, da bi strokovne službe najprej obravna- vale delovno gradivo, ga posredovale skupaj s pripombami sestavljalcu, ta pa predlagatelju. Naj ob tem omenim, da je v večini primerov predlagatelj predpisov tako v republiki kot v občini izvršni svet. Ko bi izvršni svet tako obli- koval osnutek, ga dal v ponovno javno razpra- vo, bi bila nekatera načelna stališča iz baze že zajeta. S tem bi se izognili nepotrebnim razpra- vam v delegacijah." Tako bi se najbrž izognili tudi kasnejšemu sprejemanju sprememb in dopolnil k posamez- nim predpisom? ,,.la, prav to želimo doseči. Amandmaji in do- polnitve bi naj bili sprejeti le takrat, kadar to narekujejo širši prcxlpisi, ki so nastali v času javne ra/prave o nekem predpisu. Sicer pa želi- mo, da bi v prvi fazi, v fazi obravnavanja de- lovnega gradiva, sodeloval širši krog delovnih ljudi, strokovne službe, samoupravni organi v organizacijah združenega dela in v krajevnih sku pnostih." Kakšne izboljšave metod dela predlagate? ,,Pred.sem želimo dati v pristojnost izvršne- mu svetu in upravnim organom tiste naloge, /a katere so zadolženi, uvodna poročila želimo skrčili na najnujnejšo potrebno obrazložitev, skrajšati dnevne rede skupščin, obrazložitve k posameznim vprašanjem pa bi naj bile razu- mljive in popolne. Poleg tega se bomo poskušali po strokovni plati vključevati v delo delegacij, hkrati pa bi povedal, da nas lahko delegati pokličejo na svo- je seje, če potrebujejo kakršnokoli strokovno pomoč." Predsedstvo skupščine občine Ptuj je imeno- valo posebno komisijo, ki bi naj na podlagi vseh predlogov in pripravljenih ocen sestavila delovno gradivo za širšo razpravo. V tej bi naj dobili pobude za racionalizacijo dela tudi od družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta in organizacij združenega dela. Pripravljeno gradivo bi naj potem dali v javno razpravo, na podlagi pripomb pa bi komisija predlagala spremembo določil poslovnika in statuta. N. Dobljekar ZAKAJ VEČJE OBREMENITVE OSEBNIH DOHODKOV V LETU 1983 I. Ker se v zadnjem času pojavljajo v sredstvih javnega informiranja in med delavci najrazličnejši komentarji o tem, da so nižji neto osebni dohodki de- lavcev, izplačani za mesec januar 1983 posledica višjih prispevkov za občinske SIS družbenih dejavnosti, dajemo zaradi celovite informira- nosti naslednje pojasnilo: V Resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 v letu 1982 smo zapisali, da bodo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb oblikovana v odnosih svobodne menjave dela preko občinskih SIS družbenih dejavnosti, rasla 25 % počasneje od rasti družbenega proizvoda oziroma okrog 9 % počasneje od nominalne rasti do- hodka. Skladno z resolucijskimi (druž- benimi) usmeritvami so občinske SIS družbenih dejavnosti izdelale programe, za katere je bilo potreb- no združiti iz osebnih dohodkov delavcev in dohodka OZD 16,2 % več sredstev kot v letu 1981 po skupni prispevni stopnji 20,34 % (10,31 % iz osebnih dohodkov in 10,03 % iz dohodka OZD). Na osnovi gibanja nominalne ra- sti dohodka in osebnih dohodkov v gospodarstvu občine v prvem pol- letju leta 1982 ter na osnovi predvi- devanj uresničevanja resolucijskih ciljev do konca leta, je v začetku julija bila izdelana nova ocena nominalne rasti dohodka in oseb- nih dohodkov. Iz spremenjenih resolucijskih okvirov rasti je izhajalo, da lahko sredstva za skup- no porabo v globalu rastejo po stopnji 21 % glede na valorizirane programe iz leta 1981. Tako je bilo potrebno za zadovoljevanje skup- nih potreb v občini v letu 1982 združiti 813.589 tisoč dinarjev. Ker so bili prilivi sredstev na račune SIS v prvih šestih mesecih večji od planiranih zaradi hitrejše rasti osebnih dohodkov kot smo predvidevali, so vse SIS družbenih dejavnosti v občini Ptuj ugotovile presežke, ki so jih v skladu s pred- pisi poračunale z znižanjem prispevnih stopenj. Za ugotovljeni presežek sredstev za programe občinskih SIS v višini 16.130 tisoč dinarjev, so bile prispevne stopnje, ki so veljale za obdobje januar—julij 1982, zniža- ne za 0,76 % (od tega za 0,42 Vo iz OD in za 0,34 iz dohodka OZD) od 1. avgusta 1982 dalje. Po opravljenem poračunu pre- sežkov sredstev SIS z znižanjem prispevnih stopenj so potekale aktivnosti v SR Sloveniji, da bi ugotovljene polletne presežke pri SIS družbenih dejavnosti s poseb- nim samoupravnim sporazumom namenili za dodatne izvozne stimu- lacije OZD, ki izvažajo na konvertibilno trži?.Če. Ti presežki, ki smo jih tudi poračuncdi v zniža- nju prispevnih stopenj, je SDK 9. 11. 1982 v celoti prenesla s posebnih računov SIS družbenih dejavnosti na zbirni račun SIS za ekonomske odnose s tujino v SR Sloveniji. II. Od oktobra dalje so v občini potekale aktivnosti na pripravi planskih dokumentov za leto 1983. Družbena usnieritev, ki je izhajala iz osnutka republiške resolucije za leto 1983, da morajo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb zaostajati za nominalno rastjo dohodka za 50 za našo občino ni bila sprejemljiva. Zakaj? 1. Zato, ker smo v ptujski občini v zadnjih letih omejili obseg sred- stev skupne porave za finansiranje programov SIS družbenih de- javnosti v tolikšnem obsegu, da smo že v letu 1982 komaj uspeli izvajati programe, s katerimi zago- tavljamo občanom in delavcem le tiste pravice, ki so določene z zakonom. Poudariti moramo, da je to omejevanje sredstev skupne porabe šlo tudi na škodo osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v izvajalskih OZD, saj so morali del naraščajočih materialnih stroškov kriti iz Sredstev, ki bi jih sicer lah- ko namenili za dovoljeno rast osebnih dohodkov. 2. Iz občinskih prispevnih sto- penj smo črtali vse investicije za leto 1982 in za naslednja leta tega srednjeročnega obdobja. 3. Po višini prispevnih stopenj, ki jih delavci prispevajo iz osebnih dohodkov in dohodka za finansi- ranje programov SIS družbenih de- javnosti, je občina Ptuj bila na 57. mestu med občinami v SR Sloveniji (stanje po znižanju prispevnih sto- penj za drugo polletje 1982). Tudi to dejstvo kaže, da smo že dosedaj dosledno upoštevali družbene usmeritve o zniževanju skupne porabe. To lahko podkrepimo tudi s podatkom, da je skupna poraba na prebivalca v občini Ptuj za le- to 1982 le 12.368 din, povprečje skupne porabe občin v SR Sloveni- ji pa 20.377 din, kar pomeni, da je ta poraba v občini Ptuj za'39,3 % nižja od povprečja v Sloveniji. 4. Ce bi upoštevali aruzoene us- meritve slovenske resolucije, bt to med drugim pomenilo tudi izgubo pravice do republiških solidarno- stnih sredstev, katera v strukturi celotne porabe predstavljajo 20 5. Takšno zaostajanje bi imelo za posledico, da bi morali ukiniti del programov SIS družbenih dejavnosti, ki so predpisani z zakoni (na primer ukiniti katero šolo, zdravstveno ambulanto ali oddelek, vrtca na manj razvitih področjih Haloz in Slovenskih go- ric ali pa znatno povečati lastne — občinske prispevne stopnje). ■ Izvršni svet skupščine občine Ptuj je skrbno proučil vsa ta dej- stva skupaj s SIS družbenih de- ja. nosti in seznanil o problematiki občinske družbeno politične or- ganizacije in zbore občinske skup- ščine. Sprejeto je bilo enotno stali- šče, da morajo prispevne stopnje za finansiranje programov SIS družbenih dejavnosti biti tolikšne, da zagotovimo izvajanje z zakoni zajamčene programe in da ne izgubimo republiških solidarno- stnih sredstev. Na osnovi tako enotno obliko- vanega stališča, smo v Resoluciji o politiki družbeno gospodarskega razvoja občine Ptuj za leto 1983 opredelili, da bodo sredstva skup- ne porabe zaostajala za nominalno rastjo dohodka za 27 % oziroma porasla v primerjavi z letom 1982 za 16,1 , V skladu z resolucijskimi usmeritvami so SIS družbenih de- javnosti ovrednotile programe za leto 1983. Za finansiranje teh programov je bilo potrebno v letu 1983 združiti 953.723 tisoč din po skupni prispevni stopnji 20,916 %. To pomeni, da so se prispevne stopnje občinskih SIS družbenih dejavnosti v januarju 1983 poveča- li!. Potrebno je poudariti, da so izplačila sredstev za osebne dohod- ke nekaterih OZD v zadnjih dneh decembra 1982 dosegla nepričako- vano visok porast (okrog 80 % več kot v mesecu novembru), kar je povzročilo, da so ob koncu 1982 bili prilivi sredstev na račune SIS družbenih dejavnosti naše občine tolikšni, da so vse interesne skupnosti, razen raziskovalne ugo- tovile presežek sredstev nad do- govorjeno porabo v višini 22.860 tisoč din. Zaradi takšne rasti osebnih dohodkov so SIS družbenih dejavnosti sedaj v mesecu februar- ju pristopile k zniževanju prispev- nih stopenj iz osebnih dohodkov in dohodka. Nove stopnje, ki bodo veljale od marca 1983 dalje bodo nižje od veljavnih za prva dva le, v primerjavi z veljavnimi stopnjami v mesecu decembru 1982 za 1,336 % (od tega stopnje iz OD za 0,556 stopnje iz dohodka OZD za 0,78 %)_ v primerjavi s povprečnimi stopnja- mi v letu 1982 pa le za 0,826 Izračun novih prispevnih stopenj je bil narejen na oceni pričakovane rasti osebnih dohodkov delavcev v letu 1982 v gospodarstvu občine Ptuj. Iz tabele je razvidno, da so izplačani neto osebni dohodki delavcev v občini Ptuj za mesec januar 1983 v primerjavi z izpla- čanimi za mesec december 1982 nižji za 3,276 % zaradi povečanih prispevnih stopenj in davkov iz OD za: — občinske SIS družbenih dejavnosti 0,556 % — republiške SIS družbenih dejavnosti 0,07 % — skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije 1,95 ®7o — povečani republiški davek 0,30 % — za nov rep. davek za blagovne rezerve 0,40 % 3,276 o?o meseca t. I. za 1,326 % (iz OD za 0,756 % in iz dohodka za 0,57 %). lako znižana prispevna stopnja za občinske SIS družbenih de- javnosti bo enaka tisti iz meseca decembra, oziroma bo znašala 19,59 S tako znižano prispevno stopnjo bomo gotovo zofx:i po- vsem na dnu lestvice med vsemi slo- venskimi občinami. To pa je hkrati dokaz, da prispevne stopnje za finansiranje programov občinskih SIS družbe- nih dejavnosti niso povzročile večjih obremenitev osebnih dohodkov delavcev v ptujski obči- ni. Namestnica predsednika Občinskega komiteja za družbeno ekonomski razvoj in planiranje Dragica VODA, dipl. oec. LETNA KONFERENCA REZERVNIH STAREŠIN Po izvedenih letnih konferencah v krajevnih konferencah ZRVS se bo- do delegati iz krajevnih organizacij v soboto, 26. februarja dopoldan zbrali na letni delovni konferenci občinske organizacije. Na seji predsedstva OK ZRVS, ki je bila v prejšnjem tednu, so člani dogovorili dnevni red in vsebi- no poročil za sobotno srečanje. Tako bodo delegati v uvodu poslušali poročilo o delu občinske konference v letu 1982 in blagajniško poročilo ter nato v razpravi le-to dopolnili in opozorili na vse, kar bo potrebno v prihodnjem delu izboljšati. Za tem bo na vrsti sprejem pravil občinske konference in potrditev kandidature predsednika predsedstva OK za drugi dvoletni mandat. Predsedstvo bo delegatom predlagalo, da občinsko organizacijo tudi v naslednjem mandatu vodi sedanji predsednik Milan Vogrinec. Nato bodo sprejeli še letošnji program dela ter podelili plakete in zlate značke ZRVSJ ter pismena priznanja ZRVS Slovenije zaslužnim or- ganizacijam in posameznikom. Letna delovna konferenca bo v domu Franc Kramberger, pričeli pa jo bodo ob 8.30. T. k. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Program elektro- energetike tudi v Ptuju z novim šolskim letom uvaja Srednješolski center Ptuj tudi pouk v elektrotehniški usmeritvi in sicer vzgojnoizobraževalni program elektro- energetika. V temeljni organizaciji združenega dela Družboslovna šola Du- šana Kvedra že imajo zagotovljene kadre za izvajanje tega pouka, saj je od 34 pedagoških delavcev 29 takih z visoko izobrazbo, višjo izobrazbo pa ima pet delavcev. To je izredno ugodna kadrovska struktura, saj je imelo v preteklem letu ustrezno izobrazbo za poučfevartje v usmerjenem izobraževa- nju na nivoju republike le 50 odstotkov žaposlenih v tem izobraževanju. Tudi materialni pogoji za prvi letnik izobraževanja so že zagotovljeni, tako za splošne predmete kot za osnove elektrotehnike, ki je edini strokovni predmet. Enaki pogoji so namreč potrebni za poučevanje nekaterih drugih strokovnih predmetov kot so fizika, kemija, biologija in osnovne tehnike in proizvodnje. „ Razpis za vpis je bil objavljen v dnevnikih Delo in Večer že včeraj. Učenci se bodo prijavili za vpis v matični šoli, to je Srednja šola elektrotehniške in računalniške usmeritve v Mariboru, pri vpisu pa navesti, da se želijo izobraževati v programu elektroenergetika v smereh, ki jih bodo izvajali v Srednješolskem centru Ptuj. Pouk v elektrotehniški usmeritvi bodo izvajali v vzgojnoizobraževal- nem programu elektro-energetika, v njem pa se lahko učenci po 1. letniku odločajo za nadaljevanje izobraževanja v dve smeri. Elektrikar — energetik je smer četrte stopnje zahtevnosti, šolanje pa traja tri leta. Učenec mora imeti za to smer pozitivne ocene iz vseh predme- tov 1. letnika, imajo pa lahko tudi negativno oceno iz tujega jezika. V smeri elektrikar energetik so značilni naslednji poklici: elektromonter, elektroinštalater, obratovni elektrikar, elektromehanik, elektromehanik za železniška vozila in naprave, elektromehanik za hladilne in klimatske naprave, elektromehanik za dvigala in avto elektrikar. In katera dela opravljajo delavci v nekaterih od navedenih poklicev? Elektroinštalater napeljuje električno napeljavo v stavbah. Ob tem koplje omet in druge gradbene materiale ter s pribijanjem in mavčenjem pritrjuje inštalacije. Polaga tudi kable v zemljo, izdeluje in postavlja razdelilne plošče, priklap- Ija števce, gospodinjske aparate, transformatorje, svetlobna telesa in podobno. Poleg tega vzdržuje in popravlja vse vrste napeljav in priklopov. Dela po načrtu, biti mora spreten, vzdržljiv in odporen, ker dela na gradbi- ščih. Elektromonter montira, vzdržuje in popravlja naprave visoke napeto- sti. Delo je terensko in v turnusih. Delo opravlja na prostem v vseh vremen- skih pogojih. Uspešno lahko dela kdor je iznajdljiv, spreten, brez vrtoglavice ter zdrav in odporen. Obratovalni tehnik montira industrijske instalacije kot je razsvetljava ali pogonske stroje ter vzdržuje industrijske naprave. To pomeni, da redno pregleduje in vzdržuje vse instalacije v organizaciji združenega dela. Vzdržuje tudi zaščitne instalacije, razsvetljavo, ozvočenje. Dela med redno proizvodnjo, pogosto dela pri napravah pod visoko napetostjo, zato mora biti gibčen, spreten in telesno vzdržljiv. Elektromehanik vzdržuje in popravlja električne naprave vseh vrst. Stalno kontrolira delovanje električnih naprav, popravlja in zamenjuje pokvarjene sestavne dele. Zaposli se lahko v vseh vrstah industrije, kjer uporabljajo električne stroje in naprave ter v elektro servisih. Nekateri elektromehaniki se ukvarjajo samo s servisnim vzdrževanjem gospodinjskih strojev, kar je precej iskan poklic. V vseh poklicih je potrebno dobro razlikovati barve, ker so deli električne napeljave označeni z različnimi barvami. Druga smer je elektrotehnik — energetik, ki je pete stopnje zahtevno- sti, šolanje traja štiri leta. Za to smer morajo imeti učenci dobro (3) oceno iz matematike in fizike v 1. letniku. Elektrotehnik — energetik se zaposluje v elektro gospodarstvu povsod tam, kjer uporabljajo večje elektroenergetske naprave. Nekaj značilnih dejavnosti elektrotehnika: vodenje proizvodnje obratov, delovnih enot in skupin, vodenje gradenj elektroenergetskih naprav, montiranje, preizkušanje, vzdrževanje in popravljanje naprav, priprava dela, delo pri projektiranju in razvoju. Dela pa na naslednjih področjih: v elektrarnah, transformatorskih postajah in na daljnovodih, v proizvodnih obratih in tako dalje. Imeti mora smisel za risanje, biti iznaj- dljiv, razlikovati mora barve, imeti smisel za organizacijo dela in za delo z ljudmi. Vsi, ki jih kateri od omenjenih pokhcev zanima in se želijo izobraževa- ti v Srednješolskem centru Ptuj, dobijo natančnejše informacije v centru. N. Dobljekar POPRAVEK v sestavku Kam po osnovni šoli, objavljenem iia 3. strani v 7. številki Tednika z dne 17. februarja 1983, je prišlo do napake. V šestem odstavku je pravilno, da bodo vpisovali v 7 oddelkov programa kovinarstvo in strojni.