NA SLOVE NI JA
LETO (ANO) XLIV (38) Štev. (No.) 42
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 24. oktobra 1985
Pred praznikom
Občestvo živih in mrtvih Slovencev
V osebnem in družbenem življenju je čas, sicer neotipljiv, a vendarle bistven činitelj.
Občutek za čas pa je verjetno eden najbolj redkih političnih čutov.
Kar hočemo, bi navadno radi ime. li takoj, česar pa ne moremo doseči v eni sapi, se nam zdi že nerealno.
Ni redek pojav, da smo nestrpni, ker ne vidimo hitre uresničitve narodnih ciljev, istočasno pa imamo pripravljen pomilovalen nasmeh za tiste, ki se truidijo in vztrajajo pri delu za vrednote, ki so sicer narodu potrebne, a jim trenutno svetovni položaj ni naklonjen.
Demokracija je vrednota in po izjavi argentinskih škofov „sodobni izraz evangeljskega nauka“, človekovo dostojanstvo zahteva svobode in brez nje ni rasti ne na osebnem ne na javnem področju. Večji del Slovencev pa živi pod totalitarnim sistemom že nad 40 let. V praksi pozna demokracijo le del naroda v zamejstvu in zdomstvu. Ne vemo, kdaj bo napočil za Slovenijo čas politične svobode. Je tedaj vztrajanje pri naporih za ohranitev demokratičnih idej v slovenskem narodu že nesmiselna utopija?
Združitev slovenske zemlje v eni državni enoti je najstarejši slovenski politični program. Ni bil še dosežen. Tudi danes mednarodne razmere niso naklonjene spremembam, ki utegnejo biti za naš narod celo tvegane. Ceno, da ne pride do mednarodnih sporov, Slovenci potrpežljivo plačujemo s svojimi narodnimi koristmi. V danih razmerah je to morda primerno, a ne pomeni, da smo se pravici odpovedali.
Poudarjati svoje pravice je naša dolžnost; sicer bomo mi in drugi nanje pozabili! Seveda se izpostavljamo očitku, da smo „nerealni“ v svojih zahtevah. Vendar je fak očitek sodobnikov manj pomemben, kakor bi bila obsodba bodočih rodov, da smo svoje pravice zanemarili, ker smo se bali — hoteti.
Državna samostojnost je še neuresničen narodov cilj. Kdaj in kako ga bomo dosegli, je vprašanje, na katero bodo odgovarjali sedanji in bodoči slovenski rodovi v skladu z razmerami. Vendar če ne vzpodbu-
jamo med seboj volje po suverenem odločanju o skupni usodi, bo celo najbolj primeren zgodovinski trenutek za uresničevanje naše državnosti — zdrsnil mimo nas.
Vztrajati ob idealih politične svobode, narodne združitve in državne samostojnosti pomeni enim, da smo „nerealni“, drugim pa, da ne storimo dovolj za njih hitro dosego. In vendar moramo živeti istočasno v sedanjosti z vsemi njenimi omejitvami ter zaupati, da bo v bodočnosti slovenski narod spoznal primernost časa ter znal uresničiti to, kar danes hoče in zahteva.
Svoje politične cilje bomo dosegli, ko bo zanje vnet velik del slovenskega naroda in ko bodo za to dani tudi mednarodni pogoji. Vendar pri tem ne pozabimo, da svoboden človek za pravico ne prosi marveč jo — zahteva, zanjo dela in se bori!
Zato moramo gojiti v sebi in med seboj tako vztrajnost, kakor zvestobo in pogum. Zvesti moramo biti svojemu rodu in vrednotam, brez katerih noben narod ne more rasti krepko iz lastnih korenin. To pomeni, da moramo neprestano oživljati zavest naših političnih ciljev med rojaki in jih istočasno zahtevati pred svetom.
Pot do narodnih ciljev pa ni ne lahka ne kratka, a Slovenci jo bomo prehodili vztrajno in pogumno — z roko v roki!
Marko Kremžar
O občestvu živih Slovencev menda hi treba kaj prida pisati, niti definirati, koga imam s tem nazivom , v mislih. Vse naše žive ljudi v vseh treh Slovenijah, matični, zamejski in zdomski, ki se čutijo in priznavajo za Slovence, brez ozira na njihovo poklicno, svetovno-näzorsko in politično opredelitev. Življenje je gibanje, je akcija in razvoj, je dviganje in padanje, in o vsem tem se govori in piše, se ocenjuje in usmerja svobodno ali pod prisilo, in kdor bere časopisje in knjige ter zasleduje vse premike in preobrazbe v nenehnem teku zgodovine, je dovolj poučen in ve, kaj je mišljeno pod izrazom „občestvo živih“. Nadaljnje razlaganje je torej nepotrebno.
Drugače je z občestvom mrtvih, o katerih bi na tem mestu rad nekaj napisal. Treba je razčleniti, kateri mrtvi pridejo pri tem razmišljanju v poštev; ne sicer kot edini vendar kot izbrani in prvenstveno zaslužni pokojniki, ki jih smemo imenovati mučenike za obrambo slovenskih narodnih, kulturnih in verskih vrednot-In so umrli nasilne smrti zaradi zvestobe in obrambe teh vrednot.
Zgodovina nam pripoveduje, kdaj in koliko slovenskih ljudi je ■— izven rednega vojskovanja — nasilno zgubilo življenje recimo v času strašnih turških vpadov na slovensko ozemlje,
Teze k slovenski politiki
Iz zapuščine Franceta Dolinarja - Petra Devičnika _
Gornji zapis nima datuma. Objavljamo ga z dovoljenjem svojcev kot spomin na rodoljuba, ki ga je napisal, in kot doprinos k razpravljanjem o naši narodni bodočnosti.
1.	Slovenska politika uresničuje pravico in voljo slovenskega naroda lastne samostojne in suverene narodne države. Vstoip slovenske države v državno-pravne izveze, ki pogodbeno omejujejo slovensko suverenost, more narekovati le korist slovenskega naroda 'in izvršiti le njega jasna in izrecna volja.
2.	Slovenski narod vodi lastno zunanjo politiko, katere cilj jle medna-
Med nas je usekalo...
Ob 40-letnici našega begnnstva
rodna zagotovitev meja, doeelnosti in varnosti slovenske države v etnografski, strateški skienjenosti nje državnega ozemlja. Slovenska zunanja politika se zaveda historične individualnosti .slovenskih dežel, slovenskemu ozemlju endogenega geopolitičnega oblikovalnega počela, zgodovinske funkcije slovenskega naroda.
3.	Ker je dričava predvsem organizacija oblasti in gospodarstva, mora slovenska politika zlasti dograditi narodno pravno-oblastveno strukturo.
4.	Porok slovenske državnosti je lastna slovenska oborožena sila, podrejena in odgovorna zakoniti slo-
TRPEČA DOMOVINA:
NOVI „VZGOJNI“ UKREPI V LJUBLJANI. Sedanja partizanska prosvetna oblast v Ljubljani skuša od šole in vzgoje mladine odvzeti vse, kar po njenem mnenju „kvari“ naravno vzgojo. To so predvsem vsi katoliški vzgojitelji in redovnice. Šolskim sestram bodo zaenkrat pustili ljudsko šolo, vendar pod nadzorstvom partizanske upraviteljice a-li referenta. Sestre morajo sedaj, tako kot vse druge učiteljice, obiskovati nostrifikacijski tečaj. Šele po dovršenem tečaju bodo določili, katera bo smela poučevati in katera ne. Od sester so sprva zahtevali, da slečejo redovno obleko, nakar pa da jih bodo razmestili po raznih šolah. Sedaj so toliko popustili, da jim bodo pustili poučevati v redovnih oblekah in na njihovih šolah, vendar pod strogim partizanskim nadzorstvom.
SKRUNJENE GROBOV, Neki prisilni mobiliziranec, po rodu Hrvat, ki je nekaj časa bil dodeljen partizanski edrnici v Lomu, se je napram nekemu znancu izrazil, da je zanj najhujše delo to, da mora odkopavati mrliče ter jim nato rezati nosove in ušesa ter izkopavati oči. Pravil je, da jih nato partizani slikajo in razstavljajo, češ, tako so ravnali protikomunistični borci s partizani.
