J

♦S J
J«
«t •••
V' (
«s
«i
v

V
«V)

A ».
I«
^^J jLetnik XII. 1967
GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
i>H O
NI H H
	0	H	
	1—i	Eh	
	. -H		
	!>	•N	
	0	•	
	d	EH	
	0	02	
	ft		
		S	
	•H	O	
	H	U2	
	•rH	id	
	'd	Q	
			
	S	0	
	cd	M	
	N		
IZi	O	co	
	t>		
	cd	m	
	-p		
n	CQ	ON	
	'■d		
0	CD		
m	ft	ä	M
			
d	0	oQ	H
	t»		t2
H	fh	Q	S2;
	ft	M	1-H -1
s		O	h
	0	H	H
	ra	P•	Q
>		PA	
	•H	«	Id
		EH	fd
0		C/2	Ph
	rd		Eh
>	O	>	
	02		>
EH	>		
			O
>C/2	-P		Oh
	02		O
i=>	■H		H
	fh		O
Ph	0		id
	rd		fd
P			m
	t>	C—	
		vo	
	d	CK	
O	■H	H	
id	O	«1	
	•O	1-3	
tO	H		
	CD	a	
P)	>N		
M	O	ro	
	rj	H	
	>J2		
	O	H	
O	H	S	
	ft	n	
i-l	m		
			
m	crt	0	
	fi	EH	
		O	
	0	pq	
	d	0	
		m	
		>	

>o
M
>o
P
t-)
0
S >
M
cd
•H
>N CD
K
o
•1-3
CD
•r-j d H
CD
O C/3
M
a g
g
>9 t3
M .d
Eh
M g
-P	ČA
02	■H
•H	d
fH	-d
d	0
-p	>
■H	■H
	
yj2	02
&	U
CD	O
S)	&D
cd	IS
N	O
O,	d
B	0 EH
0	
kd	d
	cd
.M	
cd	fn
N	O
M	O
^ H > .d O <3 (25 KM
«d h) 1-9 H
M O
M <5 S S
o
O -
M td Eh n
y>o
O Ö M i .-h
a S
ga >
H
O id
O
V,T
cd
rU •H
d O
e
fH
d td
•H
O i—!
cd 02 o H Ph
* * ** **** =fi ** ****** *
g
H Ph
>
Q i=> i-l
>CM
g a
H
o	•rl	•	m
0	/O d	•	•
M ^	rf >	«	0
O	0		•
ft	to	•	
02	(D		0
O	"1?	cd	(D
tO	d	H	ft
	Os	0	r-i
U	cd		d
ni	0		
i. j	d		
Ó	0	cd	CD
-P	H	H	>M
O	O	■H	O
Ph	Ph	O	
a
K
S tì
H
O
cd tO
cd M H
cd -p
CD ft CD >02
M
•H
ft
d •H
O >
O H
02
cd >
cd
fH 60 •H rt O
(D 02
cd &
M
>0 M
I id
£
£ M
&0
CD
d cd
■ä ■H
S
>w
i
id
>bj
f=H
g
H eh >W
J«)
cd f> cd
•H fH
ft g
>C &
0) Eh
ö g
•i !2<
H
S
O
ro «
n o
o m
£>
O g
>
H Ph Ph
O
Ph g
m
£
.—' a
o
Ph
P3
M >
N
m o
o s
>0 o
Eh
S
Eh
50 LET MAJSKE DEKLARACIJE
30._maja 1967 bo minilo petdeset let od dne, ko je pokojni dr. Korošec, kot predsednik Jugoslovanskega kluba (Klub narodnih poslancev iz Slovenije, Istre in Dalmacije v avstrijskem parlamentu) prečital v dunajskem cesarskem parlamentu programsko zahtevo, ki jo danes poznamo pod imenom Majska deklaracija. V njej se je zahtevalo, da se po načelu narodnosti in hrvatskega državnega prava vsi Slovenci, Hrvati in Srbi, živeči na teritoriju Av-stro-Ogrske združijo v eno svobodno, od tujih gospodarstev neodvisno in na demokratski podlagi osnovano telo pod žezlom habsburške dinastije.