štvo (in ne v 4). V osmem odstavku je pravilno, da bodo vpisovali v programu elektro-ener- getika v 2 oddelkih (in ne v enem. kot je bilo napačno zapisano). Skupščine SIS materialne proizvodnje v tem tednu se v Ptuju sestajajo zoori uporabnikov in zbori izva- jalcev skupščin samoupravnih interesnih skupnosti materialne proiz- vodnje. Gre za samoupravno komunalno skupnost, občinsko skupnost za ceste, samoupravno enoto za upravljanje in razpolaganje s stavonim zemliiščem in podobno. Na sejah skupščin obravnavajo in potrjujejo realizacijo letnih ilanov in zaklj učnih računov za leto 1982, sprejemajo finančne načrte za etošnje leto. spremembe in dopolnitve srednjeročnih planov in vrsto raznih pravilnikov. - u Srečanje mladih kmetovalcev v organizaciji akiiva mladih kmetovalcev-zadružnikov Pohorje iz Zg. Pol- skave bo v soboto. 26. februarja popoldne v domu kulture v Zg. Polskavi že tretje srečanje mladih kmetovalcev. K sodelovanju so fKivabili aktive iz občine Slov. Bistrica. Maribor. Ptuj in Lenart ter nekatenh drugih krajev podravske regije. Srečanja, letošnjemu so se že prijavile ekipe iz vseh povabljenih občin, so namenjena predvsem spoznavanju mladih kmetovalcev iz raznih krajev pnQ.sli^- dah skupno 181 tisoč. 323 litrov ml^ka ah za 17.400 litrov več kot leta 1981. Zanimivo je, da pnreja mleka v zimskem času ni bistveno manjša v primerjavi z ostalimi letnimi časi, kar se v mnogih mlekarskih skupnostih še pojavlja. Predsednik skupnosti Juršinci-Sakušak Ivan Ceh meni, da so to dosegli s strokovnim izo- braževanjem. Lani so med dru- gim pripravili tudi predavanje o gnojenju travnikov, pripravi sila- že in to je vplivalo na večje koli- čine doma pridelane krme, kar se ug(xlno izraža tudi v prireji mleka. Na občnem zbtiru mlekarske skupnosti v januarju so ugodno ocenili delovanje skupnosti, kot tudi samo prirejo mleka, sklenili pa so tudi, da bodo prirejo v le- tošnjem letu še povečali. Medtem ko so bili s plačilom mleka za december zelo zado- voljni, so bili ob januarskem pla- čilu nekoliko razočarani, saj je izpadla premija, kar pa bodo. kot so jim povedali na zadrugi, dobili poračunano v naslednjem mese- cu. Ob našem obisku so opozorili tudi na nere.šen problem oseme- njevanja ob nedeljah in državnih praznikih, ko morajo voziti živino v oddaljene Juršince. Sicer so o tem že seznanili Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo v Ptuju, kjer pa .problema še niso uspeli rešiti. Upajmo, da bo to v bližnji prihodnosti mogoče rešiti, sicer pa so kmetje na tem območju zadovoljni s sodelovanjem za- druge. mlekarne in ostalih služb, ki delujejo na področju kmetij- stva. JB Ivan Ceh, predsednik mlekanlic skupnosti Zagorci-SakuiUili Poskusne površine ob neregulirani Studenčnici Prodali največ vstopnic za kurentovanje Letos smo bili znova priče, da prodaja vstopnic ob kurentovanju ne gre in ne gre. Med svetlimi primeri oziroma tistimi, ki so uspeli premagati številne težave, ki spremljajo vsakoletno prodajo vstopnic, so učenci 0§ ,,01ga Meglič" iz Ptuja, ki so se na pobudo šolskega športnega društva primerno organizirali in uspeli prodati 1500 vstopnic. Med prodajalci so bi- li tako najboljši, poleg tega pa je pohvale vredna njihova odločitev, da pridobljeno provizijo v znesku 8230 dinarjev namenijo za dokončanje gradnje telovadnice, ki jo nujno potrebujejo. Ce bi se potrudili tudi ostali, bi bil lahko izkupiček od prodanih vstopnic večji tako pa uspešnost prodaje niža poprečje, ki je bilo že tako nizko. ^ Upati je le, da bomo ob prihodnjem kurentovanju imeli več tako pridnih prodajalcev! MG TEDNIK ~ '»■''»ar 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Kulturni praznik v Frankfurtu/m Slovensko kulturno prosvetno društvo ,,Sava" in Svet staršev učencev slovenskega dopolnilne- ga pouka iz Offenbacha so za letošnji kulturni praznik 8. februar pripravili svečani program z recitalom, ki so ga izvedli člani kulturne sekcije društva in učenci slovenskega dopolnilnega pouka. Letošnja prireditev je imela izjemno kulturno obeležje. Predsednica društva ,,Sava" Stana Dečman in podpredsednik Janko Zemljič sta ta dan podelila zaslužnim kulturnim delavcem na območju pokrajine Hessen Prešernova prizna- nja in plakete. Pobudo za tovrstno nagrado Slovencem na tem območju jt dal tovariš Ivo Slavec. Izdelal je pravilnika o podelitvi priznanj in plaket, izročil oboje upravnemu odboru ,,Save" v pogled in v morebitno dopolnitev. UO Save je oba pravilni- ka sprejel. Vsakdo je imel možnost predlagati in biti predlagan. Pravilnika jasno govorita o po- gojih, ki jih priznanje in plaketa zahtevata. UO Save je določil 5-člansko komisijo, ki je zbirala pismene predloge za kandidate in tudi odločala o njihovi realnosti. Slovenci v Frankfurtu smo med prvimi na tu- jem, ki smo prejeli tako visoko kuhurno pri- znanje. Priznanje za delo, ki ga opravljamo v skopo odmerjenem prostem času, ob večerih, nočeh in sobotah zato, da negujemo slovensko kulturo, domače običaje in dajemo slovenski besedi enakovredno mesto sredi evropskih jezi- kov. Prešernovo plaketo so prejeli: Dragica Nunčič-Turk, učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Frankfurtu, Offenbachu in Darmstadtu; Tončka Obreht članica SKUD SAVA; Ivan Žižek predsednik Sveta šole v Frankfurtu. Prešernova priznanja so prejeli sledeči kultur- ni delavci na področju pokrajine Hessen: Mari- ca Opleršek, predsednica Sveta šole Offenbach; Milica Galun prva predsednica Sveta šole Frankfurt; Marija Cvetko, podpredsednica Sveta šole Frankfurt; Lidija Bombek, članica SAVE — aktivno dela v Mali šoli; Štefan Žižek, član UO SAVE in dedek Mraz: Anita Kraut- berger, članica kulturne sekcije SKPD SAVE; Robert Jesenšek, član kulturne sekcije SKPD SAVE; Bojana Golenač, učenka 5. razreda slo- venske dopolnilne šole v Frankfurtu; Robi Obreht, učenec 5. razreda slovenske dopolnilne šole v Frankfurtu; Tatjana Bohorč, učenka 4. razreda slovenske dopolnilne šole v Frankfurtu; Metka Ojsteršek, učenka 5. razreda slovenske dop. šole v Frankfurtu; Moški pevski zbor, IMP TOZD Promont Ljubljana; Narodno za- bavni orkester KMETEC s Ptuja; Narodno za- bavni orkester VESELI POMURCI iz Frank- furta; Ančka Volčjak, članica UO SAVA; Da- niela 7,ula in Helmut Kindlhofer za minulo kulturno delo v društvu SAVA. Priznanja kakršna je Slovensko društvo pode- lilo letos svojim članom so zahvala, a še bolj spodbuda za kulturno in društveno delo v bo- doče. Veseli Pomurci so nas v zabavnem delu pro- grama zvabili na plesišče. Za dobro postrežbo so poskrbeli člani Sveta šole Offenbach in tudi njim vse priznanje. Dragica Nunčič-Turk IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v Gornjeavstrijskem deželnem arhivu v Linzu hranijo dragoceno popotno skicirko v štirih zvezkih iz začetka 18. stol. Avtor več kot 400 risb se ni podpisal na nobeno od njih, zato se je v literaturi zanj uveljavilo ime ,,neznani Slezijec". Predvidevamo namreč, da je bil do- ma iz Slezije, kjer se je njegovo po- tovanje začelo. Na pot se je odpra- vil 7. julija 1710, zadnji datum iz dragocenih knjižic pa je 28. junij 1715. Prepotoval je Slezijo, Saško, Frankovsko, Bavarsko, Tirolsko, Sdzbur- ško, Gornjo in Dolnjo Avstrijo, Češko, Štajersko, Kranjsko in Koroško. Povsod, kjer se je ustavil, je narisal tudi veduto mesta, gradu, samostana. Upodobitve je oštevilčil in jih opremil z besednim opisom. Na večini listov sta predstavljeni po dve veduti, tudi pod ptujsko je narisan Se bližnji grad Turnišče. Neznani Slezijec je zabeležU, da je Ptuj narisal 1. januarja 1713. leta. Mesto se mu je tako prikupilo, daje v njem ostal vsaj dva, če ne tri mesece. Medtem je obiskal tudi Turnišče in ga narisal takšnega, kot seje kazal pred prezidavami v 19. stol. Mnogi stolpiči krasijo centralno zasnovano stavbo in ponazarjajo ime lastnika — grofa Thurna. Čeprav se je Slezijec na Ptuju zadržal dlje časa, pa gaje upodobil zelo skicozno in pri tem zagrnil tudi nekaj topografskih napak. Lahko pa obču- dujemo njegov smisel za dojemanj bistvenih značilnosti mestne urbanistič- ne zasnove, pogojenih z geografsko izoblikovanostjo terena in z dolgim zgodovinskim razvojem. Naglasil je tudi najvažnejše arhitektonske objekte v mestu: grad, dominikanski in minoritski samostan ter mestni stolp in pro- štijsko cerkev. Časovno med oljno sliko iz leta 1687 in našo skico ni dosti razlike, vendar je v tem obdobju mesto dobilo že baročni videz, ki se najočitneje odraža v čebulasti strehi mogočnega mestnega stolpa. Marjeta Ciglenečki Iz popotne skicirke „Neznanega Šlezijca: „Ptuj in Turnišče, 1713. Skicirko hrani Gornjeavstrijski deželni arhiv v Linzu. Fototeka kuhumozgodovin-' skega oddelka, foto Mišo Koltak, 1982. Poznate bližnjo okolico? Pred vami je novo nagradno vprašanje, ki pa zahteva krat- ko obrazložitev. Na fotografiji je sramotilni steber, kije pred tem služil tudi v druge name- ne. No, za nas naj ostane sra- motilni steber, kar je bila nje- gova zadnja »funkcija«. Stoji pa v enem od turističnih krajev v ptujski občini. Vprašujemo vas: v KATEREM KRAJU STOJI TA STEBER? Vaše odgovore pričakuje- mo do četrtka, 3. marca na naš naslov: Zavod Radio — Te- dnik, Vošnjakova 5, 62250 Ptuj, Med reševalce, ki bodo pravilno odgovorili, bo žreb razdelil tri nagrade, ki jih bo tokrat prispeval kolektiv Pe- trolovega motela v Podlehni- ku. Ljudske pevke iz Drave Prihodnjo nedeljo, to je 27. fe- bruarja, bodo v oddaji Domača ustvarjalnost, kije na sporedu ob 12. uri in 10 minut, zapele ljudske pevke iz Drave. Da, iz Drave ... čisto prav ste prebrali, čeprav sodi ta vasica z devetnajstimi hišnimi številkami med najmanjše v ob- čini. Leži v srednjem delu Haloz med Dravo in cesto Videm—Le- skovec. Proti Dravi se raztezajo lepi bukovi in gabrovi gozdovi, proti potoku Psičini pa se vrste lepe njivske površine s peščeno ilovnato prstjo. Tržnih presežkov takorekoč ni, pridelek krije bolj domače potrebe. Čeprav leži vas tik ob vznožju vinorodnega halo- škega gričevja (Gradišča), se z vinogradništvom ukvarjajo le redki. Ko smo leta 1979 tukaj snemali oddajo »Iz vasi v vas«, se pevke zanjo niso prav posebej iskale med seboj. Poznale so se že iz dob, ko so se kot mladenke shajale na raznih kmetijah ob luščenju ko- ščic, čiščenju repe, »cajzanju« perja itd. Ko se je tisti začetni pogovor nekoliko umiril in ko je že tudi snovi za »hecanje« zmanjkalo, seje začela pesem. In ta seje vrstila nemalokdaj vse do poznih nočnih, bolje reči, jutra- njih ur, če ni bilo prej harmoni- kaija, ki bi vižal za ples po opra- vljenem delu, Da, lepo je bilo tisti krat, se spominjajo pevke. Vse do prvega snemanja, ko jih je bilo v začetku pet, se pevke niso organizirano shajale k vajam. Šele posnetki so jim pokazali, da mi- krofoni »slišijo« čisto drugače, kot ušesa. Tisto spontano petje na domači zabavi ob kupici rujnega, ko se vrsti pesem za pesmijo, tako pač kot jo kateri izmed pevcev zna. ali seje spominja, je eno, petje pred mikrofoni — za snemanje pa je čisto nekaj drugega. Terja or- ganiziranost, vaje, enotnost v iz- govarjanju in podajanju melodije. In to so pevke ob poslušanju po- snetkov takoj spoznale. Lotile so se dela in ponovno snemanje, ki smo ga opravili še istega leta (1979), je zadostilo vsem navede- nim zahtevam. Od takrat pevke iz Drave organizirano vadijo in po- jejo. Žal so pred časom izgubili eno izmed tovarišic — Liziko Kranjc, ki je zaradi osebnih raz- logov prenehala peti. Njen odhod iz skupine ostale pevke boleče občutijo, ne samo po pevski plati, temveč tudi po prijateljski. Sedaj iščejo zameno zanjo, a je ne bodo tako lahko našle, saj haloške vasi niso tako strnjene kot »polajn- ske«. Ljudske pevke iz Drave niso javno veliko nastopale. Zapele so nekajkrat na Vidmu, nato lan- skega avgusta na proslavi kraje- vnega praznika v Pobrežju in že bi lahko prenehali naštevati. Žal jim e le. da se kljub vabilu niso ude- ežile nastopa ljudskih pevcev, godcev in plesalcev v Markovcih, letos januarja. Toda ... nič še ni zamujenega!! Besedilo in foto: I. C. Ljudske pevke iz Drave, od leve proti desni: Anica Vodušek, Štefka Vidovič, Anica Cafuta in Amalija Cafuta. Slednja je tudi duhovni vodja te majhne, a simpatične skupinice pevk. Razstava Ptuj na starih vedutah Te dni si lahko v paviljonu Dušana Kvedra v PtujujMleoamo zanimivo razstavo PTuJ NA STARIH VEDUTAH, ki sojo pripravili delavci ptujskega Po- Icrajinskega muzeja in je prva v okviru letošnjega praznovanja 90-letnice, s katero bo ta kolektiv obeležil obletnico svoje ustano- vitve. Otvoritvena slovesnost je bila minuli četrtek, na njej pa je zbra- nim spregovoril predsednik skupščine oočine Ptuj Franc Te- tičkovič. nakar je skozi razstavo vodila njena avtorica kustodinja Marjeta Ciglenečki, ki je med drugim poudarila, da z razstavo predstavljamo vse doslej znane upodobitve starega mesta ob Dravi, ki so ostale Kot edinstveni dokument njegovega nekdanjega izgleda, razvoja in današnje — na južni strani neokrnjene podobe. Razstava bo na ogled do 10. marca ob običajnem odpiralriem času — od 8. do 11. ure dopoldari, poi5oldan od 15. do 17. ure m ob sobotah do dvanajstih. mš Avtorica razstave — kustodinja Marjeta Ciglenečki obiskovalcem raz- laga posamezne razstavljene eksponate. Foto: I. Člani. Aktivna le folklorna skupina v letu 1975 so v zdravstvenem centru ustanovili močno kulturno skupino, ki sojo imenovali kulturna skupnost in je delovala pri sindikatu. Danes po osmih letih ugotavljajo^ da kulturno i družabno življenje v centru usiha, nima več tistega življenjskega soka, kot gaje imelo pred leti. Kulturni delavci v centru pravijo, daje usihanje morda posledica pre- malega vključevanja vodilnih struktur; aktivnost pelje le srednji kader. Danes je aktivna le folklorna skupina in delno tudi dramska skupina v temeljni organizaciji Osnovno zdravstveno varstvo. Kot je povedal Jože Fernek, vodja ekonomske — tehnične službe in obenem vodja folklorne skupine, se tudi folklorna skupina otepa s številnimi težavami. Skupina je popolnoma na novo formirana, ima 8 parov. Prvič pa se bo predstavila prvega aprila na osrednji proslavi ob 80-leinici rojstva dr. Jožeta Potrča. Skupina pridno vadi v novi jedilnici. V programu ima plese iz Srbije, štajerske plese, nekaj