OF ČISTI SVOJE VRSTE. Prijatelj lista nam poroča o sedanjih razmerah v Slovenskih goricah. Popisuje nam jih
takole -.„Titove čete so zasedle Slovenske gorice brez boja, to je šele tik za tem, ko so Nemci umaknili svoje čete. Takoj po zasedbi je bila proglašena mobilizacija moških letnikov do l, 1914 oz. celo do l. 1910. Kljub grožnjam in zasledovanju OZNA-e se niso odzvali vsi moški, za kar so< bili sicer pozneje klicani na vojaško poveljstvo, a so bili „začasno“ odpuščeni na domove brez kazni, češ, da vojaška uprava še ni urejena.
Drugi ukrep s strani OF je bila izvedba organizacije OF in nato volitve. V vsakem kraju je bilo postavljenih več kandidatov, od katerih jih je bila vsaj polovica, bi niso odobravali politike OF. To so bili večinoma krajevno-vplivnejši možje, ki jih danes partizanski režim smatra za „reakcionarja“. Kljub pritisku s strani organizacijskih central, zlasti pa še domačih levičarjev, so bili polagoma zaradi ponovnih zahtev ljudstva, ki se je sklicevalo na ljudsko demokracijo, izvoljeni v večini krajev iprotikomunistično usmerjeni ljudje. O tem je poročal tudi predsednik sedanje federalne vlade v Sloveniji Boris Kidrič ter je dejal: „Imeli smo primere, da so se zlasti na Štajerskem odbori OF marsikje podali v varstvo reakcije. Tako se je „reakcija“ ob nebudnosti naših kadrov nagrmadila v odbore OF. Dames pa imamo odbore OF v glavnem v tistih rokah, v katere spadajo“ (Sl. Poročevalec, 26, sept. 1945).
(Zedinjena Slovenija, 22. oktobra 1945)
venski vladi.
5.	Ker je država organizaciji predvsem oblasti in gospodarstva, mora slovenska politika skrbeti za zagotovitev tvarnih in tehničnih pogojev samostojnega narodnega življenja. Nujen je načrtni dvig produkcije, potrebna industrializacija se mora izvršiti v organični zvezi z ostalimi produkcijskimi panogami.
6.	V duihu slovenskega državnega izročila, v skladu z zgodovinskimi skušhjami slovenskega narodnega preporoda in s političnim čustvovanjem slovenskega človeka je samo demokratično urejena slovenska država, katera j'amči osebne pravice svobodnega državljana in njega vpliv na vodstvo državnih opravil.
7.	Ker proletarski položaj slovenskega delavstva tvori statino nevarnost za organično enoto naroda, je cilj slovenske politike čimprejšnja stvarna odprava proletarstva. Zagotoviti mora zoper državni in privatni. kapital: delavne pogoje in delavčev delež na produkciji, tudi s potrebnimi strukturnimi reformami, gele na osnovi de-proletariizacije je možna izgradnja narodnega gospodarskega občestva po vidikih pokliicnoJstanovske pripadnosti.
8.	Duhovna edinost naroda je predragocena narodna vrednota, zato jo slovenska država ščiti.
ali ob kmečkih uporih, ko so fevdalni gospodje z najetimi vojščaki dali pobiti množice slovenskih ljudi, in še ob drugih prekucijah, ko je tekla nedolžna kri preprostega naroda. Vendar teh nasilnih smrti ne vključujem v moj pojem občestva mrtvih, ker jim manjka duhovna podstat in vsebina. Tak duhovni, bi dejal: transcendentalni značaj pa ima nasilna zguba življenja pri tistih Slovencih, ki so prelili svojo kr j med štiriletno komunistično revolucijo in po njej, ker so se iz globokega prepričanja, da imajo prav, uprli brezbožnemu nasilju in pri tem zgubili življenje, največkrat V predhodnih strašnih mukah in nepopisnem trpljenju. .
Nimam torej v mislih samo muče-niško izven boja pobitih domobrancev in drugih protirevolucionarnih borcev, čeprav so ti na prvem mestu v mojem občestvu mrtvih, marveč vse tisoče in morda deset tisoče (kdo bi mogel zanesljivo navesti točno število!) slovenskih ljudi vseh slojev in poklicev, ki so umrli pod kroglo, puškinim kopitom ali nožem, ker so globoko verovali v Boga in posmrtno življenje, globoko ljubili svoj narod ter zavračali brezboštvo. Vidni slovenski pisatelj Narte Velikonja je to glasno izpovedal tik pred nasilno smrtjo, ko je zaklical: „Živel Kristus Kralj !“.
Morilci so bili bratje po narodnosti, krvi in jeziku — Kajn je moril Abela.
V mojem spominu vstajajo pred menoj možje-mučeniki, ki sem jih dobro poznal, mnogi med njimi so bili moji prijatelji, pa jih je morilska roka pokosila, nekatere v groznih mukah, ko jih je, kot narodne delavce in vodnike, skupnost najbolj krvavo potrebovala. Tu je ban dr. M. Natlačen, univ. prof. dr. L. Ehrlich, tu je neprekosljivi javni delavec in organizator Ivo Peršuh, tu je prof. Branko Kek, sošolec iz akademskih let, novomeški kanonik, tu moj grmski kolega, mojster-telovadec Jože Pavlič, tu stoji v vrsti odlični župan tedaj največje podeželske občine Šmihel-Stopiče Brulc, ob njem je župan občine Horjul, moj zgledni grmski učenec Ba-stiČ, in tu se smehlja vedno nasmejani gimnazijski sošolec, župnik na Su-
horu, Janez Raztresen. Temu so po zanesljivih pričah na živem telesu rezali jermene iz kože na hrbtu... Brulcu so živemu odrezali ušesa in iztrgali jezik... Lahko je škof Gregorij v begunstvu izjavil, da so tudi na slovenski zemlji zrasle palme mu-čeništva. Pa naj bi bil tudi imel v mislih le civilne žrtve revolucije in trpine okupatorskega nasilja s streljanjem neštetih talcev.
A v duhu gledam čete in bataljone domobrancev, strumno korakajm čih pod oknom mojega stanovanja in glasno prepevajočih svojo slavno himno „Oče, mati, bratje in sestre.. ti so se za ceno svojega življenja odločili z orožjem upreti se brezbožnemu zlu komunizma in ščititi narod in njegovo premoženje. Kaj so ti prestali v rokah strastno sovražnih bratov, je že zgodovina, ki se v domovini ne sme zapisati, kjer je pa zapisana, je nevarnost, da se sčasoma pozabi.
To je moje občestvo mrtvih Slovencev, ki ga v tem spisu želim predočiti slovenski javnosti.
Kar bi ta pisec rad vsejal v srca vseh vernih Slovencev je - odrešilna misel, naj bi živi navezali in vzdrževali stalne in tesne duhovne vezi z mrtvimi, se pravi z mogočno vojsko mučenikov pri Bogu v nebesih, ki jih je bogato rodila vojska in revolucija in ,so nasilno umirali s Kristusovim imenom v umu, srcu in v ustih. Da so pri Bogu, nam potrjuje knjiga Modrosti (3/5,6) :
Kakor zlato v topilnici jih je preizku-in našel, da so njega vredni	\sil
Oni so močni zavezniki nas živih v neenakem boju z zlom, da se zagotovi svoboda, pravičnost in vernost narodu v domovini in mu pomaga do novega razcveta. Oni so v življenju bitko zgubili, mrtvi so nepremagljivi. Zatekajmo se k njim, prosimo jih pomoči! Strnimo občestvo živih in občestvo mrtvih v eno samo, vse obsegajoče občestvo Slovencev, in bodimo trdno prepričani, da smo nepremagljivi, in da je lovorika zmage v naših rokah. Ta močna zavest bo pod-netila v nas živih ogenj podjetnosti in požrtvovalnosti, ki bo požigal zapreke na poti v bogoljubno, svobodno prihodnost naroda.