Ta zahteva, katero so poslanci proglasili kot minimalno, sama na sebi ni bila vplivna niti značilna, kajti bila je le prestopni kamen do kasnejših zahtev, izraženih v jeseni istega leta v Krfski deklaraciji in pozneje v formiranju Slovenskega narodnega odbora, ženevski deklaraciji in uresničenih z Zedinjenjem 1. decern bra leta 1918. Bila je previdna, rekel bi,plaha poteza tedanjih na ših,vavstro-ogrski državi živečih političnih voditeljev, s katero so pa vendarle postavili bazo za kasnejše sodelovanje z Jugoslovanskim odborom v Londonu in z zavezniki.
Politični akt Majske deklaracije sam na sebi ne bi dobil pomembnega mesta v naši zgodovini, ako ne bi istočasno prišlo do vsenarodnega gibanja, ki mu je le malo primerov. Po približno dveh in pol letih vojne in nemškega nasilja ter pritiska so se -v Av-stro-Ogrski pričeli kazati prvi znaki razkroja. Kljub temu, da je bilo stanje na frontah še zelo v prid centralnim silam - saj je v Rusiji že vladal kaos, v Franciji je bila fronta statična, Srbija je bila preplavljena, Italijane niso samo zaustavil^. na Soči,nego so jih potiskali že proti Piavi - je Avstrija na. znotraj pričela razpadati. Narodi dvoglave monarhije so pričeli vzdigovati toliko stoletij sklonjeno glavo in med njimi je bil tildi slovenski narod.
Ker so bili možje in fantje razkropljeni po frontah so akcijo podvzele slovenske žene. Pod vodstvom naših politikov in peščice še doma ostalih izobražencev so pričele zbirati podpise za deklaracijo osvoboditve in samostojnost© jugoslovanskih narodov. Od hiše do hiše, od vasi do vasi so krožile liste,na katere so žene in dekleta stavljale svoje podpise. Brez bojazni pred oblastmi, brez strahu pred nemškutarskimi napadi, so nabrale nekaj stotisoč podpisov, ki so bili potem predloženi dunajskemu parlamentu in dvoru kot osnova deklaracije.
Prav v tem dejstvu, v tako masivni in odkriti manifestaciji narodne zavesti naših žena je velika zgodovinska vrednost Majske deklaracije, ki je nam poznejšim generacijam lahko v ponos in svetal primer, ki ga naš narod nikdar ne sme pozabiti,
M. Peršič.
PONOVEN USPEH NAŠEGA GLEDALIŠČA
........Slovenci pravimo, da gre v tretje rado. Da ta rek ni brez
podlage, nam je dokazal že tretji nastop naše igralske družine v zadnjih osemnajstih mesecih. Kakor prvi dve igri "Glavni dobitek" in "Deseti brat" je tudi komedija "Svojeglavček" prekosila vse pričakovanje. Po tako dobri izvedbi "Desetega brata" je bilo pričakovati, da "Svojeglavček", ki je mnogo enostavnejša igra ne bo predstavljal mnogo težav. Toda, da bo izvedena tako brezhibno in tako dobro je bilo v veliko in prijetno presenečenje vsem? katerim je uspeh našega slovenskega odra v Melbournu pri srcu. Cisto jasno je, da so izkušnje preteklih dveh iger vsem nastopajočim v veliko korist in. da se je zategadelj višina predstav z vsakim novim nastopom še malo dvignila. Mimika igralcev, uglajenost in sproščenost, sceneri-ja, svetlobni efekti, tempo igranja in pa tudi organizacija dvorane ter razporeditev gledalcev so v vsakem pogledu prekosili pretekle predstave. Zato naj bo ob tej priliki poudarjeno, da bi bilo v nepopravljivo škodo slovenskemu gledališču v Melbournu in tudi nastopajočim samim, ako bi sedaj, ko so se res vživeli v igtanje na odru, ko so z vsakim nastopom boljši, vrgli puško v koruzo in prenehali s tako lepo začetim delom. Res je, priprava vsake igre vzame mnogo časa, z druge strani pa dà vsem sodelujočim mnogo zadovoljstva in užitka kakor pač vsak "hobby". In videti je, da je oder našim igralcem več kot samo "hobby"; veže in vodi jih ljubezen do gledališča.