pa je tudi prekmurskih. Z obleko ni po- sebnih težav. Težave so le s harmonikarjem. Upajo pa. da bodo tudi ta problem zadovoljivo rešili. MG Zahvala kurentom Prebivalci občinskega središča Slov. Bistrica so z velikim zanima- njem sprejeli obisk kurentov z Dravskega polja. Naj nam oprostijo, ker nismo izvedeli njihovega pravega bivališča, prav gotovo pa se bodo ob tem našli kar sami. Vsako leto ob praznovanju smeha, zabave, in norčavosti obiščejo Slovensko Bistrico tudi kurenti, kar predstavlja tako za starejše, še posebno pa za mlajše, veliko veselje. Njihov prihod ima tudi značaj prenašanja kulturnega poslanstva iz sosednje občine Ptuj, saj mnogi prav v tej obliki spoznavajo folklorne tradicije slovenskega naroda. Danes ne bi opisovali lepot, ki jin prinašajo kurenti, ko s svojo podobo in značilnim zvonenjem vsaj za nekaj trenutkov prekinejo vsakodnevno enoličnost mestnega vrveža. Želeli bi se jim predvsem lepo zahvaliti za njihov obisk in prijetno razpoloženje pustnih dni, ki so jih obogatili s svojo prisotnostjo. Vemo. daje samo zahvala premalo, toda menimo, da je tudi veliko, če jih tako starejši kot tudi mlajši občani fMsmnijo še dolgo po tem. ko so že z:ajadrali v tokove vsakodnevnega življenja in se jih s pričakovanji spominjajo zopet v predpustnih in pustnih dneh. Še enkrat hvala za obisk in na svidenje v prihodnjem letu! Viktor Horvat Narečje v zbornosti ,,Želela bi, da reče Jezikovno razsodišče kako besedo na račun vedno pogostejših narečnih glasovnih posebnosd, ki jih predvsem v radiu in na televiziji vnašajo v jezik novinarji z vseh koncev Slovenije." Tudi sami smo že postali pozorni na preizrazito narečno barvanje go- vorjene besede nekaterih novinarjev radia in televizije. Da se narečno izho- dišče v govoru večinoma ne da popolnoma izbrisati, je znano. Zlasti stavč- na fonetika, ki se je kot otroci navzamemo, še preden znamo prav govoriti, ,,izdaja" področje, s katerega prihajamo. Tu se le redki popolnoma znebi- jo prvotnega prizvoka, ta pa nam je skoraj ljubši kakor govorjenje, ki — po Cankarju — razodeva, da njegov tvorec ni od nikoder, iz nobenega slo- venskega kraja, ampak iz knjige. Vendar se nekaterih narečnih stvari lahko znebimo in se jih v zbornem knjižnem govorjenju tudi moramo znebiti. Tako npr. novinar ne bi smel — zlasti če to počne leta in leta — izgovarjati širokih samoglasnikov tam, kjer so pravilni ozki, npr. kmeta namesto kmčta, kakor pogosto slišimo v odda- jah za kmete. Enako je s polglasnikom: ne zametujmo te samobitne knjižne slovenske značilnosti, ne spodrivajmo ga z e-jem. Ali pa izgovor t. i. trdega I pred samoglasniki a, o, u namesto knjižnega srednjega I: tak trdi I izgo- varjajo v glavnem novinarji iz naših obrobnih narečij, pa tudi tisti, ki jim je materinščina angleščina ali srbohrvaščina ali makedonSčina. Ali pa Ij in nj pred samoglasnikom: v knjižni slovenščini sta to po dva glasova, in ne mehka I in n, kakor ju izgovarjajo v glavnem tisti, ki imajo tudi trdi I. — Podobno narečnemu barvanju slovenske knjižne besede je t. i. mednarodno barvanje, tj. izgovor tujk tako, kot jih izgovarjajo v jezikih, iz katerih so prispele k nam; isto je s tujimi imeni, npr. (mitera) namesto (miteran). To pa je v bistvu že nov problem, o katerem bi tudi kazalo kdaj spregovoriti. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konfe- renca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Pesniška zbirka Ivana Pavlica iz Prihove V okviru prireditev letošnjega kulturnega praznika je bila v občini Slovenska Bistrica deležna posebne pozornosti svečanost, na kateri so predstavili v bistriškem gradu Zbirko pesmi ljudskega pesnika Ivana Pavliča iz Prihove. ki bo 20. oktobra letos dopolnil 90 let. Zbirka je razdeljena v dva samostojna ciklusa, v prvi govori Ivan Pavlic <5 sebi in življenjskih doživetjih, v drugem pa največkrat v šegavi, vendar zelo občuteni obliki govori o življenju v njegovi bližnji ih tudi daljnji - »kolici. Predv.sem živo opisuje dogajanja v času zadnjih desetletij v krajih Prihuva. Oplotnica. Kebelj in Cezlak, kjer pohorski kmet in delavec preživljata tegobe in vesele trenutke vse do današnjih dni. Uvodno be.' cdo je napisal Franc Šetinc, predsednik RK SZDL, s katerim se dubro poznata še iz mladih let. Likovno pa je zbirko, kije izšla v ti-oč izv..)dih opremil Zvone Potočnik. Viktor Horvat 8 - IZ naSih krajev 24. februar 1983 — TEDNIK 274 tisoč kopalcev v letu 1982 v Ptujskih toplicah so že sestavili bilanco lanskoletnega obiska. Ugotovili so, da je bilo skupaj v pokritih in letnih bazenih 274 tisoč kopal- cev, kar je v primerjavi z letom 1981 13 tisoč kopalcev več. Ob tem tudi ugotavljajo, da je to povečanje predvsem zaradi zelo uspešne decembrske prodaje ,,sindikalnih" vstopnic. Vstopnice so namreč prodajali s 50 odstotnim popustom,, da bi povečali zanimanje za obisk toplic. Povedali so tucTi, da fe to tudi eden izmed njihovih stabilizacijskih ukrepov. V pokritih bazenih je bilo lani 168 tisoč kopalcev, v letnih pa 106 tisoč; v letu 1981 pa je bilo razmerje drugačno. Mnogo več je bilo namreč kopalcev v letnih bazenih in to kar 157 tisoč, v pokritih pa 104 tisoč. Močno pa se je povečal tudi obisk pokritih bazenov v letošnjem januarju. Našteli so kar 30 tisoč obiskovalcev. Lani januarja pa so imeli 16 tisoč kopalcev. MG Telovadnica naj služi vsem Osnovna šola Stanka Vraza v Ormožu ima edina telovadnico. Ko so na zadnji seji družbenopolitičnega zbora razpravljali o poročilu o delu te šole, so menili, da edina telovadnica v Ormožu ni in ne more biti na razpolago samo tej šoli, temveč mora biti polno izkoriščena. Zato so sprejeli stališče, da je treba čimprej doseči razmejitev vseh stroškov in izdelati poseben sporazum med šolo, organizacijami združenega dela, KS Ormož in občinsko telesno kulturno skupnostjo, ter v njem opredeliti razmerja in uporabo prepotrebne telovadnice. -u OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Pestik in ostale, da je novo zgrajena transformatorska postaja na jamboru, ter priključni daljnovod PESTI- KE POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Medribnika In ostale, da je novo- zgrajena transformatorska postaja na jambonj, ter priključni daljnovod MEDRIBNIK POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih In jamboru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo le SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO ELEKTRO PTUJ obvešča prebivalce Gorce in ostale, da je novo- zgrajena transformatorska postaja na jamboru, ter priključni daljnovod GORCA - VODOVOD POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO ELEKTRO PTUJ obvešča prebivalce Sp. Gruškovja in ostale, da je novozgrajena transformatorska postaja na jamboru, ter priključni daljnovod Sp. GRUŠKOVJE POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Središča in ostale, da je novozgrajena transformatorska postaja, ter priključni kablovod Središče — Slog POD NAPETOSTJO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Sodlnc, Senešc in ostale, da je novo- zgrajena transformatorska postaja na jamboru, ter priključni daljnovod SODINCI POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Prerada, Bresnice in ostale, da je novozgrajeni daljnovod Prerad - Bresnica POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Nove vasi in ostale, da je novozgra- jena transformatorska postaja, ter priključni kablovod Nova vas POD NAPETOSTJO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Brstje II in ostale, da je novozgrajena transformatorska postaja na jamboru, ter priključni daljnovod Brstje II POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Mestnega vrha in ostale, da je novo- zgrajena transformatorska postaja na jamboru, ter priključni daljnovod MESTNI VRH POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Stukov in ostale, da je novozgrajena transformatorska postaja na jamboru, ter priključni daljnovod ŠTU- Kl II POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Trnovske vasi in ostale, da je novo- zgrajena transformatorska postaja na jamboru, ter priključni daljnovod Trnovska vas II POD NAPETOSTJO. VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST Kako naprej? Problematika obstoječega stanja vzdrževanja in varstva cest na območju občine Ptuj je mnogim bralcem prav gotovo že znana. Tokrat jo želimo osvetliti v pogo- voru z Milanom Pavlico, vodjem cestne dejavnosti pri skupnosti za ceste občine Ptuj. Za uvod morda nekaj besed o nalogah, ki jih na tem področju nalaga srednjeročni program za obdobje 1981—85? ,,Srednjeročni program razvoja lokalnih cest do leta 85 predstavlja nadaljevanje začetih nalog iz preteklega obdobja. Te naloge pa so predvsem: redno vzdrževanje 251 km makadamskih cest, redno vzdrževanje moderniziranih cest v dolžini 226 km — od tega bo z asfalt betonom oljačano 65 km cest. Razen tega bomo v tem obdobju rekonstruirali oziroma zgradili 4 mostove na Dravinji in Pesnici, modernizirali pa bomo še okoli 21 km lokalnih cest." Ali so sredstva za vse naštete na- loge že zagotovljena? ,,Omenjeni srednjeročni pro- gram razvoja lokalnih cest temelji po virih sredstev na rednih sred- stvih po zakonu o javnih cestah iz leta 1971, na taksah na motorna vozila, ter sredstvih združenih po samoupravnem sporazumu, pa seveda po sredstvih zbranih s krediti, predvsem kratkoročnimi. Na enak način so zbrana sred- stva od ,,prodanega litra bencina" in predstavljajo osnovni vir za obstoj skupnosti. Že od leta 1971 je pod stalnim pritiskom spre- memba ključa razdelitve teh sred- stev od prodanega bencina. Glede na največje število kilometrov lokalnih cest v SR Sloveniji (477 km) še tega ključa nismo uspeli spremeniti. V lanskem letu je tako prišlo do izpada sredstev od prodanega bencina v višini 6,8 milijona din. Tudi prihodek sred- stev po samoupravnem sporazumu se ne izvaja glede na plan in ustvarjeni dohodek v temeljnih organizacijah združenga dela. V letu 82 je po sporazumu izpadlo nad 2,3 milijona din sredstev. Od leta 1976 pa znaša izpad kar 16,2 milijona. Prav zaradi stalnega izpada omenjenih sredstev v pri- merjavi s planiranimi se pojavljajo tudi težave pri realizaciji sprejetih programov. Zaradi tega je nujno, da organi skupščine predpišejo odlok na osnovi 51. člena zakona o cestah, saj bomo le tako z zbranimi sredstvi spo.sobni izvršiti vse naloge na področju gospo- darjenja z javnimi cestami." Kako pa je s kreditnimi sredstvi, ali ne zadostujejo? ,,?.e pri samem sprejemanju srednjeročnih planov smo ugotavljali nevsklajenost med fizičnim obsegom plana in predvi- denimi sredstvi za realizacijo, ki so bila izračunana na osnovi cen iz leta 80. Slabo stanje vozišč, velika pripravljenost občanov vk:S,da zberejo sredstva s samoprispevki in po pogodbah, ter dotrajanost lese- nih mostov na Dravinji in Pesnici, ki zahtevajo velike stroške vzdrže- vanja, vse to je zahtevalo tudi angažiranje kreditov. Kar sedem kratkoročnih kreditov z zapadlimi anuitetami v letu 83 in 84 imamo najetih. Treba je dodati, da so anuitete zelo visoke, kljub temu pa smo že ali pa še bomo z zbranimi skupnimi sredstvi tako le uspeli realizirati marsikatero pomembno nalogo. Naj omenim le cesto Cirkulane — Zavrč, pa most v Gorišnici, pa v Tržcu, Doleni in Stogovcih, itd." Najobsežnejša dela so bila prav gotovo vzdrževanje 477 km makadamskih lokalnih cest? ,,Prav gotovo je vzdrževanje teh cest za nas najbolj obsežno delo, saj je treba ceste redno gramozirati in vzdrževati. Za primerjavo naj navedem podatek, da smo še leta 1979 za gramoziranje cest porabili 16.863 kubičnih metrov gramoza, leta 1982 pa le še 6210. Največji razkorak fizičnega obsega vzdrže- vanja se odraža prav med letom 81 in 82. Obseg vzdrževanja je torej v padcu, predvsem zaradi zapiranja gramoznic na območju Ptujskega in Dravskega polja, ki so za nas zmanjševale tansportne stroške. Dandanes zaradi tega dobavljamo material, predvsem lomljenec iz kamnolomov v Lepoglavi, kar pa je precej dražje. Leta 1980 smo na primer za prevoz enega kubičnega metra odšteli od 200 do 300 din, lani pa že do 850 din. Vzdrževanje asfaltiranih cestišč, predvsem ojačitve, smo izvajali na najbolj kritičnih odsekih. Posledi- ce pospešene modernizacije od leta 72 je, da so v glavnem vsi moder- nizirani odseki izvajani z osnovno nosilno plastjo bitugramoza. Te plasti so stare do 10 let. Takšno stanje pa zahteva v naslednjih letih glavno angažiranje sredstev s ka- terimi bi ohranili te, že moderni- zirane odseke cest." Do sedaj ste modernizirali in zgradili že precej mostov, kje vse? ,,Pri tem se pojavljajo problemi že od leta 76. Z vzdrževanjem dotrajanih lesenih mostov čez Dravinjo in Pesnico, ki so edina povezava manj razvitega območja ptujske občine z industrijskim centrom, smo imeli ogromno stro- škov. Izbrali smo ugodno ponudbo in uspešnega izvajalca, ter leta 1981 pristopili h gradnji treh mo- stov, ki so bili praktično nepre- vozni. V lanskem letu smo nada- ljevali z angažiranjem sredstev pri izgradnji dotrajanega mostu na Pesnici in mostu na Dravinji pri Zgornji Pristavi za potrebe regula- cije Dravinje. Takšna vzporedna gradnja je najmanj petkrat poce- nila naložbo v izgradnjo mostov." Kako pa je z modernizacijo cest? ,,Modernizacija cestnih odsekov se v glavnem izvaja v okviru sred- njeročnega programa in letnega plana skupnosti. Zaradi velikih pritiskov ter samoprispevkov občanov v KS in sredstev po po- godbah je bil predviden plan celo prekoračen. V letih 81 in 82 smo opravili ojačitve na 20 km asfalti- ranih cestišč, ali 30 odstotkov od planiranega do leta 85. V istem obdobju smo zgradili 5 novih mostov ali 125 odstotkov več kot je bilo predvideno za celotno srednjeročno obdobje do leta 85. Razen tega pa smo modernizirali že 14 km cest, ali 64 odstotkov v primerjavi s planiranim do konca leta 85. Vse to kaže, da smo kljub velikim težavam precej storili." In kaj predlagate za rešitev vseh omenjenih problemov, ki so pred- vsem posledica manjšega pritoka sredstev od planiranih? ,,Glede na stalne probleme pri realizaciji plana in programa raz- voja lokalnih cest za obdobje 1981—85 predlagamo naslednje rešitve: — po obstoječih virih prihod- kov smo v prvi vrsti dolžni redno izvajati vzdrževanje in varstvo cest v minimalnih pogojih ter redno vračati kredite. — samoupravni sporazum po stopnji 0,21 odstotka od čistega dohodka je potrebno spremeniti v odlok s spremembo iz dohodka, ter z razlago, da je vzdrževanje in varstvo cest dejavnost posebnega družbenega pomena in nujna za družbeno reprodukcijo. V okviru teh sredstev in sredstev iz rednih virov bi lahko zagotavljali boljšo povezanost cest in izvajanje nerealiziranega programa do leta 85. — samoupravni six)razum po stopnji 0,21 odstotka za vzdrže- vanje cest pa je potrebno združiti s samoupravnim sporazumom (0,25) za obvoznico v enotni spora- zum po stopnji 0,50 iz dohodka, s predlogom da se nerealizirani del sredstev od obvoznice uporabi za program vzdrževanja in razvoja lokalnih in regionalnih cest. Tako upamo in pričakujemo, da bo realizacija vseh zastavljenih programov le zagotovljena." M. Ozmec Novi most v Stogovcih je ponos krajanov daleč naokoli. Foto: S. Kerbler Milan Pavlica, vodja