L.	P.
JEZIKOVNA VOJNA
Na Hrvaškem je izbruhnila jezikovna voj'ska. Prvi strel je oddal Franjo Butorae, partijski tajnik na Reki, najvažnejšem jugoslovanskem pristanišču, v tedniku in partijskem glasilu. Butorae, ki je po rodu Hrvat pa pristaš trde linije v partiji, ise je pritoževal nad preveč fanatično rabo hrvaških besed v družbenih občilih in šolskih knjigah. Kot je pisal, je to del namena, da se vzgojijo mladi Hrvati v nacionalističnem dubu.
To svojo trditev je podkrepil z objavo dolge liste besed, predvsem tistih hrvaških, ki so nadomestile o-bičajne tujke v srbohrvaščini.
Sovraštvo na Kosovem
Po ljudskem štetju iz leta 1981 živ; v Jugoslaviji več kot 1.700.000 Albancev. Od teh jih je 78% ali
1.200.000	na Kosovem. Okrog 1. 1981, ko so bili veliki nemiri, je’ tam živelo tudi okrog 210.000 Srbov in Črnogorcev, kar naj bi predstavlja-
lo.	komaj 15% vsega prebivalstva. Po nemirih pa se je le-teh izselilo vsaj 17.000, ker tridijo, da so dobivali grožnje in da se zato ne čutijo več varne. Sovraštvo na Kosovem se vedno bolj stopnjuje. Albanci pa po drugi strani trdijo, da izvaja režim nanje hud pritisk, ki sega tako daleč, da mnogokrat pride do hudih pretepov celih družin.
FAZ — prir. Pavlina Dobovškova
Kot je trdil, je namen tega jezikovnega purizma, da se zabije Mn med Hrvati in pa Srbi, ki so sicer člani iste jezikovne družine kot Hrvati, a si raje kot ti sposojajo tujke iz drugih jezikov.
Ko je končno neki sribski član hm vaškega parlamenta v- Zagrebu prišel 'S temi trditvami iz Komunista na dan, je hrvaški minister za vzgojo in kulturo obljubil preiskavo, a obenem dejal, da so po njegovem te trditve brez podlage. Temu je takoj sledil odgovor: v Komunistu je bil priobčen plaz pisem, ki so nastopala proti jezikovnemu „nacionalizmu“ na Hrvaškem. Opominjala so bralce na stare’ jezikovne prepire, kot npr. leta 1972, ko je bilo uničenih ,40.000 izvodov Pravopisa, ker je bil „preveč hrvaški“.
V začetku septembra je bil poseben sestanek v založbi Školska knjiga, ki zalaga večino šolskih tekstov in je bila tarča pisem v Komunistu. Funkcionarji so ponovili svoja prejšnja zanikanja, da bi posebej „brva-tizirali“ tekste; oni samo tiskajo, kar pišejo avtorji. Eden od glavnih pri založbi je pa dejal, da so on sam in še drugi tovariši zaman skušali priti v stik z avtorji protestnih pisem, ki jih je Komunist objavljal teden za tednom: podpisi in naslovi so bili izmišljeni! Namignil je, da je kampanja v Komunistu del „širše politične igre“!
The Economist;
14.	septembra, London
Dr. Tinè Debeljak
(234)
MED KNZJIGPMI IN REVI3RM!
LÉTNO POROČILO ZVEZNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE 84-85
Tone Mfeerit
M IZ ZIVL3EIN0A V ARCCNT1WI
Ob koncu šolskega leta 1984-85 je iizišel 28. letnik letnega poročila ZGS v Celovcu. Kot povzemamo iz poročila, je v letošnjem letu obiskovalo islovensko gimnazijo v Celovcu 72 dijakov (od teh 231 deklet — 48,9%), ki so s svojim vstopom v to ■slovensko šolo dokazali, da slovenska manjšina na Koroškem še vedno prisotna v južnem delu Avstrije, ter kljub vsem pritiskom skrbi za svoj intelektualni potencial 'in goji svoje narodno in kulturno izročilo. Zaupanje v gimnazijo ne slabi, temveč narašča. Obiskujej‘o jo dijaki z vsega ozemlja južne Koroške, od Šmohorja na zahodu do Suhe na vzhodu, koder prebivajo pripadniki slovenske manjšine in kjer zveni še vedno slovenska beseda in pesem na lastnem prostoru. „Nikakršno preštevanje manjšine v njenem lastnem naselitvenem prostoru ne more izničiti tisočletne dediščine nekega naroda, nikakršni politični pritiski ne morejo uničiti njegove kulture in jezika". S tem optimizmom pričenja poročilo ravnatelj' R. Vospernik, nakar sledi podrobna statistika.
V gimnaziji je poučevalo 43 učnih moči, ki jih poročilo 'imenoma navaja z njih položaji in strokovno usposobljenostjo itd. ‘Sledi pregled upravnovzgojne skupnosti, ki je skrbela za gimnazijo, to je uprava, sodelovanje profesorjev, staršev in dijakov, nakar sledi kronika leta 1984. 85, ki beleži dogajanja in delovanje gimnazije v tem času, razni obiski šoli in šole drugim, kakor npr. skupne formacije slovenskih in nemških dijakov (Spittal) s pevskimi in igralskimi nastopi, s čemer so izrazili željo in pripravljenost za prijateljsko sodelovanje med obema narodoma, itd. V kroniki so zaznamovani tudi razili izleti, kot na Dunaj, kamor jih je povabil predsednik republike, udeležba na mladinskem evropskem mladinskem kongresu, kjer iso obiskali papeža, telet v Benetke itd.
Sledi razdelitev razredov, z imeni posameznih dijakov po razredih z 'imeni razrednikov, in posebna o-značlba oidi ičn jakov. Zanimivi so naslovi slovenskih in nemških šolskih nalog v višjih razredih gimnazije, kot npr. Klanec kot simbol domovine 'in slovenskega življa na Koroškem, ali nemški Was bedeutet Oesterreich einem Freunde der Kunst, Toleranz — Ueberprüfung eines Begriffs, in drugi.
V poročilu je več zanimivih člankov, tako o dr. Stankotu čegovniku, ki je bil imenovan po smrti prof. Poljanca za nadzornika za verouk, članek o gostovanju in sodelovanju na mladinskem, pevskem festivalu v Celju, kjer so dobili posebno nagrado, Poročilo o udeležbi študentov pri tekmovanju aktivnih piscih — avstrijskih nemških in slovenskih dijakov, Potovanje v Rim, Utrinki iz Benetk, predvsem pa Ob 150-letniei rojstva fizika in 'Slovenca Jožefa Štefana, ki je foil rojen v Celovcu in je sodeloval s slovenskimi doneski v Janežičevih revijah. Dijaki so se udeležili tudi odkritja plošče na njegovi rojstni hiši.
Izredno važen je članek 10 let sla-vistično-pedagoških seminarjev, ki pomenijo vsakoletno srečanje celovške, ljubljanske in graške univerze z namenom, da dopolnjujejo znanje v slovenskem jeziku 'in v slovenskih narodnostnih vedah. Plod teh srečanj sta že dve knjigi, ena Slodnja-kova Slovstvena zgodovina in druga dr. Valentina Inzka Zgodovina Slovencev do leta 1918, ki sta bili obe napisani za dijake slovenske gimnazije v ‘Celovcu. Pomemben pa je (Zlasti članek Regionalno in socialno poreklo dijakov Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu v šolskem letu 1984-85, ki ga je napisala Božena Antonič, Korošica z Geografskega instituta v Ljubljani, kjer opisuje, iz katerih političnih okra-
Poldrug teden manjka do volitev, in ljudje si na splošno postavljajo troje vprašanj. Kaj se dogaja? Kako bomo prišli do volitev? Kaj bomo volili? Ob vsakem od teh se bomo vsaj kratko ustavili, akoravno ne moremo dati določenega odgovora za nobeno izmed njih. Le toliko, da nanizamo par podatkov in par misli za kažipot.
ČAS POD STRELI
Predvolilna doba se je spremenila v neke vrste tiho vojno. Že zadnjič smo omenili vrsto atentatov, in ti so se zadnje dni še poostrili. Ni bilo noči, da ne bi eksplodirala kaka bomba blizu vojaških poslopij ali stanovanj kjer žive aktivni ali upokojeni oficirji. Nenehno so se nadaljevali tudi telefonski klici na razne osnovne in .srednje šole, kjer so neznani glasovi napovedovali, da je bila v šolskem poslopju podstavljena bomba. Prišlo je tudi do spopadov med nasprotujočimi se skupinami, ki so po cestah pripravljale votivne letake ali napise.