Vsebina veseloigre "Svojeglavček" nas povede v nase hribe na Gorenjskem. Pokaže nam svojeglavno krčmarj evo hčerko in ponosnega gorskega vodnika, ki se imata rada, vendar se za prazen nič spreta in nihče od njiju noče prvi popustiti. V to glavno tezo so ume-šani še zagrebški turist, ki s svojim zahtevnim vedenjem povzroča mnogo smeha ter dekla Cila in hlapec Jože, ki sta tudi po svoje pri-frknjena. Gospodar Potokar pa poizkuša ugoditi razvajenemu turistu in poročiti hčerko Polonco z vodnikom, pri vsem tem pa ohraniti mirno kri. Seveda se po zapletljajih cela zadeva dobro izteče, kot se to pri veseloigri pač mora. "Svojeglavček" prav gotovo ni noben literarni biser, vendar kljub temu doseže svoj namen: par uric smeha.
Gospodarja Potokarj a je izvrstno podal g. Ludvik Pirnat.Ludvik je igralec, s katerim noben režiser ne bo imel preglavic. Vživel se je lepo v vlogo gospodarja in vsaka njegova kretnja in tudi glas so popolnoma odgovarjali zahtevi vloge. Mirno, samozavestno ohnašanje, razločna, ravno prav glasna izgovorjava sta bili njegovi odliki. Helenca Cvetko, ki je igrala Polonco, Potokarj evo hči, je bila mnogo boljša kot kdaj poprej in nedvomno je, da ima gospodična Helenca velik talent, ki bo s še več prakse prav lahko napravil iz nje "primadono" našega gledališča v Melbournu. Vloga Polonce ji je zelo odgovarjala. Predstavila nam je tipično slovensko dekletce, naravne lepote it ljubkosti, ponosno gruntarjevo hčerko,ki hoče svojega fanta samo zase in se ji kaj hitro povesi nos in skuha mula.	„ ,	-
Francki Anžinovi - igrala je Cilo - pa se dobro pozna,, da ni novinka na odrskih deskah. Gospodična Francka je že velikokrat nastopala v domačem kraju in kdor jo je videl v "Svojeglavčku" o tem ne bo imel nobenih dvomov. Takšna prirodnost in sigurnost na _ odru se pridobi le z dolgo vajo; pa še dobršna mera talenta je pri tem potrebna. Odražala se je od drugih igralcev s tem., da ni mu-
Sila sebe s tem, da govori "gosposko" slovenščino, nego ni nič za-^ tajevala svojega gorenjskega dijalekta, kar je dodalo njeni vlogi še več prirodnosti in je na vsak način odgovarjalo tonu igre. Gdč. An-žinova bo našemu gledališču lahko še mnogo nudila: gledalcem s svojimi nastopi in soigralcem s primero in nasveti.
Ivan Horvat, ki se nam je vsem prikupil s svojim Krjavljem v "Desetem bratu" je rojen odrski talent. Tudi tokrat je svojo vlogo odigral odlično. Vprav za komične karakterje ima posebno nadarjenost in ho, če ho hotel, ostal eden stebrov našega odra. Skoda bi bilo, ako bi iz katerega koli razloga opustil igranje in zanemaril . bogati talent, s katerim ga je obdarila narava.
Tudi naš"stric" g. Ivan Urbas se je odrezal» Vlogo zagrebškega turista, ki prav gotovo ni bila lahka, saj se je moral nauči-popačene izgovorjave v slovenščini, hrvaščini in nemščini, je prav lepo odigral5 le kako mu je uspelo pri še tako velikih šalah in krohotu publike ohranjati tako resen obraz.	_ v v
Branko Sosič, ki je igral gorskega vodnika Toneta, je nas stari znanec. Igral je brezhibno in nepretirano, kakor j.e bilo od ga pričakovati. G.Sosič ima zelo prijeten tenor in je s svojimi hudomušnimi pesmimi žel veliko priznanje igralcev, žal le, da petje z ostalimi igralci skupaj ni bilo bolj ubrano in tako spremljava kitare ni prišla do efekta.