cestne dejav- nosti pri skupnosti za ceste Tudi most v Doleni sedaj zagotavlja varno pot čez Dravinjo Foto: S. Kerbler PUST ROBUST IN POLNIH UST Tudi letošnja pustovanja so na območju občine Slov. Bistrica potekala v sprostitvi idej in živah- nosti. S prvimi prireditvami so se srečali že teden pred pustnim tor- kom. Predvsem je bilo takrat veselo v gostinskih lokalih, ki so po novoletnem vrvežu j?onovno polno zadihali. Ni manjkalo mask, več pa je bilo takšnih, ki so menili, da se tudi ob vsakdanji maski na tako pomemben dan kot je pustna sobota ali torek lahko dobro sprostijo od vsakodnevnih tegob in skrbi. Najbolj veselo je bilo skoraj v vseh krajih občine prav na pustni torek. Indijanci, vitezi, kuharice, ci^ani^ iunaki iz televiziiskih in filmskih predstav so se tokrat sprehodili po mestnih in vaških cestah, da bi zaživeli v svetu domišljije, ve.selja in tudi ob- jestnosti. Pustni torek je največkrat odseval v smešenju tre- nutne gospodarske situacije in vsakodnevnih dogodkov okolja. Tudi v bistriški občini tega ni manjkalo, devizne težave, pomanjkanje nekaterih življenj- skih artiklov, turizem, pologi, kava so bili osrednji moto domišljije predvsem starejših. Mlajši so se odeli v svet palčkov, zajčkov, medvedkov in še bi lahko naštevali. V občinskem središču so se na pustni torek dopoldne predstavili najmlajši iz vzgojno varstvenega zavoda, ki vsako leto vzbudijo veliko zanimanja. Njihov skupni sprevod po mestnih ulicah je bil podoba domišljije najmlajših in spretnosti njihovih staršev, ki so njihovo domišljijo uspeli uresničiti v maskiranju. Popoldne pa so se kot že vsako leto doslej predstavili še učenci osnovne šole Pohorski odred Slov. Bistrica. Skoraj ni bilo učenca, ki ne bi izkoristil ,,priložnosti" in se odel v drugo podobo. Okoli 200, morda tudi več učencev se je sprehodilo v pustnih maskah po mestnih ulicah. Pridružile so se jim tudi nekatere skupine starejših. Najvidnejša je bila skupina iz Pol- skave z Debelo Berto in s polnimi vrečkami ,,kave". Sprevodu se je letos prvič, in to zelo uspešno, priključila tudi skupina iz Sestrž s prikazom kmečkega življenja tako veselega kot tudi delovnega. Del pustnega sprevoda v Slov. Bistrici na pustni torek Foto in tekst: Viktor Horvat OBRTNIKI POZOR! Obrtno združenje Ptuj pripravlja strokovno ekskurzijo za ogled svetovnega obrtniškega sejma, ki bo od 9. do 14. marca v Miinchenu. Prijave sprejemajo v obrtnem združenju Ptuj v ponedeljek. 28. februarja po uri. Pojasnila v zvezi z opro- stitvijo pologa pa lahko dobite pri tovarišici Krajnčevi po tele- fonu 772 841. TEDNIK ~ NAŠI DOPISNIKI - 9 Tudi o preskrbi prebivalstva! Tako v krajevnih skupnostih kot tudi v de- lovnih organizacijah pripravljajo letne varno- stno politične ocene, o katerih nato razpravljajo skupščine krajevnih skupnosti ter delavski sveti v delovnih organizacijah. Seveda pa ni namen in cilj te akcije le v tem, da se napravi ocena, ampak da se z dejanskim stanjem seznanijo tudi vsi krajani vsake krajevne skupnosti in delavci delovne organizacije. V krajevni skupnosti Kidričevo so v glavnem vsa društva dostavila KK SZDL Kidričevo svoja poročila o delovanju njihovih društev in naka- zala problematiko, s katero se največ ubadajo in vsakodnevno srečujejo pri svojem delu. Zato želimo s tem vsaj v glavnem seznaniti krajane KS Kidričevo prek Tednika, da dobijo vsaj glavne obrise problemov in tudi akcij, ki se odvijajo, katerih pa vsi ne vidijo. Kot prvo in tudi trenutno najbolj aktualno se bomo lotili teme preskrbe. Tovariši, ki so bili zadolženi za pripravo poročila s področja preskrbe prebivalstva, so svojo nalogo vestno in uspešno opravili in dostavili poročilo, ki zaje- ma to problematiko. Kot je že znano skrbijo za preskrbo prebivalstva na območju KS Kidričevo trgovine Mercator in sicer samopostrežna v Ki- dričevem, prodajalna Apače in prodajalna Ki- dričevo II ter TIMA iz Maribora in sicer s po- slovalnicama Kidričevo in Kungota, medtem ko skrbi za oskrbo s kurivi in gradbenim materia- lom podjetje LES in Ptuja s svojo poslovalnico v Kidričevem. Smatram, da ni potrebno preveč govoriti o tem kakšna je bila presrba z določenim blagom, kot je kava, olje, pralni praški, omehčevalci za perilo, meso in podobno, kajti več kot o po- manjkanju je treba spregovoriti o nadaljnjih ukrepih, ki jih oz. jih bo potrebno podvzeti. Vendar pa je potrebno povdariti, da so nekatere poslovalnice v občini Ptuj — to je v poedinih KS imele v kriznem času takih artiklov dovolj, ponekod pa le-teh ni bilo. Kaj je temu vzrok? Ali teh artiklov res ni bilo, ali pa je vmes nezanimanje ali celo nesposob- nost tistih, ki so za to odgovorni! Čudno je namreč, da v isti občini na eni strani občutno pomanjkanje, na drugi strani pa je tega blaga dovolj! Bili so celo primeri, da so otroci dopol- dan (ko večina krajanov dela) kupovali tudi pralne praške in jih pozneje skušali preprodajati po višji ceni. Toda problem v Kidričevem je prav tako z nabavo plina, saj vemo, da v tej KS ni takih prostorov za skladiščenje plina in tako morajo potrošniki pač v Ptuj in pri tem biti iznadljivi. Problem je namreč v tem, da nima vsak prevoza, da bi si plin pripeljal iz Ptuja ali Maribora, zato je večkrat tudi godrnjanje upra- vičeno. Nekako bi se pa le to moralo urediti prek poslovalnice v Kidričevem, da bi morda ob določenih dnevih pripeljal kak kamion plina v Kidričevo in bi ga tam potrošniki lakoj prcv/cli proli plačilu. Glede preskrbe z osnovnimi živilskimi potreb- ščinami, bi prav gotovo bilo nujno potrebno, da bi bili bolj aktivni sveti potrošnikov, če pa so nedelavni, je potrebno izvesti postopek za nji- hovo zamenjavo. Vsi potrošniki bi morali biti obveščeni o dnevu in času prodaje kritičnih živil in ostalih potrebščinah, kajti normalna presrba ne sme biti domena le posameznikov ter njiho- vih prijateljev in znancev. Vsi dobro vemo, kakšno je stanje, vendar pa se z dobro organizacijo in razumevanjem dajo urediti tudi taki problemi. Tako mora biti več pozornosti tistih, ki so odgovorni za preskrbo oz. nabavo in več discipline od strani potrošni- kov, da razumejo težave in vzamejo za trenutno rabo brez ustvarjanja zalog na škodo drugih. Ce bomo v tem dosledni, bomo tudi vsi skupaj bolj zadovoljni in ne bo nepotrebnih kritik in nezadovoljstva pri tistih, ki ne po svoji krivdi največkrat ostanejo praznih rok! France Meško „Pust" na vseh področjih (Kaj se zgodi tistemu, ki je pust, 15. februar- ja vzel kot normalni delovni dan. Ali je morda kje zapisano, da je to prziznik?) Malo je delovnih organizacij, vsaj v Ptuju, da ne rečem v občini, ki so ta dan delale normalni delovni čas osem ur. Ce pa si bil med tistimi, ali si moral biti, ali si še toliko poslušen član tega, kar govorimo o stabilizaciji, in si torej vztrajal ta dan do konca delavnika, pa se ti je morda pripetilo podobno kot meni in še nekaterim sotovarišem iz TGA Kidričevo, pa še verjetno kateremu občanu. Kaj se je torej zgodilo? Nič posebnega, ven- dar nekaj, kar nas znova opozarja, kako dela- mo, čeravno govorimo, da moramo to popraviti. Delam v TGA Kidričevo že 25 let, torej vajen discipline, ki je nekoč bila. Nesrečnega dne, ali za nekatere srečnega dne, so nas zjutraj nor- malno zapeljali na delo vsi avtobusi ptujske komunale, ki pač vozijo ob delavnikih. Za vožnjo nazaj, pa je veljalo pravilo ,,znajdi se sam". Res je, da se je večina tudi znašla, saj so odšli iz dela predčasno in bili s tem kršitelji delovne discipline, s katero pa je v najtesnejši zvezi tudi produktivnost, z njo pa se tako vedno bolj ubadamo. ,,Tisti poslušni" čakajoč na av- tobus pred TGA ob 14.55 v smeri naselja Kidri- čevo, Mariborska"cesta v Ptuju, kjer izstopam, nismo dočakali tej;a avtobusa. Naslednji bi moral priti iz Majšperka ob 15.05, pa ga ni bilo! Obupani smo se spet ,,tisti poslušni", ki smo ta dan le zdržali na delu tako dolgo kot bi morali vsi, zatekli v naselje Kidričevo oziroma na tamkajšno avtobusno postajo, in ujeli tukaj ob 16.10 avtobus Celje—Lendava, koliko jih je pač lahko ta vzel. Omenjeni avtobus ni hotel ustaviti na postajališču Mariborske ceste, tem- več šele na postaji v Ptuju, tako, da sem potem mimogrede povedano s temperaturo (gripa) pešačil nazaj na Mariborsko cesto in prišel domov ob 17. uri. Najbolj ,,pustovsko" pa se mi je zdelo to takrat, ko sem se naslednji dan potožil in izve- del, da je baje ptujski radio objavil, da za pust velja normalni vozni red le do 12. ure, nato pa praznični. Torej še enkrat, kako domov z dela tisti ,,poslušni", ki so ta dan delali normalno? Glede na naval na ta avtobus v naselju Kidri- čevo, pa je bilo sklepati, da bi ravno za pust glede ptujske aktualnosti bilo smotrno dodati še kak avtobus, ne pa ga ukiniti. Bojim se, da se bomo tako ,,pustovsko" obnašali tudi do priporočil naših gospodarstve- nikov in politikov, ki so nam posredovana v svrho boljšega gospodarjenja, pa čeravno te ni- so bile posredovane ob pustnem času. T. R. UOguuNC, fci sc UUVljajO ./.iiOuaj uiiauii«.,ivt - . - Kaj moraš pokazati pri delu? ,.Pri delu ie pomembno, da vse informacije, ki prihajajo v mladinsko prganizacijo, čimprej prenese na ostale mladince ter se z njimi posvetuje, jih povprašam za njihovo mnenje. Potrebno je veliko koordiniranega dela z ostalimi člani predsedstva, ki so zadolženi za določena področja dela, ka- kor tudi z ostalimi mladinci." Ali je funkcija težavna? ,, Vsaka funkcija je vsekakor odraz zaupanja od širšega kroga ljudi in ti ob tem daje določeno obvezo do njih. Funkcija, ki jo opravljaš z vese- ljem, je tudi po svoje lepa in zanimiva. Moram reči, da mi predsedniška funkcija ne dela posebnih težav, kajti delo si razdelimo, pa tudi v samo de- lo so vključeni vsi mladinci, zato pravim, da so pri nas vse funkcije bojj .,,formalnega" značaja, torej pri delu ni čutiti velikega razkoraka med tisti- mi, ki opravljajo funkcije in ostalimi mladinci." Ali uspeh mladinske organizacije zavisi od predsednika? ,,V določeni meri že, vendar je uspeh vsake organizacije večji, če dela večina njenega članstva. Zato tudi v mladinski organizaciji funkcije niso iz- postavljene, ker so v delo vključeni skoraj vsi, ne glede na funkcije." Kaj meniš o trajanju mandata? ,.Osebno ne podpiram, pa tudi OO ZMS Sestrže se je že večkrat izrekla za to, da ni za dvoletni mandat, ampak mislim, da je eno leto do- volj, z možnostjo izvolitve še za eno leto, kajti, če eno oz. dve leti delaš aktivno, mislim, da imaš dovolj. Zato ne zagovarjam tega, kar govorijo ne- kateri, da se v tako kratkem času ne moreš izkazati. Mislim, da če je baza dobra in če znaš stvari organizirati, so uspehi lahko vidni v krajšem času. Pa tudi če si že nekaj časa prej aktivno delal kot mladinec, se seznanjal z dogodki, menim, da ni takšnega razkoraka pri prejšnjem in sedanjem delu. Zato lahko rečem, da mi je predsedniška funkcija nagrada za dosedanje de- lo in uspehe, ki sem jih vložil v delo v mladinski organiraciji." Kako pritegniti mladinca za delo v mladinski organizaciji? „To je odvisno od odgovornosti mladinske organizacije in raznoliko- sti področij dela. V mladinsko organizacijo je potrebno vnašati vedno nove metode dela, težiti k razširjenju področij dela, kajti s tem je možnost, da bomo mladinca zainteresirali za delo, znatno večja. Pri delu pa je važno to, da vlada medsebojno tovarištvo, razumevanje in pomoč. Kajti to je tuai osnova za vse ostalo." Tvoje želje? „Zelim si, da bi bila mladina med sabo še bolj povezana in da bi orga- nizirano nastopala pri reševanju problemov, ki jih v sedanjem času ni ma- lo. Pri tem pa bo potrebna še večja delavnost v vseh okoljih. Trenutno ver- jetno najbolj aktualna naloga, ki čaka mladinsko organizacijo, je vključe- vanje v razreševanje nezaposlenosti. Kajti s tem, ko ti je onemogočena pra- vica do dela si tudi prikrajšan v procesu samoupravljanja, odločanja. Pa še tudi druge naloge so, ki sta jih nakazala mladinska kongresa." Nalog je vsekakor dovolj, lotiti se jih je potrebno. Pri tem pa so v veli- ki meri odgovorni ,,mladinski funkcionarji", ki so dobili zaupanje od šir- šega kroga mladine, zato jih je potrebno spoštovati in obdržati zaupanje do njih. Branko Beranič ' ■ i.)o šcdaj snKfbrganizifal) na- slednje javne tribune za srednje šole:" — Mladinsko prestopništvo — Predavala je lov. .lelka Berlič — Medgenarac^ski odnosi — predavala sta tov. Težak in Repič. Sklenili smo. da bomo na vsaki |a\ni tribuni za srednje šole predstavili eno knjigo in zbirke ccntra marksističnih krožkov ampak tudi člani OC K OZN in Olani ki>misijc za IPD. V infor- macijah obve.ščamo člane o opravljenih aktivnostih vseh treh ccntroV. Zelo bi bili zadovoljni, če bi nam člani in mentorji marksi- stičnih krožkov in krožkov OZN napisali nekaj prispevkov o svo- jem delu. mladih, z^a.to smo marksistični krožek preimenovali v družbo- slovni. In načrt'!' V mesecu februarju bomo organizirali javno tribuno /,a osntn ne šole — Dežele "v raz- voju in javno tribuno za srednje šoie — Kitajska danes in nekoč, i/dali pa bomo tudi tretjo številko informacij. Anita Peklar • .Jj r ------ ki OO ZSMS kasarne, srednje- .šolskega centra, doma učencev in krajevne skupnosti »Olga Me- giič«. Večer poezije je uspel, udeležba je bila številna, le neka- teri posamezniki so spet bili pre- glasni. seveda takrat, ko je to bilo najmanj primerno. (Irena Hunjet) MLADI V ZDRUŽENEM DELU O BREZPOSELNOSTI Na zadnjem posvetu KMD smo ob pripravah na sklic Občinske konference posvetili večji del razprave brezposelnosti, ki je najbolj prizadela mlajšo generacijo, saj je med vsemi brezposel- nimi v naši občini več kot 60 % prav mladih. Ter nalogam, ki smo jih dolžni opraviti za ublažitev oziroma zmanjševanje brezposelnosti v naši občini. V.sem je jasno, da je za dodatno zaposlovanje potrebna tudi povečana akomulacija, ki omogoča odpiranje novih delovnih mest in s tem zaposlovanje. Prav zato, ker je to v kraj- šem času težko uresničljivo, pa se mladi najbolj bojimo, saj največje DO v ptujski občini ne obljubljajo tu kaj rožnatega. Vsa industrija se srečuje s približno enako problematiko; s pomanjkanjem materiala osnovnih surovin, ki pogojujejo nedoseganje planov, z nelikvidnost- jo, ki sili DO dodatno zadolževanje, v najema- nje kreditov z visokimi obrestrni, ki bremenijo dohodek, s slabo tehnološko in delovno disciplino, s pomanjkanjem deviz za uvoz osno- vnih oziroma najnujnejših surovin s prodira- njem izvoza na konvertibilno področje, ipd. Vse to k bilo U&PtOvUcOU iz ra/prav mlaHin^^Vjh predslagnikov i/ DO. Vsa ta problematika pa je rešljiva v dalj.