Temu je treba dodati tudi nemire po jetnišnioah. Zadeva nima nikake zveze z skupinami, ki trosijo nemir, a dejstvo samo teh jetniških uporov
■aaaaaaaaaaBaaaaaBaaaaBaaBBaaaBaaaaBaaaaBaaaBBBaaaaai
jev izhajajo dijaki ož.riz kakšnih socialnih slojev. Številni diagrami in statistike, raztreseni po vsej knjigi, so ilustracije k temu važnemu članku, ki hi bil vreden poisebne podrobne obdelave.
aaaaaaBBBaBaaBaaBaaaaBaaBaaBaBBBaaaaaaaaBaaaBaBaaaaaBBaaaaaaBBBaaBaBaBaaaaaBaaaaBaaaaaaaaaaaaBBaaBBaaaaaaaaa
90 let Aljaževega stolpa na Triglavu
Leto's je poteklo 90 let, kar je dovšiki župnik kupil vrh Triglava, postavil nanj pločevinasti stolp in tako . pokazal nemšikim turistom, da sta Triiglav in zemlja okoli njega slovenska. Ta .stolip je postal pravi (Simboli, ki ga je sicer precej časa po revoluciji kazila rdeča zvezda, ki pa je sedaj izginila ,z njega.
7.	avgusta se je zbralo na Kredarici veliko turistov (na vrh Triglava nisi mogli, ker je ravno 'zapadlo veliko snega) in proslavilo obletnico. Predsednik Planinske zveze Slovenije Banovec je pokojnega Aljaža lepo počastil.
Zvečer istega dne pa je sedanji dovški župnik priredil na Dovju lepo slovesnost ob Aljaževem grobu. Sam je tudi omenil, da .sicer danes
slave Aljaža kot gornika in gospodarstvenika, ne omenjajo pa njegovega verskega dela. Koliko nabožnih pesmi je njegovih; in njegove kapelice !
K temu naj še pripomnimo, da so imele Aljaževe kapelice veliko problemov z norimi oblastniki, saj so mu ipo revoluciji njegovo kapelico na Kredarici pognali v zrak. Vendar — brali smo v Družini — je nekdo zlbral razbite koščke marmornate plošče, ki je bila tam vzidana Aljažu v čast, in jo prinesel v dolino, kjer čaka restavraterja in boljših časov. Kot piše: „Upajmo, da 'bodo naši vnuki bolj pametni od nas in bodo Aljaževo kapelico na Kredarici na novo postavili. In zlepljeno ploščo vzidali tja, kjer je svoj
čas stala !“
Posvetitev nove draveljske cerkve
DOKAZ NOTRANJE MOČI SLOVENSKE CERKVE
Znano je, da komunistični oblastniki, kjerkoli so si prisvojili oblast, niso naklonjeni veri in njenemu poslanstvu, .pa čeprav vztrajno govore in pišejo o nasprotnem in četudi je svobodno izražanje verskih čustev in pripadnosti veri zagotovljeno z ustavo in podprto 's človečanskimi pravicami. Treba j:e le nekoliko odgrniti zastor propagande, pa se je mogoče prav hitro prepričati o nasprotnem. Tudi Slovenija v tem o-ziru ni nikakršna izjema. Dokazov za take trditve je polna vsa povojna -zgodovina .slovenske Cerkve, mnogo pa pove tudi dejstvo, da so bile v vsem tem času, od „osvoboditve“ sem, vkljub znatnemu povečanju' števila prebivalstva, v Ljubljani zgrajene le tri nove cerkve, t. j. v Kosezah, zatem v Mostah in nedavno, v nedeljo 15. septembra 1985, je nadškof dr. Šuštar posvetil novo cerkev Kristusovega učlovečenja v Dravljah. Trenutno sta v Ljubljani v gradnji še dve cerkvi in to pri sv. Križu in na Škofljici, obe lepo napredujeta.
Ko je bila 1. 1961 ustanovljena nova župnija Dravlje in le-ta poverjena jezuitom, se je prav kmalu pokazalo, da je cerkev sv. Roka premajhna. Od 1. 1977 sem so še vrstila prizadevanja — mnoga od teh so bila brezuspešna — za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovolje-
nja za novo cerkev, dokler je le-to končno bilo izdano 29. oktobra 1982, tako da se je z delom lahko pričelo
15.	marca 1983 in je nadškof dr. Šuštar 5. junija 1983 že lahko blagoslovil temeljni kamen.
Nova cerkev leži ob prvotni (draveljski cerkvi, med nekdanjo potjo sv. Roka (danes Dražgoško ulico) in lipovim drevoredom, ki vodi na draveljsko pokopališče. Njena zunanja oblika je kaj nenavadna, ima poševno streho, ki se dviga takore-koč iz tal proti lipovemu 'drevoredu. Tudi notranjost je moderna, pa vendarle ob obilni uporabi lesenih oblog deluje mirno in ubrano. Zelo posrečena je arhitektova odločitev, da velik del zunanjih sten napravi iz modro obarvanega .stekla, tako, da je iz notranjosti mogoče videti prvotno baročno cerkev z zvonikom, hkrati pa je s tem ustvarjena v novem prostoru prijetna svetloba. Oltar je postavljen v kotu, od nj'ega pa se tla amfiteatralno dvigajo 'tako, da je z vsakega mesta dober pogled na oltar. Cerkev ima obilo stranskih prostorov t. j. zakristijo, dve veroučni učilnici, kapelo, stanovanje za duhovnika, zaklonišče, itd. Seveda ne manjkata ogrevanje in umetno zračenje. Pa vendar, ko človek opazuje to novo pridobitev, nehote pomisli na Plečnikove mojstrovine in obide ga misel, da tega
,|BaaMII*ainlll"B«*a*B«BBBBBBBBBBaBBBaaBBBaBaaBaaBaaBaaB1
velikega slovenskega arhitekta zlepa ne bo kdo prekosil.
Nova cerkev je .bita zgrajena izključno s prostovoljnimi prispevki vernikov iz domovine in tujine, ter zgotovljena v nekaj vCč kot dveh letih. Ni še povsem končana, saj so klopi v cerkvi, tabernakelj in ambon le zasilni. Manjkajo tudi še orgle, pa vsa notranja oprema stranskih prostorov. Gotovo pa bodo vse te pomanjkljivosti v doglednem času odpravljene.
Posvetitev cerkve je bila pravi praznik fare Dravlje in demonstracija slovenske vernosti. Slovesnost, ki se j;e birič ela ob 15. uri, je spremljalo prekrasno sončno vreme, vodil pa jo je nadškof dr. Šuštar ob asistenci provineiala slovenskih jezuitov p. Kokalja in draveljskega župnika p. Svoljšaka, ter drugih duhovnikov, med njimi Slana jezuitskega reda p. Dezza iz Rima, ki je zastopal generala p. Kolvenbacha. Slavje, ki so ga poživile slovenske narodne noše, petje združenih pevskih zborov in seveda številni verniki, se je začelo z uvodno besedo p. Kokalja, pozdravom p. Dezza in razlago graditelj'a cerkve arhitekta Marka Mušiča o njenih značilnostih, je zatem prešlo v samo evharistično daritev s somaševanjem, med katero je bil opravljen obred posvetitve. Vsi, ki v novo cerkev niso mogli, so poteku slovesnosti lahko slediti zunaj nje, preko barvnih televizijskih zaslonov, župnijski urad Dravlje je ob tej priložnosti izdal lično brošurico q novi cerkvi z razlago njenih Značilnosti in zgodovine nastajanja. Draveljske
ljudi napravlja živčne, zasti še, če se dogodi, kot v primeru v Santiago del Estero, da pride do smrtnih žrtev.
Aretacija neke prevratne celice, ki naj bi bila desničarskega znaka, je precej preplašila ljudi. V zaroto so zapleteni nekateri visoki bivši oficirji. Poročila govore o pobeglem generalu Suärez Massonu, in o civilistih, ki so v zvezi z njimi. Med temi je tudi en sin generala Campsa, bivšega šefa buenosaireške province, izredno obtoženega zaradi kršenja človečanskih pravic med protigverilsko vojno. Vse je zelo zapleteno, ker se v nekaterih uradnih krogih trdi tudi, da je skupina tesno povezana s tihotapstvom mamil in ordžja, pri čemer dobiva izredne denarne zaslužke.