Ostali nastopajoči, Martin Baligač, Ivanka Cvetko, Andrija Novak, Olga Harasemčuk in Ignacij Zalig so ob koncu igre s petjem in plesom pripravili lep finale.
G. Valenčič, ki je tudi tokrat režiral, je lahko ponosen na svoje delo in uspeh. Čeprav ga na odru nismo videli, je vprav on,ki drži vse niti v svojih rokah in nosi s tem največjo odgovornost za
uspeh.	. v . .
Naj omenim še našega slikarja g. Franceta Banka, ki se nikdar ni odrekel pomoči pri slikanju kulis in nam je to pot^s svojim delom pričaral na oder naše hribe in podobo naše kmečke hise.
Po koncu predstave se je predsednik SDM g. T. Slavic^ob odobravanju gledalcev zahvalil vsem sodelujočim ter z lepimi šopki obdaroval vse sodelujoče ženske Člane odrske skupine.
"Svojeglavček" je prav na vse napravil izredno prijeten in trajen vtis, katerega bodo, upamo,delili z nami vsi, ki ga bodo videli pri ponovitvi dne 13/5/67 v St. Brigid's Hallu v North Fitz-
royu.	•	.
i,advse srečni bomo lahko, ako se bo delovanje našega gledališča nadaljevalo z istim elanom. Upajmo, da so resnične govorice, da bomo čez nekaj mesecev že lahko pisali o predstavi "Divjega lovca". Zato pa vabimo vse tiste, ki imajo veselje do igranja na -odru, naj se pridružijo naši skupini in nedvomno bomo odkrili se
mnoge nove talente.
Pa še nekaj: najemanje dvorane za skusnje, razsvetljava,kulise - vse to stane denar, ki ga društvo krije z vstopnino5 vsakdo bo to razumel; toda veččlanskim družinam je to precejšen izdatek^in odbor SDM bi storil dobro delo, če bi vzel v pretres možnost znižanja vstopnine ter tako dal večjemu številu ljudi priliko, da si te redke in"v tej zemlji edinstvene kulturne prireditve ogledajo.
MBLBOURNČANI SO IGRALI V GEELONGU
........V soboto, dne 22. aprila smo imeli v Geelongu pomemben dogodek. Zelo pomemben, ker saG ta.dan gledali igro, za kar imamo mi v Geelongu zelo redko priliko. Važen je ta dogodek tudi zaradi tega, ker daje društvu pečat avtentičnosti; vsaj do neke mere opravičuje ime " kulturno " društvo.
Čeravni imamo Slovenci neizmerno kulturno bogastvo, smo Slovenci v zamejstvu preveč skromni. Nedopustno napako delamo s tem, da ne segamo po naših kulturnih zakladih. Koliko lepote je v njih. Zdi se mi, da premalo izkoriščamo dediščino, kate.ro so nam zapustili naši duševni velikani. Dejstvo, da se igralska skupina v Melbournu iz dneva v dan bolj in bolj uveljavlja in da so-ti ljudje do skrajnosti požrtvovalni, opravičuje trditev, da kulturno-prosvetno delovanje v Melbournu prehaja v novo plodnejšo dobo. Prizadevanje igralcev in režiserja z denarjem ni mogoče poplačati; pač pa je še drugo plačilo, katerega ( prepričan sem ) ti ljudje mnogo bolj cenijo. To plačilo je prijetno zadoščenje, da so posredovali Slovencem v Melbournu in Geelongu lepo mero slovenske kulturne umetnosti. Dali so nam prijeten kulturni užitek, obenem pa še dobršno mero smeha.
Dvorano smo skoraj napolnili; res ni bila velika, vendar smatram, da je bila udeležba za naše razmere zelo razveseljiva. Jaz sicer nisem kvalificiran, da bi sodil. Prepričan pa sem, da delim mnenje mnogih, če trdim, da je bilo izvajanje zelo dobro, v nekaj primerih skoraj da bi rekel, umetniško. Na kratko rečeno, igra je nedvomno prav lepo uspela. Le žal, da taki večeri niso bolj pogosti, saj bi na ta način naša društva res najbolje izpolnjevala svoje poslanstvo.