šem roku. Mladi delavci se tega zavedamo, zato moramo usmerili vse sile, da se ti problemi začnejo mo usmeriti vse sile, da se ti problemi začnejo resneje in čim prej obravnavati in odpravljati. Množično je treba nastopiti proti strukturam, ki so sokrive takemu stanju v DO. OO morajo o vsej našteti problematiki rapravljali na svojih sejah ter prek delegatov v samoupravnih orga- nih zahtevati, da se zavzamejo stališča, ki so v interesu mladih in vseh zaposlenih. Zato je potrebno pretehtati sposobnosti mladih delega- tov, da bodo na sejah samoupravnih organov zastopali res mlado generacijo ter se borili proti formalnemu odločanju, proti mišljenju, da je na sejah samoupravnih organov že itak vse nap- rej odločeno in dogovorjeno, proti ,,pod- valjenim" sklepom, proti strežbam z zaplete- nim strokovnim tekstom z grmado nerazumlji- vih tabel samo zato, da se delavca-delegata preslepi, ko gre že za naprej dogovorjene stvari med občinskim vrhom in poslovodnimi organi, proti sprejemanju sklepov pod pritiskom oziro- ma z avtoriteto subjektivnih sil. Boriti se mora- mo za dobro in svežo ter realno in resnično informiranost delavcev, predvsem pa delegatov, da bodo zavzeta stališča in sklepi sprejeti na se- jah samo upravnih organov res v interesu delav- cev ter sprejeti na neformalni samoupravni podlagi, da bodo delavci dobili občutek, da odločajo o svojih stvareh. Ce bodo informacije resnične, se bomo izognili ,,sitno§tim, ki nasta- jajo, ko delavci dobijo neuradne novice oziro- ma informacije", ko pridejo v bazo in so pov- sem drugačne od ,,Uradnih informacij". S tem pa bi pridobili tudi zaupanje delavcev v poslovodne organe, vodilne in vodstvene delav- ce, česar pa danes na žalost ni. Zraven tega, da se borimo s svojim zgledom za čimvečjo produktivnost, za disciplino na delovnem mestu, za dobre odnose in proti začetku naštetim pomanjkljivostim, ne smemo pozabljati, da je ob delu na delovnem mestu nujno potrebna in pomembna množična prisot- nost slehernega delavca pri razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja in ker govorimo o mladih, množična prisotnost mlade generacije, pri čemer je potrebno veliko od- povedovanja, sprejemanja kritike, in veliko naporov. Mladi v združenem delu smo tisti, ki se mora- mo boriti za zaposlitev mladih, saj so le ti odmaknjeni od možnosti vpliva na proizvodnjo in odnose v združenem delu ter si prizadevati, da se bodo spoštovala in izvajala načela in dogovori, zapisani v resoluciji, družbenih dogo- vorih in samoupravnih sporazumih o zaposlo- vanju, kakor tudi novo sprejete spremembe zakona o zaposlovanju. Mladi smo pripravljeni delati v prizadevanjih, ki so v prid nezaposle- nih, čeprav se zavedamo, da za stanje, v kate- rem C nahajamo, nimamo prav nič ,,zaslug". Darinka Kelenc INTERESNE DEJAVNOSTI V SREDNJEŠOLSKEM CENTRU Naši starši največkrat mislijo, da hodimo v šolo le zato, ker se moramo veliko naučiti, mi pa raje poče- njamo bolj zanimive stvari. V naši šoli je tudi za to poskrbljeno. Vsak četrtek se po pouku začne delo v številnih krožkih. Pravijo, da jih je kar sedem- indvajset. Programi krožkov so sestavljeni po naših željah in pobudah. !yiladi se najraje ukvarjamo s petjem, plesom, igranjem, zanima nas računalništvo, biologija, pa tudi zgodovina, marksizem, delo OZN in tuji jeziki. Odločila sem se, da vam predstavim nekaj najzanimivejših izvenšolskih dejavnosti. Klub OZN deluje že dvajset let. Okrog petind- vajset učencev se redno sestaja vsak Četrtek. Njihova največja lanska naloga je bila priprava centrajne^ro- slave ob 25-letnici klubov OZN v Sloveniji, ki so jo pripravili skupaj z OC K OZN. Člani redno spremljalo dogodke doma in po svetu, aktualne televizijske oddaje in pripravljajo referate, preko ka- terih se podrobneje seznanijo s političnimi dogajanji v svetu, pripravljajo pa se tudi na tekmovanja. Zgodovinsko-etnografiki krožek deluje na dva na- čina. V dcbatnem delu se člani v obliki referatov seznanjajo s temami iz NOB, z etnografijo, z numizmatiko in tudi z aktualnimi dogodki. V teren- sko delo pa se vključujejo ogledi priložnostnih raz- stav in stalnih urejenih zbirk ter ekskurzije in kulturno zgodovinskih spomenikov v okolici Ptuja. V načrtu imajo tudi poldnevno ekskurzijo v Šempeter v Savinjski dolini. In ogled Rimske nekropole ter jame Pekel. Člani krožka poskušajo pisati tudi šolsko kroniko in zbirati stare predmete, da bi počasi na- stala etnografska zbirka. Sodelovali bodo tudi z arheologi pri izkopavanjih in z zgodovinskim dru- štvom v Ptuju, tako da se bodo udeleževali predavanj strokovnjakov, ki jih vabi društvo. Ob pomembnih obletnicah bodo pripravljali oddaje za šolski radio in vabili udeležence NOB na javne tribune in okrogle mize. Člani marksističnega krožka so si zastavili zanimiv program dela. Seznanjijo se z delom utopičnih socialistov, z religijo, govorico telesa, raziskujejo pa tudi zakaj in kako so nastali prazniki. Udeležujejo se filmskih in gledaliških predstav in se povezujejo z drugimi marksističnimi krožki v centru pa tudi z OC MK. Tudi za biologijo se zanima veliko učencev. Člani biološkega krožka se ukvarjajo z mikro- skopiranjem svežih in trajnih preparatov, seznanili so se s tehniko lanenja preparatov in določali krvne sku- pine. Načrtujejo tudi terenske vaje. Raziskovali bodo več onesnaževanja in živali na gozdnih tleh, ukvarjali se bodo z lišaji ter z biološko in kemijsko analizo vode, odpravili se bodo na ekskurzijo v nasad zdravilnih /elišč v Zetale in se srečali s celjskimi biologi. Ogledali pa so si že razstavo žuželk v Mari- boru. Računalništvo je še mlada dejavnost, saj krožek deluje letos prvo leto. Delo v krožku zajema teore- tični in praktični del. Člani bodo poskušali računalni- ško obdelati šolsko knjižnico. Praktično delo opravljajo v MlO-ovem centru .AOP, nasploh pa pri- čakujejo računalnik, ki gaje že kupila šola. Dekliški pevski zbor je začel delovati v lanskem šolskem lefu in že na začetku dosegel lepe uspehe. Pevke so v lanskem letu sodelovale na republiškem tekmovanju v Zagorju, nastopile pa so tudi na raznih proslavah in na občinskem pevskem festivalu. Dobile so tudi enaka oblačila. Letos se pripravljajo na zvezno tekmovanje pevskih zborov v Celju in za gostovanje v Gradcu. Dekleta bodo nastopila tudi na proslavah in občinski reviji. Pevke veliko vadijo, saj imajo vaje tudi ob petkih in Sobotah. Druži jih ljubezen do petja, na vaje pa rade hodijo tudi zaradi neuničljive dobre volje njihove tovarišice. Nekaj učencev pa se zanima tudi za gledališče, vendar dramski krožek obiskujejo predvsem dekleta. Pred igro se ogrejejo z razgibavanjem, urijo pa se tudi v govorni in dihalni tehniki. Doslej so sc^elovale na literarnem večeru v Studijski knjižnici in na srečanju pisateljev začetnikov v Klubu mladih. Gostovali bodo še v ptujskem gledališču, pripravljajo pa se tudi na srečanje Naša beseda. Pred vami je le delček življenja, ki se odvija ob četrtkih. Vsi bolj ali manj radi obiskujemo krožke in tako na bolj sproščen način spoznamo tudi marsikaj novega. Valja Aleksič Sodelovanje informatorjev v Podravju Minuli teden je bil v Mariboru prvi regijski posvet vodij Centrov za obveščanie in propapndo, ki delujejo pri OK ZSMS v podravski regiji. Konstituirali so regijski COP (center za obveščanje in propagando) in za vodjo izvolili Boruta Guzeja od Lenarta v Slov. goricah. Na seji so se dogovorili o informiranju v času priprav mladinskih delovnih brigad na MDA (postopek evidentiranja brigadirjev se je pričel že v večini občin Podravja), o možnostih sodelovanja na področju in- formiranja, regijskem usposabljanju, obravnavali pa so tudi razpisa ..Najboljše glasilo v ZSMS" in ..Mladi novinar". V razpravi so tudi ugotovili, da se v posameznih centrih ubadajo s kadrovskimi težavami, ki pa jih bodo poskušali v najkrajšem času odpraviti, saj onemogočajo uspešno delo. i. Hunjet NAŠ KLICAJ — avtobusi so polni, sedeži zasedeni. Sedijo seveda mladi, ki si s svojo mladostjo (predvsem pa s prerivanjem) znajo uspešno priboriti prostor. Starejšim ga ne odstopijo — kakor da tudi sami niso z vsakim letom starejši . . . — po zadnji podražitvi dgaret mladi posamezniki še naprej kadijo MARLBORO, LORD in driige drage cigarete. Dokaz zrelosti? Denarne moči? Kdo bi vedel . . . Vabilo upokojencem Društvo upokojencev Ptuj vabi vse upokojence na področju mesta Ptuj, ki še niso njegovi člani, da se včlanijo. Društva upokojencev skrbe prek Zveze društev upokojencev Slovenije za urejanje pokojnin, za čim boljše zdravstvene storitve upokojencem, za urejanje stanovanjskih problemov, za družabno življenje, za rekreacijo in za uveljavitev družbenega položaja upokojencev nasploh. Zveza društev upokojencev je kolektivni član sindikatov Slovenije. Ptujsko društvo med drugim organizira za svoje člane v poletnem času izlete po ožji in širši domovini, mesečno enkrat, po potrebi tudi pogosteje. Letos namerava ponoviti nekatere posebno uspele izlete iz preteklih let, da bi tako ustreglo tistim članom, ki takrat niso dobili prostora v avtobusu. Svojim članom omogoča 10-dnevna letovanja v počitniških domovih upokojencev v Izoli, Piranu, Rogaški Slatini in Žirovnici. Društvo ima v svojih prostorih v Aškerčevi ul. št. 9 točilnico, kjer more postreči gostom z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami in toplimi napitki po nizkih cenah. Klubska soba je na voljo članom za partijo biljarda, šaha, kart ali spremljanje televizijskega programa. Svojim članom posreduje društvo tudi vstopnice za ptujske toplice po znižanih cenah. V društvu deluje moški pevski zbor. Vsem upokojencem in drugim starejšim občanom, ki imajo veselje do lepega petja, velja vabilo, da se vključijo v zbor. Pevske vaje so ob torkih in petkih ob 15.30. Letna članarina znaša 60 din. Vsem upokojencem, ki še niso člani, kliče društvo: Pridite in pridružite se 130.000 članom, kolikor približno jih šteje naša organizacija v SR Sloveniji! Člane, kateri članarine za le- tos še niso poravnali, pa prosi uprava, da store to vsaj do konca meseca marca. Društvena pisarna v Aškerčevi ul. 9 je odprta ob torkih in petkih med 9. in 12. uro. Obiščhe nas! Društvo upokojencev Ptuj 12 - nasi dopisniki 24. februar 1983 - fSDNIK BIl.A SEMI RŠKA Pred nekaj dnevi je bila v Ljubljani prirejena veselica. Zbralo se je vse polno mladeničev in lepih deklet, a najlepša med njimi sem bila jaz. Svoje lepote sem se zavedala, zato tudi nisem hotela imeti kakega nava- dnega plesalca. Okrog sebe sem ffhela vse polno mladeničev, a zame ni bil nobeden nekaj posebnega. Ko se je pričelo večeriti, sem se pričela pripra- vljati, da zaplešem z nekom, ki se mi je zdel res nekaj več, kot ostali in bolj zapeljiv. Ozrla sem se okrog sebe in pri sosednji mizi zagledala zelo lepega mladeniča. Pričela sem ga zaljubljeno pogledovati in glej, ni še minilo deset minut, že me je prišel prosit za ples. Seveda sem takoj pristala. Ko sva zaplesala, so kar vsi ostrmeli, godcem so roke kar same od sebe zastale. Ko se več glasba ni slišala, je mladenič na ves glas zavpil, da on noče poslušati teh godcev, da naj zaigrajo njegovi godci. Takrat pa so pridrveli črni oblaki, na nebu se je zaslišalo strašno grmenje in mladenič mi je rekel, naj hitro stopim in naj se ne bojim grme- nja in vršenja njegovih vetrov. Jaz pa sem bila utrujena od plesa in sem mu rekla, da naj malo počaka, da si odpočijem. On pa mi je odgovoril, da ni blizu do njegovega doma in da naj zaplešem še hitreje. Ko je to re- kel, sva se še hitreje zavrtela, na bregu reke Ljubljanice sva se še trikrat obrnila, nato pa so naju njegovi valovi potegnili v svojo globino. Simona Lah, 7. b. 0§ Velika Nedelja POLLETNE POČITNICE Veseli in z upanjem na sneg smo se ob polletju vračali domov. Ker sneg ni zapadel, sem bila v hiši. Brala sem knjige in se učila kuhati. Počitnice sem preživela doma. Imeli smo koline — brez rute sem hodila zunaj in se prehladila. Nato sem bila bolna in sem ležala. Ko sem ozdravela, je prišla sestrična. Igrali sva se in se učili plesti. Mislim, da to niso bile zimske počitnice, ker ni bilo snega. Kljub temu sem ,,zimske" počitnice preživela lepo. Ivanka Petrovič, OS Vitomarci DOBILI SMO PSIČKE Sonce je posijalo v sobo. Zbu- dila sem se, oblekla, umila zobe in šla zajtrkovat. Po zajtrku sem šla brat knjigo. Toda čez nekaj časa je vstopil v sobo sosed Tonček in vzkliknil: ,,Pridi, nekaj lepega boš videla!" Zabrusila sem mu jezno: ,,Kaj ne moreš malo počakati, da preberem do konca še to poglavje?" Odšel je. Ko sem prebrala, sem odšla za Tončkom, kamor je pokazal. Široko sem odprla usta, ko sem zagledala tri majhne psičke. Takoj sem v pasjo hišo nanosila slame. Naši čuvajki Runi sem prinesla skodelico mleka. Ko so bili psički stari dvanajst dni so začeli hoditi in tudi gledati so začeli. Doslej so bili še slepi. ,, rudi imena potrebujejo!" sem pomislila. Majhnemu črnemu debeluščku je kakor nalašč pristajalo ime Aron. Majhni lepi psički smo dali ime Dašenka. Bil pa je še tudi rjav kužek. Temu smo dali ime Muri. Psica Runa jih je oblizovala in jim dajala hrano. Dašenka je najlepša in zelo ljubka. Teka za mucami in kokošmi. Psički so mi bili zelo všeč. Takšne ljubke psičke si še želim, posebno takšne kot Dašenka. Alenka Sagadin, 4/r., 0§ Cirkovce MINILI SO BREZSKRBNI DNE- VI POČITNIC Šolska vrata so se zopet odprla. Živ žav otrok se sliši povsod. Brez- skrbni počitniški dnevi so minili. Čeprav ni bilo toliko snega, kot sem si ga želel, sva z bratom izko- ristila lepe trenutke na sojnih stra- neh bregov. Tam je bilo dovolj snega za sankanje in smučanje. Vsak dan sva z bratom hodila na smučanje k prijatelju. Pri njem je bilo dovolj snega. Po zajtrku sva si pripravila smučarsko opremo in se odpravila od doma. Tam smo vsi trije smučali do poznega popol- dneva. Po smučanju smo se po- zdravili in z bratom sva odšla domov. Doma sva se najedla in utrujena zaspala. Ker pa je bilo vsak dan topleje, je tudi tam sneg skopnel in se nismo imeli več kje smučati. Zato sva od tedaj večkrat igrala za blokom nogomet. Ko pa je bilo slabo vreme in zunaj zelo mrzlo, sva se igrala v stanovanju razne družabne igre. Tako je bilo dan za dnem in tudi počitnic je bilo konec. Odpočit in poln moči hodim zopet v šolo. Dejan Bračko, 8/r., 05 Leskovec KAKO SEM PREŽIVELA PO- ČITNICE Počitnic sem se veselila. Kljub dobremu šolskemu uspehu sem med počitnicami ostala kar doma. Prvi teden počitnic sta me obi- skali dve sestrični. Ena je bila iz Ptuja, druga pa iz Celja. Ker ni bilo snega, se nismo mogle sankati in smučati. Pa nam ni bilo dolg- čas, saj smo odšle na vikend in prinesle jabolka. Hodile smo tudi na sprehode. Drugi teden ni bilo nikogar. Igrala sem se s sestri- cama. Preostalo mi je tudi časa za učenje. Prebrala sem debelo knjigo Bratec in Kljukec s strehe. Tretja sestrična iz Ruš, ki je imela počit- nice pozneje, je prišla zadnji teden mojih počitnic in ostane pri meni do šestega februarja. Sedaj, ko vse tri hodimo v šolo, je sestrična sama doma z dedkom in babico ter mojo mamo. Čeprav ni bilo snega, so bile počitnice prijetne in so mi hitro minile. Jožica Skok, 3 r., OS Leskovec KAKO SEM PREŽIVELA PO- ČITNICE Ko smo končali s poukom, smo imeli tri tedne počitnic. Prva dva tedna sem bila doma. Brala sem knjigo Pobegle kolebnice in se igrala. Zadnji teden pa sem bila pri omici. Tja sta prišla sestrična Sa- bina in bratranec Vilči. Z Vilčijem sva se igrala več kot s Sabino, ker je Sabina brala romane. Igrala sva se s kužkom Medom. In tako so se končale počitnice. Po mene sta prišla ati in mamica. Vilči in Sabi- na pa sta ostala na Kozjaku. Mi- slim, da sem počitnice dobro pre- živela. Imela sem se lepo, le sneg sem pogrešala. Nataša Zmavc, 3. a OS O. Meglič MOJE POČITNICE Počitnice sem preživela dobro. Bila sem doma. Hodila sem tudi k babici. Smučala se nisem, saj ni bilo