Ljudje se torej umestno sprašujejo, kaj se dogaja. Vlada odgovarja, da gre za poizkuse kršitve ustavnega reda. Da desničarske skupine rovarijo pred volitvami z namenom, da kalijo mirno vzdušje, ki je doslej vladalo, in zadovoljstvo ljudi nad tem, kako se stvari razvijajo. Na splošno ljudje upajo, da Se ta in druge podobne stvari razjasnijo.
OH, KAKO JE DOLGA POT
Poleg omenjenih izbruhov nasilja, ljudje tudi nestrpno pričakujejo 3. novembra, ker so po svoje že siti predvolivne gonje. Demokracija je lepa, a kadar jo lepo živimo. Argentinske politične stranke je še niso vaje. ne, zato pride do hudih notranjih prepirov, do prenaglih korakov, do puljenja za ta ali on stolček, in ljudje, ki od zunaj to gledajo, pa morajo trpeti vsakdanji križev pot preživljanja, se zgražajo in seveda ne vedo kaj in kako.
Odkar so se pred dolgimi meseci pričele notranje volitve v strankah, pa domala do datuma, pred par tedni, ko je zapadel rok za predstavitev volivnih list, se preld ljudmi odigrava žaloigra peronističnih notranjih prepirov, sindikalnih posegov, trenja ob kandidatih itd. Poleg tega v parlamentu ljudje niso našli odmeva za svoje težave. „Kaj bomo volili, da bodo prav tako zabušavali kot doslej?“ se marsikdo sprašuje, in skeptično ozira v zatemnjeno sobo, kjer bo moral oddati glas, s katerim ne bo preveč soglašal.
Zapišimo le, da je vse to zdravo. To je kot vročina pri bolniku, ki kaže da nekaj n; prav, pa človeka pripelje do zaključka, da bo treba nekaj storiti : iti k zdravniku, kupiti zdravila, in jih uživati dokler se zdravje ne
gospodinje pa .so se še posebej izkazale in napekle obilo peciva, s katerim so bili pogoščeni vsi udeleženci slavja.
Take in podobne slovesnosti v Sloveniji so dokaz, da komunističnemu režimu, vkjub štiridesetletnemu prizadevanju in ustvarjanju vseh mogočih ovir in težav, ni u-spedo, da bi ljudi odvrnila od vere1. Kažejo, kaiko močno je vera zakoreninjena v slovenskih ljudeh, saj' drugače bi se takih gradenj ob pičlih dohodkih, k: jih trhlo komunistično gospodarstvo ljudem nudi, ne bi bilo mogoče lotiti. So pa taki in podobni uspehi slovenske Cerkve lahko kažipot vladajočemu režimu, kaj se z osebno zavzetostjo in smotrno uporabo denarja, pa brez dolgoveznega .govoričenja, obilice sestankov, vsakovrstnega sprenevedanja in odklanjanja odgovornosti lahko doseže.
In ta novi podvig v .slovenski Cbr. kvi je usipel prav jezuitom, katerim je bilo po zadnji vojni zaplenjeno v Ljubljani prav vse, vključno s cerkvijo sv. Jožefa, ki je bila spremenjena v filmski atelje. Mnogi od jezuitskih redovnikov so bili v zaporu, prav vsi pa pregnani iz Ljubljane na grad Bogenšpenk pri Litiji. Z očitno božjo pomočjo, vztrajnostjo in trdoživostjo pa jim je uspelo, da So razen nòve cerkve v Dravljah pred leti dogradili prav tam novo redovno hišo in pred časom pridobili v Ljubljani novo postojanko na Zrinjskega cesti št. 13, v bližini njihove nekdanje rezidence. Bog je zvestim zvest.
(Dopisnik iz Slovenije)
vrne. Argentinska demokracija prestaja komaj svojo otroško dobo. A prav ti znaki so pozitivni. O njih se tudi že piše po časopisih, in govori javno po cestah in trgih. Ljudem se počasi odpira pamet, in zamujena desetletja bodo počasi, a vztrajno, nadomeščena z novimi izkušnjami. Vendar, pot je res dolga, in marsikoga prime skušnjava, da bi vrgel puško v koruzo, oziroma, da bi jo iz koruze potegnil. To bi bila seveda največja nesreča.
PREVEC LIST, PREMALO IZBIRE
Zadnje in ne ravno lahko vprašanje pa je, kaj bomo volili. Tudi na tem boleha naša družba. Pravzaprav je že tradicija v Argentini, da se ponuja vrsta strank. Kakih petnajst jih lahko naštejemo v sklopu vsenarodnega nivoja, ter na področju prestolnice in province Buenos Aires. K tem je treba prišteti še številne, močne in važne provincijske stranke, ki imajo tudi zastopstvo v kongresu (v senatu so domala sodnik med vlado in opozicijo), in še celo nekatere skupine na občinski ravni.
Pred dvema letoma še je bilo laže odločiti, vsaj za večino. Tedaj so ljudje vedeli, da je pri predsedniških volitvah možna le dvojna izbira: radikalizem ali peronizem. In že tedaj je bilo izredno veliko primerov, ko so ljudje volili eno stranko za predsednika, drugo pa za poslance, guvernerje itd. Sedaj pa gre le za državne in provincijske poslance. Izbira je večja in tudi ljudje so bolj „zbirč-ni“. Kljub polarizaciji, ki jo skušata obuditi tako vladni radikalizem kot peronizem (oba si od nje obetata uspehe), so mnoge manjše stranke, ki računajo na to, da bodo dobile kakega poslanca, in nekoliko popestrile parlament.
Glede izbire za volitev, in analizo strank, se bomo ob tem ustavili nekoliko dlje prihodnji teden. Pisec teh vrstic se dobro zaveda, da tudi v Slovenski skupnosti mnogi še niso odločeni. Drugi nimajo nobenega dvoma, in nekateri celo javno napovedujejo za koga bodo volili, in to glasno pripovedovanje je bolj pripisati ideološkemu purizmu kot morebitnim propagandnim namenom. Pa tudi to je prav, tudi s tem bo demokracija pridobila na vrednosti. Podpisani raje le .razlaga. Ni namen teh vrst kanaliziranje političnih voda v določene tokove, akoravno se nam včasih tudi po tem pocedijo skomine. Vsaka odločitev je boleča; če je prelahka, potem verjetno tudi ni prava odločitev. Vsak pa mora potem tudi nositi posledice te odločitve. In za tem pač vsi trpimo. Država in državljani že dolgo vrsto let. Upanje pa vedno o-stane, da bo naše trpljenje prineslo vsaj boljšo družbo poznejšim rodovom.
KRATKE NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
FAZ, DPA — prir. P. Dobovškova
Hrvaška vlada- hudo kritizira hrvaške intelektualce in nacionaliste. Pravi, da se zatekajo pod okrilje hrvaške Oerkve in jih zato naziva „kleronacionaliste“. Politični spori v Zagrebu so dosegli takšne oblike, da je po mnenju Beograda ogrožen jugoslovanski ugled v svetu.
Pojem ,,'besedn; prekršek“ je še vedno predmet velikih razmotrivanj in debat, tako v inozemstvu in doma, ker je v zvezi z določbami o pravicah človeka.
Jugoslovanske oblasti so se morale avstrijski vladi ponovno oprostiti zaradi kršenja teritorialnih pravic. Konec junija letos je namreč neki Ceh pobegnil iz Slovenije v Avstrijo. Obmejni jugoslovanski stražnik ga je zasledoval in ga obstrelil. češki begunec, čeprav ranjen, .se je še priplazil nekaj metrov v Avstrijo, potem pa je umri. Pri preiskavi so ugotovili, da je bil begunec zadet v tilnik še na jugoslovanski strani, da pa so bili streli izstreljeni v smeri prot; Avstriji. Prič pri tem dogodku ni bilo.
Meseca maja so jugoslovanske o-blasti ustrelile dva Turka, ki sta hotela ilegalno prekoračiti slovensko-avstrijsko mejo.