H koncu pa v imenu Slovencev iz Geelonga izrekam toplo zahvalo igralcem, režiserju ter ostalim rojakom, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da smo lahko v Geelongu videli "Svojeglavčka" na odru.
Marij an-Hrib
OBVESTILO
Vse rojake obveščamo, da zaključujemo zbirko, ki smo jo pod-vzeli v pomoč osiroteli Tofantovi družini. Rezultat akcije smo objavili že v zadnji številki "Vestnika".
Omembe vredno je tudi, da je "Jugoslovansko^kulturno društvo v Melbournu", ko je zvedelo za nesrečo, ki je družino zadela,priskočilo v pomoč in iz svojih lastnih društvenih sredstev nakazalo lepo vsoto 25 dolarjev. Lepa bratska "gesta!
Odbor.
- if -
ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ V JUGOSLAVIJI
Slovenska izseljeniška matica v Ljubljani je za šolsko leto 1967/1968 uspela zagotoviti nekaj sredstev za pridobitev štipendij potomcem slovenskih izseljencev v svetu za študij v Sloveniji.
Namen je, omogočiti mlajšim ljudem nadaljevanje ali poglobitev izobrazbe na slovenskih učnih ustanovah, zlasti v strokah,kj er bi po končanem študiju v Jugoslaviji največ lahko prispevali za društveno dejavnost med Slovenci po svetu, v našem primeru v Avstraliji. V poštev pridejo kot panoge: slovenska in jugoslovanska folklora, študij na glasbeni akademiji v Ljubljani (zlasti dirigiranje pevskih zborov in instrumentalnih skupin ) filmska in gledališka režija in novinarstvo. V gotovih primerih ( zlasti če zgornja mesta ne bodo izpolnjena ) bodo upoštevali tudi kandidate^ ki so zainteresirani za redni študij na kateri od slovenskih višjih ali visokih šol.
Ce ste član S.D.M. in vas študij v Sloveniji zanima ter imate potrebno osnovno izobrazbo v zgoraj nevedenih panogah, obrnite se na odbor S.D.M., kjer vam bomo lahko postregli z nadaljnimi informacijami in pogoji.
VELIKI LETNI PLES 27. MAJA 1967.
Vstopnice za naš "Letni ples" so že v^predprodaji in zanimanje je zelo veliko. Doslej smo jih prodali že več kot polovico in ne bo dolgo pa jih bo zmanjkalo. Ker bo vstop samo z vstopnico, ki jih lahko dobite samo v predprodaji, boste morali pohiteti, da si mesto, katerih število je omejeno, rezervirate. Vstopnice dobite v predprodaji pri sledečih naših poverjenikih:
BRUNSWICK BRUNSWICK WEST BURWOOD CARLTON NORTH CAULFIELD GLENROY HAWTHORN EAST HEIDELBERG-RO SANNA KEW NORTH nMALVERN NIDDRIE PASCOS VALE SUNSHINE SUNSHINE
S. Špacapan, 37 S'yme St., M. Hartman, 2h- Cunhing St. , L. Pirnat, 18 Wridgeway Av., A. Ašenberger, 371a Park St., M. Peršič, 7OH- Inkerman Rd. , F. Hartman, 25 Angus St., S. Pibernik, 56 Rathmines Rd., T. SlaviČ, 08 Beverley St., I. Urbas, ^ Barnard Gr., M. Adamič, 8 Dixon St., V. Gomizelj, 37 Bowes St., S. Hartman, 153 Essex St., I. Brodej, 117 Hamshire Rd., S. Jakob, 2d Derrimut St.,
Odbor S. D. M.
TAJNIŠTVO S. D. M. POROČA :
Na dramatskem večeru dne- 8. aprila, ko je naše gledališče uprizorilo "Svojeglavčka" smo imeli kar lep obisk, vendar pa smo želeli, da bi bil še boljši. Obširnejše poročilo objavlja-V tej številki.