snega. Učila sem se brati in računati. Mnogo sem se tudi igra- la. Andraa Crešnjevec, 1/c, OS Olga Meglič, Ptuj PRAZNOVALI SMO KULTURNI DAN Skozi vse leto je veliko praz- nikov. Med njimi je pomemben dan 8. februar — kulturni praznik. Ta datum je obletnica smrti našega velikega pesnika Franceta Pre- šerna. Vendar nas ta datum ne spominja samo na Prešerna, ampak na vse umetnike (sklada- telje, mojstre besedne umetnosti, kiparje, idr.). Vsako leto so pode- ljene Prešernove nagrade, ki jih dobijo ljudje, kateri so opravili pomembna dela v korist družbe. Na ta dan se po celi Sloveniji vršijo kulturne prireditve v poča- stitev tega praznijca. Tudi na naši šoli smo imeli prireditev v počastitev tega praz- nika. Osmega februarja smo se zbrali ob 8. uri pred zadr. domom. Odšli smo v dvorano. Ko je na- stala tišina, se je pričela proslava. Dekleta recitacijske sekcije so deklamirala in pela Prešernove pesmi. Proslavi je sledila igra ,,Priložnostni zdravnik," pripravili so ga člani dramske sek- cije naše šole. Po končanem kulturnem programu je bila v šoli pionirska konferenca. Udeležili so se je: odbor PO in predstavniki posameznih razredov ter krožkov. Ciani novinarskega krožka pa smo se podali na Lunovec k tov. Moravcu, z njim smo imeli in- tervju. Tako je minil 8. februar. Bili smo zadovoljni, da ni bilo pouka. Bilo pa je tudi več prostega časa in otroci so se lahko šli zabavat na dolgo pričakovani sneg. Jožica Alt, 8/b, novinarski krožek. Velika Nedelja VESELE POČITNICE Končale so se zimske počitnice, ki so trajale tri tedne. Vsi smo jih z nestrpnostjo pričakovali, saj so nam že pojemale moči. Veselila sem se, da bom spet lahko stopila na smuči in se spustila po hribu navzdol. Toda letos ni bilo tako. Kolikor snega je zapadlo, je vse sproti skopnelo. Ker se nisem mo- gla .smučati, sem večina časa prebi- la v stanovanju. Tam sem pletla, pomagala mamici, brala, poslušala plošče, pa tudi na obisk k Darinski nisem pozabila iti. Potem sem še šla k stari mami, kjer tudi ni manjkalo veselih trenutkov. Očka, stara mama, Mojca in jaz, smo se večkrat peljali v toplice. Nekega večera je očka predlagal, da bi z Mojco šli , zjutraj k stari mami. Popoldne pa, ko bi se on pripeljal iz službe, bi šli v toplice. Drugi dan je mamica imela na Ptuju seminar in skupaj smo se z avtobusom odpeljale. Pri Rogoznici je avtobus ustavil in z Mojco sva izstopili. Pri stari mami sva se dopoldne igrali igro Človek, ne jezi se. Pozneje sem še brala, vendar se je dan vlekel v nedogled. Z nestrpnostjo sva čakali, kdaj bo prišel očka. Končno se je pripeljal in hitro smo se odpravili. V topli- cah sem se hitro preoblekla in sko- čila v vodo. Začela sem plavati, saj sem komaj čakala, da bi se razgi- bala. Voda mi je prijala, saj je bila prijetno topla. Končno sem se le opogumila in skočila v vodo, a le na noge. Sklenila sem, da bom drugič poskušala na glavo. Po dveh urah smo se odpeljali domov. Mamo smo zapeljali domov, sa- mi pa smo se odpeljali naprej. Ta- ko seje iztekel moj, skoraj najlep- ši dan. Kmalu se je spet začel pouk v šo- li. Sola, ki je med počitnicami sa- mevala je spet oživela. Želim si, da bi bilo še več tako lepih zimskih počitnic, veselih trenutkov, vendar s snegom. Suzana Menoni, 6/a, OS Dornava MINILE SO „SUPER" POČIT- NICE Ko smo imeli zadnji dan pouka, ' sem komaj čakala, da odzvoni zadnja ura. Po končani uri zemlje- pisa, smo odšli v glasbeno) učilnico, kjer nam je razredničarka razdelila izkaze. Nato smo odšli domov. Doma sem šolsko torbo vrgla v kot in začela s počitniškim razpolo- ženjem. Veselila sem se dneva, ko bo prišel brat Danilo, da me bo vzel s seboj na Jesenice. Naslednji dan so prišli brat, njegovo dekle Jožica in njuna hčerka Klavdija. Vprašala sta me, če grem z njima. Veselo sem odgovorila, da ja. Zadnji dan sem si vse pripravila za odhod. Potem je zbolela mama, ata pa je bil že prej v bolnišnici. Dobila je bolečine v križu. Morala je k zdravniku in le-ta ji je pred- pisal strogo ležanje. Mojega vese- lja je bilo konec. Morala sem ostati doma. V uteho mi je brat pustil malo Klavdijo. Klavdija je stara leto in pol. Se vedno sem bila žalostna. Sedla sem na kavč in premišljevala, nazadnje pa spoznala, da bi bilo lahko tudi doma zabavno. In res je bilo. Včasih sva šli s Klavdijo k Mar- jani in se pri njej igrali vse mogoče igre. Hodila sem tudi v toplice in čofotala po topli vodi. Stara mama je imela koline in tam smo se zbrali sorodniki ter kramljali. Bili smo dobre volje. Med počitnicami smo imeli organizirani dve šolski ekskurziji. Nobene se nisem udeležila. S Klav- dijo nisem mogla, mama pa je ni mogla čuvati. Klavdija rada na- gaja. Zjutraj, ko sem vstala, sem jo najprej nahranila, nato oblekla, potem pa se odpravila na sprehod. Po sprehodu je šla spat za dve uri. Med tem časom sem brala knjige ali pa našivavala prtičke. Tako sem preživljala dneve. Hitro so minevali in kmalu je nastopil ponedeljek, prvi šolski dan v dru- gem polletju. Morala sem v šolo. Začel se je pouk in treba se je bilo zbuditi iz počitniškega razpolo- ženja. Jožica Drevenšek, 8/r., OS Leskovec BIL SEM POVODNI MOŽ Nekega dne, ko sem se sprehajal ob Savi, sem zaslišal glas ptička, ki je prepeval o zelo lepem in zapeljivem dekletu. Zvedel sem, da bo v kratkem v tem kraju zabava, na kateri bo tudi to dekle. Cez nekaj Časa sem slišal, da je temu dekletu ime Urška. Zaželel sem si, da bi jo videl in si jo tudi pripeljal v svoj povodni grad. Dva dni pred zabavo sem še zvedel, da je Urška zelo nagajiva, zapeljiva, hudomulna in prevzetna. O tej njeni prevzetnosti sem dolgo premTUjeval in nazadnje sklenil, da jo bom kaznoval. Ko je prišel čas zabave, sem se odpravil tudi jaz tja. Tam sem zagledal Urško. Dolgo sem jo opazoval ter sem kmalu spoznal, kako hinavsko odklanja plesalce. Kmalu sem tudi občutil, da tudi mene počasi lovi v svoje mreže. Nato sem se ji približal in jo prosil za ples. Ona pa mi je rekla: ,,Samo tebe sem čakala, ljubi moj plesalec." Takoj sva zaplesala. Ko sva se tako vrtela in vrtela, je Urška postala utrujena, zato me je prosila, da bi si malo odpočila. Nisem je poslušal, ampak sva se še hitreje zasukala. Ko sem začutil, da je pravi trenutek za kaznovanje njene prevzetno- sti, sem Urško še bolj zavrtel in nato sva se počasi začela oddaljevati od plesišča. Nato pa sem zaklical: ,,Grmenje, šumenje, valov, vršenje vetrov, zaigrajte, zaigrajte, Urški zali za slovo!" Urška pa plane v jok in jaz ji porečem: ,,Urška zala, zdaj ,,grom in pekel" bosta tvoj dom". In tedaj sva se potopila v reko. Ko je Urška utonila, sem jo dal hudičem, ki so jo odpeljali v neznane podvodne kraje, kjer je ostala sto let za služkinjo podvodnemu svetu. Sam pri sebi sem si namreč mislil, da naj bo to zgled vsem ošabnim in prevzetnim dekletom in ženam. Stanko Roškar 7. a 0§ Velika Nedelja BIL SEM POVODNI MOŽ Ko bil sem povodni moi, hodil sem trgat vodnih rož, trgal sem jih za Uršiko zalo in ne za kakšno drugo gobezdalo. Končno se je le odločila, da se bo z mano poročila. Od veselja sem sedel na stol nato zaplesal vodni rokenrol. Na praznovanje druiica je prišla, naša grla so lepo zapela. Jedli smo alge, školjke in trave, vsega bilo je — do zelenjave. Ko bil omožen sem nekaj let, šel sem na zemljo Svet, Voda postala je nečista, postal sem navadna zemeljska glista. Srečko Bokša, 7/b, OS VeUka Nedelja ZIMSKE POČITNICE Minile so zimske počitnice. Po- čitnice brez snega. Spet smo morali vzeti šolske torbe« in odhiteli v šolo. Prišli pa smo bolj utrujeni kot spočiti. Nič nam ni, da bi se zbrali in začeli spet z resnim uče- njem. Zimske počitnice sem preživela doma. Pomagala sem stari mami. Na počitnice je prišla tudi sestrična Zvonka. Hodili sva se drsat na bližnji led. Vsak dan sem pričako- vali, če bi začelo snežiti. Nekaj ■ snega je zapadlo, samo ne mnogo in hitro se je stopil. Najbolj sem bila vesela, ko sem morala v krmišče nesti koruzo za fazane in druge živali. Včasih sem imela srečo, da sem videla kakšno žival. Neko jutro sem šla v gozd. Nesla sem hrano za živali. Ko sem jim naSta:vila, sem odšla iz gozda. Ozr- la serir^se okrog in naenkrat zagle- d^štiri JiipeiSrne. Skrila sem se in jih. dj|4zot?aia. Sle so po ojivi in jskale ^'^ano^ Ejjia srna je dvignila glavo in nell^ vx)hljala in opazo- vala. Bil je li^en veirič, zato je za- vohala, da je nekje v bližini člo- vek. Skočila je in druge srne so stekle za njo. Odpravila sem se domov in doma pripovedovala o svojem dt)življ^- ju. Počitnice so bile le^, polnih do- živetij in zanimive. Želim si še več takšnih srečanj z živalmi. Danica Turnšek, 6/a, OS Dornava KO BOM ODRASEL . . . (Pionirji in pionirke OS Ivan Spollenjak, Ptuj) Rad bi postal kmetovalec. Pomagal bom starejšim ljudem. Imel bom veliko in lepo urejeno kmetijo. Jeseni in spomladi bom imel največ dela na polju. V jeseni bom oral in sejal pšenico. Poleti bom pšenico omlatil s kombajnom in pomagal tudi drugim kmetom pri delu na polju. Kmetova- nje me veseli, ker imam rad polje in domače živali. Sergej Petek, 2/a Mnogokrat razmišljam, kakšno delo bom opravljala, ko bom odrasla. Trudila se bom, da bom uspešno zaključila osnovno šolo, nato pa bom šolanje nadaljevala, saj bi rada postala kozmetičarka. Jadranka Stopajnik, 2/a Ko bom velika, bi najraje postala otroška negovalka. Dojenčke imam zelo rada. Imam mesec staro sestrično Ivo. Ko jo gledam, me poklic nego- valke še bolj privlači. Katja Zupanič, 2/a Ko bom odrasla, bom zdravnica. Zdravila bom dojenčke in majhne otroke. Dajala jim bom zdravila, pregledovala grlo, ušesa in druge dele te- lesa. Svojega poklica se zelo veselim. Mojca Nahberger, 2/a Rada bi opravljala poklic šivilje. Ze zdaj rada šivam poleg mamice. Doma imamo šivalni stroj. Ko bom velika, bom šivala tudi za druge. Renata Hameršak, 2/a Ko bom odrasla, bom vzgojiteljica. Učila in vzgajala bom otroke v vrtcu. Ce hočem ta cilj doseči, moram biti v šoli odlična. Valerija Cafuta, 2/a Moj oče je po poklicu avtomehanik. Opravlja delo voznika. Ce mu čas dopušča, popravi tudi kakšen avto. Vedno sem zraven in mu dajem razna orodja. Zelo me zanima vsak del avtomobila. Pridno se bom učil, da bom lahko nekoč opravljal poklic, ki me veseli. Matjaž Kukovec, 2/a Ko bom velika, bom učiteljica. Poučevala bi najraje drugi razred. Ocenjevala bom strogo. Kdor ne bi imel naloge, bi bil kaznovan. Vesela bom, če bodo učenci pridni. Opozarjala jih bom, naj lepo pišejo. Ta poklic me zelo veseli. Mojca Leber, 2/a Ker imam rada majhne otroke, bom postala vzgojiteljica. Vzgajala bom otroke. Delo vzgojiteljice je lepo in naporno. Klavdija Grahl, 2/a Ko bom odrasla, bom imela svoj poklic. Rada bi postala šivilja. Imela bom nov šivalni stroj. Šivala bi obleke in si tako služila denar. Zdaj pa se moram le še pridno učiti, če hočem, da bom to dosegla. Nadja Drevenšek, 2/a Zelo rada bi postala otroška negovalka, ker imam rada otroke. Najra- je bi delala v bolnišnici pri dojenčkih. Hranila bi jih, previjala, kopala, če pa bi kateri zbolel, bi mu dajala zdravila in ga negovala. Nimam sestrice in ne bratca, včasih pa grem k sosedovim, kjer imajo dojenčka. Ce mu kaj go- vorim, se vede, kakor bi me razumel. Kadar se kopa, smo vsi mokri, tako brca in krili. Najbolj je vesel, ko je nahranjen in preoblečen. Takrat se za- dovoljno smehlja. Ker je delo z otroki lepo, me ta poklic veseli. Sabina Klaneček, 2/a Rada bi postala vzgojiteljica v vrtcu. Vzgajala in učila bom otroke. Z njimi bom preživela skoraj ves dan. Učila jih bom lepega vedenja. Svoje delo bom vestno opravljala, kot so ga tovarišice v našem vrtcu. Karmen Hebar, 2/a vsi pionirji in pionirke OS Ivan Spolenjak, Ptuj POČITNIŠKI DOM Za nami so zimske počitnice. Trajale so tri tedne. Težko sem jih pričakovala, ker sem upala, da bo zapadel sneg. Toda snega ni bilo. Bila sem razočarana. Med počitnicami sem kuhala, pospravljala, se igrala in ko mi je bil dolgčas, sem čuvala sestrično Petro. V lepem spominu so mi ostale koljne. Povabljeni smo bili k stari mami, ki je naša soseda. Ko so mesarji šli po prašiča, sem ostala v stanovanju, da ne bi slišala cviljenja. Ko je bil prašič na mizi, sem bila radovedna. Ves čas sem stala ob mesarju in opazovala njegovo delo. Komaj sem čakala, da pride do ledvic, ker jih imamo otroci najrajši. Stara mama jih je skuhala in mi otroci smo jih z veseljem pojedli. Domov smo šli pozno zvečer. Počitnice so se bližale koncu. Morala sem pobrskati po zvezkih in knjigah. Komaj sem že čakala, da se začne pouk in se ponovno srečam s sošolci. Mateja Korpar 3. a OS „dr. Pranja Zgeča" Dornava POČITNICE Počitnice sem preživel pisano. Prvi teden sem bil večinoma doma. Večkrat sem šel ven. S prijateljem Rajkom in bratom Alešom smo se šli na igrišče igrat različne igre. Mamici in očku sem tudi pomagal, ker smo se še ukvarjali s selitvijo. V soboto smo šli v Haloze. Takoj, ko smo prišli v Haloze sem pomislil, da bi šel na počitnice k mami in dedku. Mamica pa mi ni dovolila. Rekla je, da bomo mogoče šli v ponedelje^k na Pohorje. Tega obeta sem bil zelo vesel. Vendar smo šli komaj v sredo. V petek sem šel k dedku in mami. Tam, sem bil dva dni. Večkrat sem šel tudi k Stanku in Marjanu, ki živita blizu dedkovega doma. Tam smo se podili po bregu. Potem sem bil od ponedeljka doma. Mislil sem, kako hitro sta minila dva tedna. Ko je prišla nedelja, sem razmišljal, zakaj neki moram hoditi v šolo. Boštjan Majcenovič 3. b OS ,,dr. Pranja Žgeča" Dornava TEDNIK ~ TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 Prvi trUe najbo^Si v skokih: v sredini Mirko Drevenšek, n« levi drugouvrščeni Matjaž Horvat in na desni tretji Jože Rižnar. Slalomska proga je bila v zgornjem delu razmeroma zahtevna, zalo je bilo tudi več odstopov. ' SMUČARSKA NEDEUA NA HALOŠKEM STRMCU Prizadevni člani TVD Partizana iz Lesl(ovca so letos že šestič zapored pripravili tradicional- no tekmovanje v smučarskih skokih in v slalo- mu. V nedeljo, 20. februarja se je pod Strmcem zbralo več sto domačinov in gledalcev iz okoli- ških krajev, ki so z zanimanjem spremljali tek- movanje na 25 m skakalnici in pozneje še tek- movanje v slalomu. Treba je dodati, da so tudi tokrat priprave potekale izredno dobro in da so se marljivim Članom smučarske sekcije TVD Partizan iz Leskovca dan pred tekmovanjem priključili v pripravah tudi pionirji OS Leskovec, ki so svoj športni dan tako najbolje izkoristili. Za tekmovanje v smučarskih skokih se je prijavilo kar 35 mladih fantov, starih od 9 do 28 let, ki so se tokrat pomerili na nekoliko podaljšanem zaletu. Skoki pa so bili seveda zelo različni. Od 9 pa tja do 21 m so merili, bilo pa je tudi nekaj padcev, ki so se na srečo končali brez hujšjih posledic. Hrabri fantje so opravili kar tri serije skokov, za uvrstitev pa je komisija štela seveda le dva najboljša. Slavili so domačini. Najdalje je skočil Mirko Drevenšek, član domačega TVD Partizana iz Leskovca. Dosegel je dve odlični daljavi po 21 m. Drugo mesto je z 20 in 20,5 m dosegel Mat- jaž Horvat, član športnega društva iz Juršinc. Tretje mesto pa je dosegel njegov klubski tova- riš Jože Rižnar, ki je skočil 20 in 19,5 m. Za tekmovanje v slalomu se je prijavilo kar 52 tekmovalcev različnih starosti. Tukaj je bilo seveda dosti več padcev, vendar so se tudi ti končali brez poškodb. Prepričljivo vodstvo je že po prvem teku dosegel 13-letni Aleksander Ni- kolovski iz Ptuja, ki je imel 52 startno števiko — torej zadnjo. V drugem teku pa je svojo vodstvo tudi obdržal in tako dosegel prvo me- sto. Drugo mesto je dosegel Zvonko Palanec, tretje pa Janko Kojc. Vsi prvouvrščeni v obeh disciplinah so prejeli pokale in priznanja. Naj- večje priznanje pa gre pravgotovo organizator- jem, ki so poleg odličnih tekem na dobro pripravljenem terenu poskrbeli seveda za jedačo in pijačo. Kar v bližnjem grmu so uredili mesto za bife na prostem. Točilno mizo so pripravili iz velikih snežnih kep, za hladilnik pa so služile štiri manjše luknje, vdolbene v to snežno točil- no mizo ali po domače šank. Svojevrstno raz- položenje pa je med obiskovalci privabilo tudi sonce, ki je spodilo jutranjo meglo in mraz, ta- ko, da je proti poldnevu potekalo tekmovanje že v pravem smučarskem vrvežu. M. Ozmec Ptujčani SO pobrali največ lovorik Člani Karate kluba Ptuj so v soboto popoldan v dvorani Mladika izvedli republiško prvenstvo v semi kontaktu, zvrsti borilnih športov, ki združujejo lastnosti karateja in ostalih zvrsti. Nastopilo je 62 tekmovalcev iz desetih slovenskih klubov, od sedmih možnih pa so Ptujčani osvojili kar štiri naslove in vrsto dobrih uvrstitev. S tem so potrdili, da so najboljši v Sloveniji. Nastopilo jih je deset, republiški prvaki pa so postali: Vladimir Sitar, Alojz Vidovič, Gorazd Stumberger in Martin Golob, nastopili pa so še Vili Mar, Branko Breg, Janko Golob, Meh- medalija Mujanovič, Segula in Edvard Steger. Po prvenstvu bodo v tem borilnem športu vse moči vložili za enotno organiziranje na republiški ravni in vključitev v Zvezo telesnokulturnih organizacij. Pri tem so Ptujčani zelo aktivni, ob tem pa bodo poskusili semi kontakt še bolj razširiti. Na našem območju sta sedaj dva kluba (Ptuj in Ormož) in sekcija v Dornavi. V ptujskem klubu jih na področju borilnih veščin dela 60, v kontaktnem borilnem športu pa ekipa s 15 člani. 