Obmejne prebivalce sta oba primera zelo presunila.
MARIE0® — Na seji volivne komisije iSZDL so analizirali potek ,.evidentiranja” (po argentinsko: dedocracia) in ugotovili, da šo jih premalo evidentirali, ker se ljudje težko odločajo za sprejem funkcij. Spravili se bodo tudi na proučevanje vzrokov te premajhne 'zainteresiranosti za delegatsko delo.
LJUBLJANA — Avtomobilski plašči
(gume) so redkost v trgovinah. Domar čih ni, uvoženi' so pa zelo dragi. Za manjše jih skoraj ni, za tovornjake se pa ne splača (zaradi uvozne cene in deviz) imeti v zalogi; dobi se jih le po naročilu.
NOVO MÈSTO1 — Prašičjo kugo so po desetih letih spet zasledili v novomeški okolici. Protinapad je hitro bil storjen in upajo, da, je razširitev te virusne bolezni bila ustavljena. Sklepajo, da je bil virus prinesen s pomijami iz bolnišnice, kjer naj bi bil v kosu mesa, prinesenemu bolniku, pa ga ta ni užil. V 'Slovenijo pa naj bi meso prišlo po prekupčevalcih 'živine, ki si ne preskrbijo veterinarskih potrdil.
KRANJ — Nov center za razmnoževanje semenskega krompirja so začeli graditi v 'Šenčurju. V prvi fazi bodo pridobili 220 tisoč gomoljev, iz njih pa po drugi delitvi 320 tisoč kg semenskega krompirja. S tem ne bo treba več uvažati brezvirusnega semenskega krompirja.
VERDUN PRI NOVEM MESTU — Rimske grobove so lani odkrili v tem kraju. Zdaj so iz enega, ki je pripadal veljaku, odkopali keramično amforo, stekleno žaro in nekaj steklene posode. Grobovi naj bi bili iz prve polovice prvega stoletja po Kr.
MAVČIČE — Hidroelektrarna na Savi bo začela proizvajati elektriko naslednjega junija. Z močjo 38 megavatov bi pridobila letno 83 GW ur elektrike. Vključevali jo bodo dvakrat dnevno, ko je uporaba največja.
KOSTANJEVICA NA KRKI — Za tretjino lanskega pridelka (in še tega slabše kakovosti) računajo letošnjo bero jabolko v Agrokombinatu Krško, ki je drugi pridelovalec sadja v Sloveniji. Vse to zaradi letošnje zimske pozebe.
KOČEVJE — V tovarni pohištva bodo izdelali opreme za več kot 20 šol v Libiji. Posel jim bo vrgel 200 milijonov dinarjev.
LJUBLJANA — Divjih odlagališč smeti je bilo pred desetimi leti kakih 880 po Ljubljani. Inšpektorska služba in mestni delavci so poskrbeli, da je v tem času število smetišč padlo na današnjih 78, od teh 36 večjih in 42 manjših. Zmanjšala se je seveda tudi količina smeti od okoli 300 tisoč kubičnih metrov smeti, je na teh krajih vsega
skupaj ostalo le še 8.840 kub. metrov odpadkov.
LJUBLJANA — Slovenske železnice
so nakupile — skupaj s Petrolom — 93 odprtih vagonov Ištiriosnikov in 30 cistern. S tem skušajo povečati svoj lastni park, ki predstavlja le 2,5% vseh vagonov v slovenskih rokah.
KRANJ — Mednarodni Gorenjski sejem si je ogledalo v enajstih dneh o-koli 120 tisoč ljudi. Predvsem je bilo zanimanje usmerjeno v kmetijsko mehanizacijo in gospodinjskim aparatom.
LJUBLJANA — Ni bilo zanimanja
za za predavanja, in koncerte glasbene delavnice o Scarlattiju, Bachu in Haen-dlu v veliki dvorani Cankarjevega doma. NajVeč jih je bilo nedeljskem predavanju: v dvorani, ki ima 1.350 sedežev, je bilo le 22 .poslušalcev.
BUGOJNO — Na 4. bienalu jugoslovanskega lutkarstva je Lutkovno gledališče Ljubljana dobilo glavno nagrado za predstavo Zvezdica Zaspanka. Žirija je podelitev izrekla na podlagi u-sipešne interpretacije znanega besedila Frana Milčinskega in ob mojstrski skladnosti vseh gledaliških komponent.
LJUBLJANA — Kljub ugotovitvi,
da slovenska kuhinja premore čez tisoč pristnih domačih jedi, je gostiln, kd ponujajo tako hrano, zelo malo. Gostilničarji jih redko, dajo na jedilnik, ker je z njimi precej dela ih bolj malo povpraševanja..
MARIBOR — Ràdio Maribor je
predstavil nov program MM-2 za nem-škOgovoreče poslušalce v Avstriji. Oddajal bo pet ur na dan, mislijo ga pa raztegniti ha 12 ur. Z novim oddajnikom mislijo pokriti celo Avstrijo in še Bavarsko.
KRIŠKO — Letošnja proizvodnja celuloze, papirja, valovite lepenke, embalaže in izdelkov papirkonfekcije naj bi bila 302.500 ton. Tovarna namreč vestno izpolnjuje načrte in na podlagi teh računa, da bo do konca leta ustvarila tudi devizni izvoz v višini 31,1 milijona dolarjev.
LJUBLJANA — Inflacija v mesecu avgustu kaže na porast 5% proizvodnih cen, 4,3% drobno prodajnih cen in 4,5% življenjskih stroškov (podatki veljajo za celotno Jugoslavijo).
MARIBOR — Univerzitetna knjižnica nujno potrebuje nove prostore. Vendar pa v načrtih SRS ne najdemo do leta 1990 kake omembe o njih zgradbi.
UMRLI SO OD 16, do 24. sept. 1985:
LJUBLJANA — Jože Kašper; Franc Planinšek; Franc Dobnikar (Luksov Francel) 73; Ivan Poženel; Josip Rus;
VEČERJA KARAPAČAJSKE DRUŽINE
Zrelo 25. letnico Doma, je naša srenja proslavila 11. oktobra v praznično urejeni dvorani, polni do zadnjega kotička. Veseli obrazi, družinsko kramljanje, smeh in zadovoljstvo je izžarevalo dušo našega Doma. S prisrčnim pozdravom vsem navzočim je predsednik Doma Tine Kovačič otvoril večer, naš dolgoletni župnik Albin Avguštin pa z molitvijo začel družinsko večerjo. Simpatični pari mladine so hiteli med mizami in skrbeli za dobro in gostoljubno postrežbo. Jedilni list je bil seveda novo presenečenje Ani Klemen in sicer okusni brochette. Prav tako ni zaostajala njena sodelavka Pavla Korošec; obema, iskrene čestitke!
Ko je bilo dobremu apetitu zadoščeno nam je spregovoril predsednik Doma in v skrčenih besedah dejal: .^Človeški spomin je zelo šibek, zato je pametno, da si danes vsak sam položi roko na Srce in vpraša. Kaj sem pa jaz storil za Dom? Ali se izogibam, kadar je treba pomagati? Pred 25 leti se je zbralo 23 rojakov, odločnih, brez omahovanja in začeli graditi našo Slovenijo v svetu. Devet jih je Bog že poklical k sebi, ostali so pa danes skoraj vsi med nami. Skromnost in preprostost so njih odlika in ravno v tem
so veliki ih nam vsem v Zgled. To so naši rojaki, ki so zaorali v ledino, kar je najtežje, zato da imamo danes prireditve, igre, slovensko mašo, šolo za mladino. Z eno besedo, povezali so nas v veliko karaipačajsko družino, kar dragi moji, ni malo! Njim ob strani so stale naiše žene in dekleta s svojim tihim in neumornim delom. Vsa čast vsem!