Na splošno zahtevo in da ugodimo vsem tistim, ki so bili zadržani in si igre niso mogli ogledati o priliki prve uprizoritve, bo gledališka skupina pod vodstvom g. Ivana Valencica ponovila izvirno veseloigro v treh dejanjih "Svojeglavček" in sicer v soboto, dne 13. ma .i a. v isti dvorani St. Brigid's Hall, 378 Nicholson Street. North Fitzroy. Pričetek bo točno ob 7. uri zvečer, tako, da bodo tudi družine z otroci, ki morajo zgodaj v postelj o,mogle videti to hudomušno igro z naših planin. Vstopnice bodo naprodaj pri vhodu od 6.30 ure naprej.
Naše gledališče je 22. aprila gostovalo z lepim uspehom s "Svojeglavčkom" tudi v Geelongu. Predsedniku geelongškega društva g. Marijanu Hribu in ostalim odbornikom se naše društvo prisrčno zahvaljuje za ves trud in delo, ki so ga vložili v pripravo dvorane in organizacijo tega kulturnega večera. Prav tako gre naša zahvala tudi našim odbornikom, zlasti g. Maksu Hartmanu in Lojzetu Ašenbergerju.
Ste že storili svojo dolžnost in poravnali članarino za letošnje leto? Napravite to čimprej 1 Koncem maja bomo črtali iz" naših seznamov vse, ki svoje obveznosti niso poravnali.
Odbor se opravičuje vsem, ki jim je neljubi incident na naši zadnji zabavi 6. maja v Nth. Melbourne Town Hall-u pokvaril poslednje pol ure zabave in razpoloženje. Rabuko so povzročili trije pritepenci - neSlovenci - ki so se iz "bushaM dotepli v Melbourne delat zgago. Odbor jamči, da do takih slučajev ne bo nikdar več prišlo in tisti naši "holcarji", ki so se tako junaško ( in barabsko ) umešali v kraval naj se ne čudijo, če ;im bodo vrata na naše zabave v bodoče zaprta. Mi prirejamo nase mesečne zabave za ljudi, ki se vedo ponašati v družbi; za pijandu-re, capine in rokomavhe pa v naši sredi ni in ne bo mesta.
Vse člane opozarjamo, da bo prihodnji mesec,v juniju, zopet letna skupščina, na kateri bo sedanji odbor polagal račune m^na kateri boste volili novi odbor. Cel kup vprašanj bo treba resiti in eno najvažnejših bo bodočnost Slovenskega društva samega. Uspehi društva v letošnjem letu so bili kar zadovoljivi in aktivnosti in povoljni rezultati se množe od tedna v teden«, toda od vas vseh bo zaviselo, če bo društvo napredovalo še v naprej? kot društvo vseh Slovencev, ali pa omejilo svoje delovanje na ožji krog izbrancev, ki se zavedajo da so Slovenci in so na to ponosni. Da bi pa peščica požrtvovalnih ljudi delala in se trula za dobrobit množice nebrižnežev je docela smešno in v oprez vsakim zdravim razumom. Na vas samih bo zaviselo.......
; Če hočete postati člao -Holove»« kega. društva V"Malix>urnu, izpolnite spodnjo prijavnico in pošljite jo na'na s lov:
SLOVENIAN ASSOCIATION 371a Park Street, North Carlton, N.V.
PRIJAVNICA v članstvo SLOVENSKEGA DRUŠTVA v Melbournu
oo«o«ftoooaaooooooQo
IME IN PRIIMEK ......
KRAJ ROJSTVA.............................. DATUM ROJSTT>
NARODNOST .........................DRŽAVLJANSTVO .......
STALNI Na SLOV........................
POKLIC ................................. STAN
ČLANI DRUŽINE .................
(Ine in priinek članov družine)
ZANIMAM SE ZA..................................
(šport, petje, literaturo, dramatiko,glasbo itd.)
PODPIS:
Odreži in pošlji kot potrebnoj
SPREMEMBA NASLOVA
Podpisani : .......................................(Ine in priinek)
obveščan,da je noj novi naslov: ..................................
a • o t>
Moj stari naslov je bil?