1. KOtar Gorazd Stumberger (desno) — zanesljiva zmaga v lahki kategoriji (foto kotar) Uspešni in delovni ptujski planinci v planinskem društvu Ptuj so lani opravili veliko tega, letos pa bodo še več, saj bodo ob rednem programu proslavili tudi tridesetletnico dela in 90-letnico Planinske zveze Slovenije. Takšno ugotovitev lahko zapišemo na letni delovni konferenci, ki so jo izvedli v petek popoldan v Narodnem domu v Ptuju. V uvodu je predsednik upravnega odbora Tone Purg poročal o delu v letu 1982 in podal osnovne smernice dela za letos. Lani so v ptujskem planinskem društvu izvedli 40 skupnih in 64 aktivnosti posameznih planinskih skupin, v njih pa je sodelovalo kar 3141 udeležencev. Povečalo se je tudi število članov, za 6 odstotkov, v društvu je sedaj 1182 ljubiteljev narave, od tega 360 starejših (odra- slih članov), 251 mladih in kar 571 pionirjev in pionirk. Ugotavljajo, da se število odraslih povečuje, pravtako v pionirskih vrstah, med mladimi pa nekoliko upada. Društveno delo po posameznih področjih usmerja sedem komisij, namreč, aktivnost niso samo pohodi v naravo, gorski svet, temveč je dejavnost zelo široka. Tako s posebno pozornostjo delajo pri vzgoji mladih planincev, izobraževanju vodnikov, mentorjev in inštruktorjev, orijentacijski in markacijski dejavnosti, propagandni in drugih, ki jih društveno delo zahteva. V društvu aktivno dela 16 planinskih skupin od tega kar 11 na osnovnih in srednjih šolah. Posebej pa izpostavljajo aktivno skupino starejših planin- cev, ki se v naravo odpravi kar enkrat na me- sec, vodi pa jo Lipe Izlakar. Ob rednem delu bodo letos posebno pozo- rnost namenili ureditvi haloške planinske poti od Zavrča do Donačke gore. Končali jo bodo v oktobru in ob otvoritvi izvedli proslavo ob jubileju društva. Pri ureditvi te poti sodelujejo s sosednjimi planinskimi društvi, ptujskim turističnim društvom in nekaterimi drugimi organizacijami. Na delovni konferenci je delo v mladinskem odseku predstavil načelnik Vlado Korbar, finančno poslovanje pa Hermina Misotič. Pred- sednik nadzornega odbora Lipe Izlakar je med drugim poudaril, da so planinci lahko pri porabi sredstev in veliko vloženega dela vzor drugim organizacijam na telesnokulturnem področju. Med drugim je tudi dejal: ,,Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil 25. novem- bra 1953, je delovni predsednik dejal, da smo zasadili drevo, ki pa raslo ne bo! Kljub neka- terim krizam v letih delovanja, se je drevo razraslo in začelo roditi obilo zdravih sadov. K temu so pripomogli vsi člani društva!" V razpravi so predstavniki PZS, TKS Ptuj in sosednjih društev ptujskim planincem čestitali za uspešno delo z željo, da so tako aktivni in prizadevni tudi v prihodnje. Po sprejemu sklepa o letošnji članarini, pro- grama aktivnosti in finančnega načrta in pravil- nika za ocenjevanje aktivnosti šolskih planin- skih skupin, so najboljšim šolskim skupinam podelili prehodni pokal in priznanja. Prehodni pokal je prejela skupina na OS Franc Osojnik, priznanji pa OŠ Olga Meglič in OS Ivan Spole- njak. Knjižni darili za dolgoletno vestno delo sta prejeli Hermina Misotič in Mira Kajnih, predstavnik PZS Avguštin Kocjan pa je Simonu Petroviču za večkrat prehojeno planinsko tran- sverzalo (osnovno in razširjeno) podelil posebne značke. V zaključku uradnega dela so sprejeli tudi medruštveni dogovor o ustanovitvi koordinacijskega odbora PD občine Ptuj, ki bo usklajeval načrte in interese planincev ptujske občine, med drugim tudi kot posebnost dogovorjene kriterije za delitev sredstev iz svobodne menjaVe dela. Po uradnem delu so udeleženci delovne konference, med njimi je bilo veliko mladih, poslušali predavanje Sergeja Pavličeva o lan- skem vzponu na Kilimandjaro, ilustrirano z barvnimi diapozitivi. 1. kotar Smučanje v KS Juršinci Športno društvo Slov. gorice — Griinci je pretekli teden izvedlo tek- movanje v smučarskih skokih in prvenstvo KS Juršinci v smuku. Tekmovanje v smučarskih skokih, katerega se je udeležilo 26 tek- movalcev, je bilo na 20 metrski skakalnici v Grlincih. Tu so skoki zelo priljubljeni, saj se je zbralo tudi veliko število gledalcev. To je že 9. tek- movanje v smučarskih skokih v tem kraju. Skoki so bili zelo lepi in atraktivni. Zmagal je Matjaž Horvat-Juršinci s skokoma 19 in 18,5 m, 2. mesto je dosegel Ivan Novak-Gabernik 18 in 17J nL 1. mfislo m Sfankn Zorko-Grlinci 18,5 in 15,5 m. Sledijo Slavko Mesarič, Ivan Munda, Jože Rižnar, Matiček Slaček, Brane Matjašič itd. Prvenstvo krajevne skupnosti Juršinci v smuku so prav tako dobro organizirali člani športnega društva Slov. gorice. Proga je bila dobro pripravljena, bilo pa je tudi nekaj odstopov, ki pa so se vsi srečno končali. Startalo je 25 tekmovalcev, zmagal je Ivan Brumen s časom 29,10 pred Petrom Horvatom čas 29,80 3. mesto pa je dosegel Ivan Munda čas 30,10. Besedilo in posnetek: A. L. Smuški skok na 20 metrski skakalaid v GriincBi. ČLANOM iN UUBITELJEM LETALSTVA! AEROKLUB Ptuj obvešča vse člane in ljubitelje letalstva, da bomo organizirali skupaj z društvom amaterskih gradite- ljev letal ,, Bloke" predavanje o samogradnji, ki bo v pone- deljek, 28. februarja 1983 ob 17. uri v sejni sobi na ma- gistratu, Trg mladinskih delovnih brigad 1. Predstavniki društva ,,Bloke" so v nekaj zadnjih letih obiskali nacionalna srečanja graditeljev letal v Italiji, švici, Nemčiji, Franciji in ZDA ter raz|X)lagajo z obilico informacij in dia filmov, ki nam jih bodo posredovali. POMURJE IN PODRAVJE NA SMUČEH Integral — Golfturist TOZD Turizem in Renta Car Ljubljana, Poslovna enota Ljutomer prireja v soboto, 12. marca 1983 tekmovanje v rekreativnem veleslalomu za pokal Integral — Golfturist v Črni na Koroškem v sodelovanju s TVD Partizan Kotlje. Vabljeni so vsi ljubitelji smučanja in rekreacije na snegu. Tekmovanje bo potekalo ločeno po skupinah: moški, ženske in otroci. Prvi trije v vsaki skupini prejmejo medalje, diplome, najboljša družina prejme pokal GOLFTURIST. Podeljenih bo tudi več praktičnih nagrad. Pridite tudi vi, čaka vas presenečenje. Ne pozabite, da je prijavni kupon na 15. strani današnje številke TEDNIKA Ptuj. NK Središče trenira po snegu SREDIŠČE: Čeprav so nogometna igrišča pokrita s snežno odejo, nogometaši Središča ne mirujejo. Pod vodstvom trenerja Draga Kneževiča marljivo trenirajo in si nabirajo moči za spomladanski del prvenstva v MNL. Z jesenskim delom prvenstva niso preveč zadovoljni, zato imajo velike želje v spomladanskem delu prvenstva. Doseči prvo mesto v ligi in zgraditi slačilnice. Slačilnice so velik problem, saj je po snegu, mrazu in blatu težko trenirati, če se nimaš kjer preobleči. Kljub težavam se igralci in vodstvo nadejajo, da bodo oba problema rešili z boljšim sojenjem na tekmah, večio disciplino igralcev in z zavzetostjo vodstva prišli do željenih cfljev. TI Za Ptuj dve drugi mesti v Kranju je bilo republiško prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Ptujsko zastopstvo se je vrnilo z dvema drugima mesto- ma, ki sta jih osvojila mladinec Robnik v streljanju s puško in članica Albina Pšajd v streljanju s pištolo. I. k. Mladinke NTK Petovia na državnem prvenstvu Mladinkam Namiznoteniškega kluba Petovia se je uspelo uvrstiti na ekipno državno prvenstvo. V Kopru so namreč na republiškem prvenstvu za mladinke osvojile drugo mesto za Kemičarjem iz Hrastnika in pred ljubljansko Ilirijo. Nogometni turnir za Slovenje vas TVD Partizan Ptuj je v nedeljo v športni dvorani Mladika izvedlo turnir v malem nogometu, ki se gaje udeležilo deset ekip iz ptujske občine. V finalu so bili doseženi naslednji izidi: Veterani (ZTKO) — Slovenja vas 8:4, Slovenja vas — Kidričevo 11:2 in Kidričevo — Veterani 7:6. Vse ekipe so ob koncu zbrale po dve točki, zato je zmagovalca odločila razlika v zadetkih. Tako je Slovenja vas prva, veterani drugi in Kidričevo tretje. Najboljši strelec turnirja je bil Jože Maučec iz ekipa veteranov, najboljši vratar pa Darko Dobnik iz Slovenje vasi. 1. k- Tretje mesto za Veliko Nedeljo Člani RK Velika Nedelja so se udeležili zimskega prvenstva Ljubljane v rokometu, na katerem je sodelovalo sedem ekip. Po manj uspeha na prvem turnirju so na drugem bili veliko uspešnejši ter ob koncu osvojili tretje mesto za Krškim in Mokercom KIG. Za njimi so ostali Prule, Izola, Sevnica in mladinci Kolinska-Slovana. 1. k. PTUJ-ELEKTRA 88:75 (48:36) Ptuj: športna dvorana Mladjka, gledalcev 100, sodnika Inkret—Maribor, Safarič—Petanjci. Ptuj: Erbus, Damiš, Vollmajer 13, Reš, Marčič 4, Bedrač 2, Beranič 33, Cobelj 2, M. Kotnik 4, R. Kotnik 15, Dobrijevič 15 in Vučinič Elektra: Klančnik 19, Trobiš 31, Glaseničnik 4, Udrih 11, Hliš 8, MeTi, Gaber^ek, Tomic 2 Že v prvih minutah so domačini po nekaj uspelih napadih prešli v vodstvo in ga vseskozi obdržali. Zlasti je tokrat domača obramba bila zelo gibljiva in tako onemogočila gostom uspešne akcije. Do odmora so si domačini pridobili prednost in jo v nadaljevanju povečali v 7 minuti na 20 košev razlike. Ze smo pričakovali katastrofo gostov, toda žal so Ptujčani popustili in nezmotljivo je blažil poraz gostov Trobiš, ki je bil nezgrešljiv. Tako so domačini z zmago še bolj utrdili svoj položaj vodeče ekipe in upamo, da jim bo to uspelo obdržati do konca tekmovanja ter se tako ponovno uvrstili v I. slovensko ligo. anc Občinsko prvenstvo za ,^lato puščico" v soboto, 12. februarja se je na avtomatskem strelišču za zračno pu- ško v Ormožu odvijalo tekmovanje za občinsko ,,zlato puščico" OSZ Ormož. Tekmovanja seje udeležilo 24 strelcev iz šestih strelskih družin. Zmagal je Branko Veselko s 535 krogi (SD Središče), drugi je bil Darko Vernik s 534 krogi (SD ,,Kovinar" Ormož), tretji pa Samo Kočevar s 533 krogi (SD Središče). Za njimi so se uvrstili Miran Ivanuša 520 krogov. Toni Kelemina 513, Franc Lah 510, Dani Zorko 507, Feliks Vernik 502, Mirko Lukner 501, itd. Prvi trije tekmovalci so dosegli normo za republiško prvenstvo za „zlato puščico." Darko Vernik 14 - ZA RAZVEDRILO 24. februar 1983 - TEDNIK TEDNIK ~ 1983 OGLASI IN OBJAVE - 15 OBČNI ZBOR DRUŠTVA INVALIDOV PTUJ Za ustanovitev aktivov delovnih ljudi Ptujsko društvo invalidov združuje 512 članov in ima poverjenike v več krajevnih skupnostih občine. Le-ti so za občni zbor društva, ki je bil v soboto, 19. februarja, izvolili svoje delegate; skupaj 67, ki so javnosti predstavili osnovne aktivnosti društva in njegovo problematiko. V občini Ptuj je čez tri tisoč invalidov, od tega samo delovnih dva tisoč; v društvu pa jih je vključenih le 208. Večkrat so v društvu poudarili potrebo, da se ustanovijo aktivi delovnih invalidov po delovnih organizacijah. Pogoje za ustanovitev imajo v TGA Boris Kidrič Kidričevo, kjer je 294 delovnih invalidov, v kmetijskem kombinatu Ptuj, Agisu Ptuj in Mesokombinatu Perutnina. Pogoj za ustanovitev je, če je v organizaciji 15 delovnih invalidov. Društvo je v zadnjem obdobju uspešno delovalo. Rešilo je vrsto socialnih problemov, zlasti pa je bilo aktivno na področju Haloz in Slovenskih goric. Pri reševanju socialnih problemov je tesno sodelovalo s skupnostjo socialnega skrbstva občine Ptuj. Uspehe je imelo na športnem področju, predvsem v tekmovalnem športu, dosegli so jih predvsem športniki — paraplegiki. Eden izmed razpravljalcev je na občnem zboru dejal, da bi se po teh športnikih, ki dosegajo velike uspehe v izrednih razmerah, zgledovali tudi pri delu v družbeno-političnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, v delegacijah, skratka na vseh področjih družbenega življenja in dela. Ce bi bili povsod tako zavzeti, kot ti športniki, potem problemov ne bi smelo biti. V prihodnje si bo društvo prizadevalo, da bo bolj aktivno tudi na področju rekreacije in ne samo v tekmovalnem športu. Občni zbor je sprejel tudi statut društva, ki je zamenjal dosedanja pravila, dalje plan dela in finančni načrt društva, ki je ovrednoten s 422 tisoč dinarji. Društvo bo v letu 1983 delovalo na samoupravnem in socialno-varstvenem področju, dalje razvijalo športno in rekreativno dejavnost, kuhurno dejavnost, posebno pozornost pa bo namenilo tudi izle,tniški dejavnosti in oddihu članov. Občni zbor je bil tudi volilni, saj so razrešili dosedanje vodstvo društva, upravni in nacfeorni odbor ter disciphnsko sodišče. Izvolili pa so tudi nove organe društva, izvršni in nadzorni odbor in disciplinsko sodišče. V izvršni odbor je bil ponovno imenovan Milan Mojzer, dosefianji predsednik društva, ki bo društvo vodil tudi v bodoče. MG Občni zbor šoferjev in avtomehanikov v soboto, 19. februarja so se na 33 letni konferenci sestali tudi delegati ptujskega združenja šoferjev in avtomehanikov, ki šteje že blizu 800 članov. Po uvodnem delu so prisluhnili poročilu o delu in ak- tivnosti članov združenja v minulem letu, ki ga je prebral predsednik Edvard Kozel. Poleg izredno razgibane društvene dejavnosti in pomoči poklicnih voznikov, so v lanskem letu name- nili največ pozornosti vzgoji kadrov, oziroma kandi- datov za voznike motornih vozil v svoji avtošoli. La- ni so tako uspešno izvedli 9 tečajev za voznike A in B kategorije, v katerih se je usposabljalo 315 kandida- tov. Izvedli so tudi 2 tečaja za voznike traktorjev s 65 kandidati, v dveh oddelkih za poklicne voznike pa je praktično vožnjo opravilo 24 kandidatov. 