Vendar družina brez novih članov lahko počasi zamre! Zato smo danes še bolj' veseli, ker se nam pridružuje 20 novih 'članov, ki nam že nekaj časa, pomagajo pri okrepitvi naše družine. Danes naj se vsak sam vpraša; ne kaj lahko Dom stori zame, ampak kaj jaz lahko storim za dom?!“
Nato sta Tine Kovačič, predsednik, in Joža Markež, podpredsednik, izročila spominske pergamente vsem. novim članom ob splošnem odobravanju. Nadaljevanje programa je vodil kulturni referent Janez Žnidar in nam napovedal recitacijo treh pesmi našega pesnika Franceta Papeža. Pesem „Besede“ je podal Janez Žnidar z iskrenim občutkom. Nato se je odjprl zastor in na-s presenetil lepo okrašen oder z luč-niriii efekti. Recitatorka Marjeta Slabe nam je podala, naslednji dve pesmi: Biti zdoma ih Vasi. S toplino je vsem prenesla misli in čutenje skritih v teh globoko lepih pesmih. Sledil je duet kitar: Sandra in Evgen Klemenčič sta zaigrala Ave Maria (Schubert) in Mi-nueto (Boccherini). Aplavz dvorane je bil najboljša kritikà! Aleksander Pirc nam je s spretnostjo recitiral odlomek
2K SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Krst: Krščena je bila v cerkvi lur-ške Matere božje Mirjanka Bajda, hčerka dr. Francija in ge. Anice roj. Trobec. Za botra sta bila Jaka Bajda in ga. Ivanka Tomazin. Čestitamo!
Poroka: V cerkvi sv. Družine v Hae-do sta se poročila 26. oktobra Tomaž Maček in gdč. Ivanka Kočar. Za priči sta bila ga. Cilka Maček in Mavricij Kočar. Poročil ju je msgr. Anton Ore-har. čestitamo!
bem ob strani svojega moža in pomagala ž veliko sposobnostjo reševati pisarniške posle. Podrobnosti njenega begunstva ne vemo dosti, a ne smemo prezreti njenega dela 1. 1945, ko še je med prvimi zavzela za nas, ki smo takrat pribežali iz domovine na tuje. Samo Bog ve, na koliko vrat je potrkala za izboljšanje našega takratnega težkega položaja. V begunški kroniki bo gotovo zapisana z zlatimi črkami. Bog pa naj ji v dobro šteje in poplača v večnosti !
Ge. Mirjam pa najlep.ša hvala!
lUJJlEINI®!
KONCERT BERNARDE FINK
ZVEZA SLOV. MATER IN ŽENA
Oktobrski sestanek je potekel v prijetnem razgovoru z go. Mirjam Rantovo o njeni teti ge. Malki dr. Krekovi, ki je umrla letos 27. avgusta v visoki starosti. Vedno bolehna, vendar silno živahnega značaja je stala v dobrem in sla-
Rada Povše; Jože Zadnik, 57; Janez Vreček; Lojzka Presetnik; Drago Majde, 76; dr. Jure Klančnik; Marjan Kem
st.; Vili Hiibl, 91; Apolonja Loboda; Pavla Peklaj roj. Belec; Anton Škraba; Josipina Grad; Lidija Kočevar roj. Pirc; Ivan Vončina; Marija Dovč roj. Grum; prof. France Kalin; Vladimir Strniša; Vida Pirc; Magda Pascolo roj. 'Švajger; Jože Smrekar; Franjo Kuno-var; Ivanka Permoser; Jože Klep; Edo Brstovlšek; Vera Benzija roj. Hočevar; Lucija Breceljnik roj. Mirtič, 84; Jože jelen; Lehel Zahariaš; Anton UdUč; Ana Podvinski; Rudolf Vaca,; Alfonz Berčkovnik.
RAZNI KRAJI — Ivan Debeljak, Tržič; Anica Krevsel, Žirovnica; Jer-nej Trmovišek, Celje; Terezija Petek, 'Celje; Anton Boldin, Šmartno pri Litiji; Ivan Pirc, Sevnica; Janez Juvančič
st., Gorenja vas; Danica Arnfšek, Nova Gorica; Franc Pucelj, Krško; Franc Mežek, 92, Slatna pri Begunjah; Kazimir 'Škarafoot, Kranj; Janez Kurent, Lobček; Stane Golouh, Senovo; Gabrijela Kožuh roj. Kramar, Koper; Anton Mikuž, Kamnik pod Krimom; Jul-čka Bule roj. Guček, Štore; Jože Bajuk, Curile pri Metliki; Franc Korže, 79, Črnomelj; Silva Črepinšek roj. Pivec, Celje; Fani Vodičar roj. Maček, Žalec; Nada Smrekar roj. Sfiligoj, Biljana v Goriških Brdih; Stane Planinšek, Kranj; Angela Kveder roj. Krušile, Vojnik; Janez Stritar, Rečica ob Savinji; Nada Jenko, Vrbovo; Ljudmila 'Čeč roj. Vizjak, Kokrica pri Kranju; dr. Boris Ivan Bitenc, Amerika.; Albina Stanič, Piran; Leopold Povhe, 74, Raka; Frančiška Bilbau roj. Blažič, 95, Vodice; Stane Godeša, Planina; Janez Klun, Kranj; Janez Vidmar, Šmihel pri Žužemberku; žpk. Jože Turk, 81, Slovenske Konjice; Janez Potočnik, Škofja Loka,; Elica Nadrah roj. Perko, Višnja gora; Ivan Purger, Boh. Bistrica; Antonija Kropivtšek, Vransko; Albert Repovž, Zagorje; Viktor Dežman, 85, Zasip pri Bledu; Ana Oblak, Škofja Loka; Pavla Marinčič, Škocjan; dr. Marko Vizjak, Kočevje; Božidar Trpin, Hraše; Anton Vamnišek, Celje; Janko Troha, Naklo; Anton Grajžar, Sip. Log; Marija Čuk, 80, Kočevje; ^Mihael Kor-nutä, Blejlska Dobrava; Jože Kuhar, 79, Blejska Dobrava; dr. Branko Rustja, Kobarid.
!■■■■■■■—mmmmm'jummm rnrnrnmammmmammmmammmmummmmmammmmmmi
V četrtek 26. septembra je imela koncert v Salon Dorado v Teatra Colon, naša rojakinja mezzosopranistka Bernarda Finkova, ki je sredi oktobra odpotovala v Evropo, da bo tam nadaljevala svoje pevske študije. Njeni učitelji bodo Švicarji Ernst Haefliger, Philippe Huttenlocher in Michel Corboz. Muzikolog Juan Pedro Franze je pred začetkom koncerta poudaril, da znova mlada pevka oddide na izpopolnjevanje, kar še zadnje čase dogaja kar pogosto v argentinskem pevskem krogu. Prav takrat se je šestorica mladib borila za nagrado v natečaju Luciano Pavarotti v Filadelfiji. Franze je želel pevki vse uspehe v tej novi poti.
Prvi del programa je obsegal dela Mozarta (Als Luise die Briefe; Das Veilchen), Schuberta (Geheimes; Lied der Mignon; Lachen und Weinen); in Brahmsa (Wie Melodien; Sapphische Ode; Der Gang zum Liebchen). — Drugi del se je začel s dvema galici j sko-por-tuigalskima spevoma iz 12. stoletja, Argentinca Caamana; nato sta prišla na vrsto Slovenca Lucien Škerjanec (Beli oblaki) in Alojzij Geržinič (Pomladna radost) ,po verzih Ivana Hribovška. Veliko priznanje je žela Geržiničeva impresionistična skladba. Sam avtor, ki je bil navzoč, je rekel: „Že petnajst let je, odkar sem napisal to skladbo, človek išče tekste in našel sem tega Hribov,ško-vega, z globoko vsebino. Argentinski prevod ‘Canto a la vida’, čeprav ni dobeseden, poda smisel poezije“.
Koncert se je nadaljeval s Francozom Fauréjem: „En sourdine“ in „Au-tomne“, in končal z Avstrijcema Richardom Straussom (Morgen) in Mahlerjem (Wer hat dies Liedlein erdacht). Ves program je imel veliko interpreta-cijsko in glasbeno višino, h kateri je poleg pevke, pripomogel tudi pianist Ernesto Mastronardi. — Isti koncert je Finkova ponovila na Radiu Rivadavia FM, dne 14. oktobra zvečer.
Bernarda Fink bo pela 25. oktobra na akademiji svete Cecilije v Rimu Bachov Božični Oratorij ; vodil bo Michel Corboz. Mladi slovenski pevki želimo v imenu vse naše skupnosti veliko uspeha pri študiju in turneji.