52 kan- didatov je opravilo tudi praktično vožnjo za voznike tovornih motornih vozil. Razen tega so opravili š€ več tečajev za voznike kples z motorjem. Razen tega so se člani združenja lani udeležili tudi številnih shodov sorodnih združenj, udeležili pa so se tudi pohoda po poteh revolucije v Mostje. Dostojno so proslavili tudi 13. julij, dan slovenskih šoferjev in avtomehanikov in 15. januar — dan šoferjev Jugo- slavije. Po tradiciji pa so nadaljevali tudi z or- ganiziranimi krvodajalskimi akcijami, v velikem številu pa so se zbrali tudi na osrednji proslavi slo- venskih šoferjev in avtomehanikov v Slovenski Bistri- ci. Ob koncu je treba poudariti še dobro sodelovanje ptujskega združenja s slovensko Zvezo tovrstnih združenj. M. Ozmec Netočnost avtobusov problem vozačev v zadnjih dneh nam je zima pokazala dodobra svoje zobe. To hladno vreme pa spravlja v slabo voljo dnevne vozače, ki se prevažajo na delo ali pa v šolo z avtobusi, saj ti često v zadnjih dneh zamujajo. To se pojavlja predvsem, ob glavnih prometnih konicah, ob šesti uri zjutraj, pred- vsem pa na progi Ptuj—Maribor. Skoraj vsako jutro se zgodi, da kakšen izmed avtobusov odstopa od svojega voznega reda. Za to zamudo, pa ne izve nobeden izmed čakajočih potnikov, še manj pa nihče ne izve vzroka zamude, prav gotovo pa niso vzrok slabo očišče- ne ceste, ki so v tem času dobro povezane, ampak ga gre iskati drugje. Seveda so tudi 'tu meje potrpljenja, saj je prav neprijetno čakati zjutraj, -ko temperatura kaže krepko pod ničlo, tudi po več kot 15 minut. Večina pa jih ob tem molči in se sprijazni, saj smo se že pač navadili na takšne razmere. Tu pa tam tudi sliši5 nekaj pikrih na račun samih voznikov. Verjetno bi moralo tudi tu biti malo več osebne odgovornosti po- sameznikov, ki se velikokrat prav nevljudno vedejo. Mnogokrat pa srečaš voznika, kako v bifeju na avtobusni postaji, do zadnjega trenutka razpravlja s tovariši, ali pa drug primer, ko prav do zad- njega trenutka razpravljajo v šoferski sobi, potem pridejo, ko se nabere še velika množica ljudi pred avtobusi. Voznik pa potem skuša na sami progi doseči zamujeni čas. Vedno pa tu ostanejo ob strani sa- mi potniki, saj morajo prenašati vso to zmedo. j y Izšla bodo Potrčeva zbrana dela Slovenski pisatelj — naš rojak Ivan Potrč, ki je le- tos 1. januarja praznoval 70-letnico, je bil pred nedavnim imenovan za častnega člana ptujskega zgo- dovinskega društva, Grajenčani pa so ga povabili na literarni večer, s katerim so proslavili njegov visok ži- vljenjski jubilej in slovenski kulturni praznik. Ob srečanju na Grajeni nam je pisatelj dejal, da bo v prvi polovici tega leta oziroma v mesecu maju, izdala Mladinska knjiga v Ljubljani njegova zbrana dela v šestih knjigah. Ob tej priložnosti bo tudi po- sebna novinarska konferenca, za katero je pisatelj Ivan Potrč dejal, da bo v Ptuju, ker se v njegovi neposredni okolici odvija tudi življenje, ki ga je upo- dabljal v svojih literarnih delih. Prva knjiga bo imela naslov Kočarji, druga Na- vzkrižia — v njej bodo objavljene razne povesti, tretja Grudje, nato še zbrane drame skupaj z njegovi- mi znanimi Krefli, novele z naslovom Koraki in kriti- ke — tisti, ki jih je on pisal o drugih — pod skupnim naslovom Besede. Ta mesec bo pri Mladinski knjigi izšlo delo Ko smo se ženili s Potrčevimi prvimi zgodbami, ki so nastale še pred vojno in po njej. Za to knjigo avtor pravi, da bo ena najlepših — po obliki in vsebini, namenjena pa bo mladini. Partizanska knjiga pa bo izdala še tri Potrčeve zgodbe, ki jih je napisal v partizanih z na- slovom Pravljice o Vanču, ki jih bo ilustriral Ive Šubič. mš Več pozornosti varstvu zunanjih ptic To je bil eden pomembnejših sklepov članov društva za varstvo in vzgojo ptic iz Ptuja, ki so se minuh petek, 18. februarja sestali na sedmi letni konferenci. Da so bili tudi v minulem letu na tem podroau izredno aktivni priča med drugim tudi posebno pri- znanje republiške zveze, ki so ga prizadevni člani ptujskega dru- štva prejeli za skrbno varstvo zu- nanjin ptic. Med pomembnejšimi tovrstnimi akcijami je pravgotovo vsakoletno tekmovanje med osnovnimi šolami za prehodni pokal za najboljše krmljenje ptic v zimskem času. Tudi uspehi na tekmovalnem področju niso zaostajali. Zagna- nost članov je prišla do izraza predvsem pri odlični izvedbi društvene razstave, ki so jo v ptujskem klubu mladih zdruzili še z razstavo risb na temo ptice. Na reptibliški razstavi ptic v Skofji Loki so se Ptujčani dobro odre- zali, saj so s svojimi pticami do- segli eno prvo mesto, eno drugo in kar tri tretja mesta. Na državnem prvenstvu v Zagrebu pa je gojitelj Stanko Šegula dosegel odlično tretje mesto v kategoriji kanarč- kov vrvivcev. Ugotovili so tudi, da so v mi- nulem letu utrdili vezi z zvezo društev za varstvo in vzgojo ptic SRS. sodelovanje s krožki na šo- lah pa so še poglobili. Tako bodo v kratkem na lastno pobudo pričeli s krožkom za. varstvo in vzgojo ptic tudi na OS Cirkulane, kjer je za to veliko zanimanje. Za predsednika ptujskega dru- štva so ponovno izvolili marljive- ga Alojza Tovornika, za tajnika pa se enkrat zaupali posle Stanku Seguli, ki je to nalogo uspešno opravljal tudi do sedaj. Ob koncu so najuspešnejšim rejcem, oziro- ma gojiteljem podelili še dru- štvene pokale in priznanja. Mf. Ozmec Ne, ni divjal vihar, tudi objestneži ga niso izruvali. Dobrih sedem (7) mesecev je že od tega, ko je bil ta znak žrtev prometne nesreče, pa ga vse do danes še nihče ni postavil nazaj. Morda zaradi njegove vse- bine? Komu je še danes potrebno označevati bencinske črpalke? Ta znak leži ob Potrčevi cesti pri od- cepu h gasilskemu domu v Ptuju. Fotozapis: Maks Menoni NA OBMOČJU UNZ MARIBOR Poslabšane varnostne razmere Delo organov za notranje za- deve naobmočju UNZMariborje bilo v minulem letu precej uspe- šno, predvsem zaradi vsklajenega delovanja vseh komponent var- nosti in dviga varnostne ter sa- mozaščitne kulture med občani. Del uspehov pa je pravgotovo pripisati povečanju aktivnosti delavcev organov za notranje za- deve in doslednejšemu ukrepa- nju. To je bila uvodna ugotovitev načelnika UNZ Maribor Nika Šebarta na razgovoru s predsta- vniki sredstev javnega obvešča- nja. ki je-bil v sredo, 16. februarja v Mariboru. Promet na mednarodnih mej- nih prehodih je bil v letu 1982 tekoč, tako, da čakalna doba v turistični sezoni ni bila daljša od dveh ur. Do večjega zastoja je prišlo v mesecu novembru ob iz- vajanju ukrepov ZIS. Tudi v de- cembru so zabeležili občuten padec prometa. Kljub temu je lani prešlo čez mejne prehode za mednarodni promet v obe smeri čez 12.1 milijona potnikov, kar je le ta 5 odstotkov manj kot v letu 1981. Zmanjšal seje tudi promet na železniškem prehodu v Mariboru (za 7 odstotkov) in na letališču Slivnica, kjer je v med- narodnem prometu potovalo za 48 odstotkovmanj potnikov kot leto prej. V lanskem letu pa se je občutno povečalo tihotapstvo raznega blaga, zlasti kave, ki soje zaplenili kar 382 ton. V porastu je tudi tihotapstvo na zeleni meji. Tudi kriminaliteta je v porastu, saj -so lani obravnavali na ob- močju UNZ Maribor kar 8.170 kaznivih dejanj, ali za 20 odstot- kov več kot leta 1981. S temi ka- znivimi dejanji je bila naša sku- pnost oškodovana za okoli 177 milijonov din. Osnovni vzroki za porast števila kaznivih dejanj so iredvsem v spremenjenih druž- leno ekonomskih in gospodar- skih razmerah, v doslednejšem prijavljanju kaznivih dejanj, v povečani aktivnosti organov ter nenazadnje v neustreznem varo- vanju družbenega in zasebnega premoženja. Na področju gospodarske kri- minalitete je bilo obravnavano 505 kaznivih dejanj. Med hujšimi primeri naj omenimo tudi ptuj- skega. ko sta v DO Olga Meglič vodja in referent prodajno-naba- vne službe, v sodelovanju s pri- vatniki. odtujila iz delovne orga- nizacije večje količine materiala. V lanskem letu je bilo obra- vnavanih tudi 7.662 kaznivih de- janj splošne kriminalitete, kar je za 45 odstotkov več kot v letu 1981. Med delikti zoper družbeno in zasebno premoženje seje izre- dno povečalo število tatvin koles in število velikih tatvin. Med no- vimi oblikami tatvin iz avtomo- bilov pa naj omenimo krajo ben- cina iz rezervoarjev. Na področju požarne varnosti je v lanskem letu znašala požarna škoda čez 127 milijonov, ali za 85 odstotkov več kot leta 81. Osnovni vzroki za nastanek požarov so še zmeraj v več kot polovici prime- rov v človeški malomarnosti in neodgovornosti. Poslabšalo se je tudi stanje na podrodu varstva pri delu. Lani se e zgodilo 197 delovnih nezgod, v calerih je izgubilo življenje 14 ljudi, telesno poškodovanih pa je bilo 177 ljudi. Tudi stanje na področju javne- ga reda in miru se je lani precej poslabšalo, saj so prekrški porasli za več kot 20 odstotkov. Kljub povečani aktivnosti de- lavcev milice in doslednejši pre- ventivni kontroli pa se je močno poslabšala tudi varnost v cestnem prometu. Lani so tako zabeležili 1.320 prometnih nezgod v katerih je izgubilo življenje 88 ljudi, tele- sno poškodovanih pa je bilo 1.689 ljudi. Med žrtvami je bilo največ pešcev, med vzroki nesreč pa je še zmeraj na prvem mestu nepri- merna hitrost vožnje. Delavci UNZ Maribor so svoje delo opravljali v zelo težkih situ- acijah. to priča podatek, da so bili pri svojem delu kar 17 krat na- padeni. Za svoje delo je bilo od- ikovanih 34 delavcev. 50 pa jih je prejelo priznanje. M. Ozmec V tednu od 14. do vključno 21. februarja so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v 3 prometnih nesrečah. Pri tem .so zabeležili eno hujšo telesno poškodbo in večjo materialno škodo. Vzrok hujše nesreče je bila spet neprimerno hitrost. VOZIL PREHITRO Do hujše nezgode jc prišlo v soboto. 19. februarja na magi- stralni cesti zunaj naselja Pod- lehnik ob 20.30. V nezgodi sta bila udeležena voznik avtobusa Hamdija Hadžič iz Velike Kla- du.še in voznik osebnega avto- mobila Zenel Miftari iz Vučitrna. Oba >ia jugoslovanska državlja- na. začasno zaposlena v tujini. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprimerne hitrosti zape- ljal nekoliko v levo stran in ob- drsal nasproti vozeči avtobus. Pri tem je Miftari dobil hude po- škodbe. materialna škoda pa znaša 100 li.sočakov. — OM Izgubil je zaupanje v soljudi Nedavno tega srečam v Ptuju svojega dobrega znanca Marjana. Takoj sem opazil, da je nekam hudo potrt. Kmalu zatem mi je tudi povedal, da je povsem izgubil zaupanje v ljudi, pa mi je pričel pripovedovati: ,,Eno zadnjih nedelj sem se odločil, da obiščem Ptujske toplice, da se bom malce naplaval, nabral novih moči za novi delovni dan, za delo v eni izmed TOZD, kamor spadajo tudi Toplice, kot jih pač mi Ptujčani na kratko imenujemo. In zgodilo se je, da sem v kabini, kjer sem se preoblekel, pozabil hlače. Nanje sem se spomnil seveda šele takrat, ko sem že prišel iz zim- skega bazena in ko je bilo treba iti domov. Ker v omarici ni bilo hlač, sem se spomnil, da sem jih pustil v slačilnici oziroma kabini in v zadnjem žepu tudi denarnico. Kar nekam vesel sem bil, ko sem v kabini takoj zagledal hlače in v 7-adnjem žepu tudi denarnico. Zal pa je bilo moje veselje zelo kratko, kajti sem že naslednji trenutek, ko sem denarnico odprl, z žalostjo in jezo ugotovil, da se je našel človek, ki ga je v hipu zanimala tuja denarnica in pa seveda denar. Beseda, da mi je denar ukradel, je verjetno preblaga, saj me je oropal kar za 6000 dinarjev, novih seveda. Bil je toliko ,,pošten" da mi je pustil vsaj prazno denarnico z nekaj drobiža. Kar nekam prepričan sem, da se je potem z nekim posebnim užitkom pognal v bazen, v kolikor pa se je že prej iz njega vrnil, pa je verjetno kar se da urno odhitel domov, da ga pač ne bi dosegla roka pravica. Morda pa je v bazenu tudi hotel pošteno sprati s svojih rok in vesti svoje grdo in nečloveško dejanje, kdo ve? Zanima me, če je ob tem svojem dejanju še utegnil pogledati tudi osebno izkaznico, da je videl, komu je denar ukradel in če je tako, ga morda vsaj tedaj, ko me vidi kje v Ptuju zapeče vest, če jo seveda sploh ima?" Ko že ravno pišemo o nepoštenosti ljudi, naj še omenimo, da je nedavno tega nekdo, morda dobro znan in poznan, ukradel otroku Zoranu z Ziherlove ploščadi 17 tudi sanke, ki jih je pustil za vrati znotraj v bloku, zjutraj pa jih ni bilo več. Pri vsem tem ni morda odveč, če zapišemo že tolikokrat povedano resnico in opozorilo, da je pač edina in verjetno najbolj uspešna ,,obramba" pred ljudmi, ki jih tako zamika tuja lastnina, da pač vedno, na vsakem koraku pazijo na svojo osebno lastnino, da ni lahko dostopna zmikavtom in sploh ljudem z dolgimi prsti. In ne nazadi^e: Kdor ne potrebuje večjega zneska denarja, naj le tega riikakor ne nosfs seboj v denarnicah, kajti danes se temu lahko izognemo, bodisi, da pač imamo mesto denarja s seboj hranilno knjižico, še bolje pa je seveda, če imamo kar svoj tekoči račun oziroma čekovno knjižico, ko je mogoče plačevati oz. kupovati praktično brez denarja. F. H. Na matičnem uradu v Ptuju sta v soboto, 19. februarja po 50 letih skupnega življenja slovesno obnovila zakonsko zvezo JANEZ in JUSTINA ROBIN iz Nove vasi pri Ptuju 79 v KS Heroja Lacka Rogoznica. Janez je bil rojen 26. 4. 1912 in je bil do upokojitve PTT monter, Justina je bila rojena 7. 10. 1910 in je gospodinjila doma. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, danes pa sta ponosna že na 11 vnukov. Janez in Justina Robin med svojimi najdražjimi ob razglasitvi za zlatoporočenca v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju. Foto: Langerholc Rodile so: Olga Kukovec, Rucmanci 18 — deklico; Danica Pleh, Vrtnarska 9. Ormož — Tja.šo; Zlatka Hudžar. Reševa 29 — Boruta; Darinka Petek. Drakšl 29 — Marka; Jelka Majhen, Korenjak 16 — deklico; Cvetka Zore, Tavčarjeva 21 — Zmaga; Milena Cuš, Mezgovci 64/a — dečka; Karolina Adamlje, Slov. Konjice, Lambrechtova 6 — Tomaža; Zdenka Kropej, Budina 26/b — deklico; Silva Bedrač, Zagrebška 82 — dečka; Poroke: Franc Adam. Plajnsko 11 in Dragica Lorbek. Plajnsko 15; Ivan Falež. Zg. Gorica 29 in Marija Svenšek. Gerečja vas 43; Lmrli so: Gera Pauko. Grajenščak 10, roj. 1905. umrla 14. februarja 1983; Ana Vodu.šek. Ptujska gora 62. roj. J902. umrla 15. februarja 1983; Štefan Zavec. Ljubljana, Kvedrova 4. roj. 1930. umrl 14. februarja 1983; Neža Krajnc, Brezovec 91/a. roj. 1916. umrla 14. februarja 1983; Alojzija Le- sjak. H um 4. roj. 1899. umrla 12. februarja 1983; Janez Polič. Bi§ 67. roj. 1900. umrl 16. februarja 1983: Sofija Matko. Dom upoko- jencev Ptuj. roj. 1897. umrla 18. februarja 1983; Jožefa Pišek, Sp. Jablane 45. roj. 1909, umrla 19. februarja 1983; Jožef Šegula, Gajevci 9, roj. 1905, umrl 20. fe- bruarja 1983; Ivan Žnidarič, Go- milškova 2, roj. 1900, umrl 17. februarja 1983. izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški ko- legij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goz- nik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina znaša 360 di- narjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603- 31023. Tiska ČGP Večer Mari- bor. Na podlagi zakona o ob- davčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.