J. V.
fì)®D(L@©D-D
iz Martina Fierra in s tem zaključil prvi del programa.
V kratkem odmoru je mladina postregla s kavo in obenem se je začel kratek sreičolov. Glavni dobitek, oljnato sliko — Tihožitje, je izdelala in podarila za to priložnost Mila. Rebozov; najlepša hvala ! Drugi del, veselega značaja, nam je predstavil za to priložnost organiziran orkester pod vodstvom Janeza Žnidarja — harmonika, Silva Biazinišek, Tone Jeretina — harmoniki, Mihi Klemen — kontrabas, Franci Žnidar — trobenta, Andreja Papež — harmonij in Frido Klemen — baterija. Zaigrali so nam: Moj mili dragi dom (Jenko), Caminito (Filiberto) in Triglavsko koračnico. Splošen aplavz je orkester moralno prisili, da so potem Iše enkrat zaigrali. Komičen prizor, naslednja točka (Jure Komar, Karlito Selan, Frido Klemen), je temperaturo smeha in dobre volje še dvignil in nikomur se ni mudilo domov, kljub pozni uri. Skrčen orkester je nato preskrbel za plesa željne parčke, katerih ni manjkalo!
Kó sem med tednom mirno premišljeval o prelepem večeru, ki ste nam ga pripravili, karapačajska mladina, od nove specialitete — brochette — do gostoljubne postrežbe, od lepo pripravljene dvorane do originalnosti odra, od recitacij do glasbe in komičnega prizora, ste samo pokazali česa ste zmožni. čestitam vam iz srca in do prihodnjega večera!
mak
30.	SLOVENSKE SMUČARSKE TEKME
V soboto, 5. oktobra smo na družabnem sestanku v čednem lokalu in ob dobri večerji razdelili nagrade tridesetih slovenskih smučarskih tekem v Barilo-ičah.
Tekme same so se vršile v nedeljo 29. septembra nad zgornjo postajo ka-tedralske žičnice. Vreme se je dobro zadržalo, snega smo imeli ravno dovolj, da je bilo mogoče postavljeni slalom z vso udobnostjo izvoziti. Kot vsa zadnja leta se je na startu zbralo kar precej tekmovalcev in v čisto tehničnem oziru sedanja, preizkušnja daleko presega šumske tekme izgred tridesetih let. Splošni rezultati tekem so bili sledeči :
1) Martin Bačer 55.22”. 2) Bogdan Bertoncelj 55.35”. 3) Nejfco Razinger 58.04”. 4) Grega Arko D01.48”. 5) Jer-, man Nevenka i’03.11”. 6) Blaži Razinger i’03.33”.	7) Andrej Bertoncelj
DOS.89”. 8) Marko Jerman U05.18”. 9) Monika Kambič D10.45”.	10) Boris
Kambič 1T3.65”. 11) Janez Drajzibner 1’13.89”. 12) Martin Drajzibner D14. 25”. 13) Andreja Drajzibner 1’14.25”. 14) Enrique Guzniän D15.08”. 15) Cecilija Habjan D18.55”. 16) Martin Mavrič P20.64”. 17) Marjän Petkovšek D21. 63”. 18) Romana Bertoncelj D24.84”. 19) Klavdija Kambič P32.00”. 20) Gabrijel Petkovšek P32.77”. 21) Gabriela Guzman 1’39.31”. 22) Natalija, Habjan D41.03”.
Ob razdelitvi spominskih značk so
tekmovalce seveda razdelili na različne razrede. Tako sta med otroci dosegla prvi mesti Martin Drajzibner (dečki) In Klavdija Kambfifč (deklice), med člani pa Martin Bačer in Nevenka Jerman. Prehodni pokal Jožeta Polegka je dobil v varstvo absolutni zmagovalec Martin Bačer.
Po opravljeni predaji nagrad smo gledali nekaj starih diapozitivov iz leta 19156, ko je Peter Amšek posnel na Cerro Otto tekme slovenske tretje kategorije, tistih dobrovoljnih starejših članov SPD, ki sicer niso znali smučati, a so si vendar pripeli „dilce“ in sodelovali pri tekmah, ki so takrat pomenile prej lep izlet in maltee družabnosti kot pa neko športno preizkušnjo.
Med tem, ko so svetili stari črno beli diapozitivi, mi je rojil po glavi tisti snega in dežja bogati sobotni popoldne v septembru leta, 1961, ko sva s Slavkom Adamičem pririnila ob enajstih ponoči v staro, zdaj požgano kočico v ftireco, zato da se v nedeljo zjutraj udeleživa prvih slovenskih smuških tekem v Argentini. V koči sva našla sotekmovalce, ki so že v petek krenili na pot in naju pričakovali.
'Spomini so blodili po skoraj razkošnih sobanah, v katerih smo razdeljevali letošnja darila in pred mano na mizi so ležali rezultati s časovnimi razdaljami desetink sekund. Pa sem razmišljal kako sva s Slavcem sedem ur hodila, polovico tega časa nosila smučke na rami, drago polovico poti pa drsala po meterskem snegu. In sem želel, da bi mladina znala združiti tehnični napredek in ugodnejše gospodarske pogoje z energijo in zagnanostjo, ki jo je poznala „šuma“ v nekdanjih časih.
V. Arko
LEP USPEH NAŠEGA MLADINSKEGA ZBORA
4.	oktobra t. 1. je na povabilo privatne šole Sta. Ethnea v Bella vista pri nastopu mladinskih pevskih zborov sodeloval tudi naš mladinski zbor Slomškovega doma.
Izredno slabo vreme ni preprečilo lepe udeležbe pri prireditvi. Nastopili so tudi šolski pevski zbor kolegija, mladinski zbor iz Bella viste in številen zbor iz José C. Paz. Med izvajanjem programa, ki ga je motil dež, so nastopajoči zbori želi toplo priznanje številnega občinstva, ki je v ogromni športni dvorani z velikim zanimanjem sledilo posameznim točkam.
Zadnji na programu je bil naš slovenski zbor, ki je zapel pet izbranih pesmi. Ubrano petje naiših mladih pevcev je prišlo v največji meri do izraza pri prelepi pesmi „Nocoj pa, oh nocoj“, pri kateri je vlogo solista odlično podal Bogdan Magister.
Zbor je žel viharne ovacije in njegov vodja Tine Selan 'številne čestitke od vodstva šole, pevovodij in čtevilnih argentinskih gostov.
1—šic
Slovenci na Koroškem
Lutkarji so se udeležili seminarja v Mladinskem centru na Rebrci. Prišlo je sedem skupin. Izmenjali so izkušnje in predložili svoje načrte. Letos se bodo lotili treh glasbenih pravljic Janeza Bitenca,. Priredili bodo radijsko igro „Tu se ne da nič drugega kot pisati pisma“ P. Goedla in uprizorili še „Božansko komedijo“ I. Stoka, „Zmaja“ J. Švarca in Cankarjevega „Kurenta“.
Arhitektura na južnem Koroškem je
predmet raziskave mladih arhitektov in študentov arhitekture. Raziskali naj bi tipe hilš, kašč, hlevov, skednjev, kozolcev in dognali razne stilne, etnološke in pokrajinske vplive na gradnjo poslopij. Do sedaj je pregledanih dvanajst objektov, ki jih raziskovalci skušajo o-hraniti vsaj na fotografiji. Ovreči hočejo tudi nemškonacionalno teorijo, ki je na Korolškem že postala dogma, da je bila tipična slovenska hiša beraška.
Pesem Valentina Polanška, ki je umrl pred dobrim mesecem, je zazvenela v kulturni ta.berni pri Joklnu. Izbor pesmi je pripravil pesnikov sin Emanuel; slovenske je bral igralec Janez Rohaček iz Ljubljane, nemške pa Herbert Mako iz Celovca. Vzpodbudno so izzveneli Polanškovi verzi, namenjeni Slovencu in Avstrijcu: „...bodiva vrtnarja te dežele in ne grobarja.“
Sobota 26. oktobra: proslava slovenskega narodnega praznika
■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■^■■■■■■■■|
OBVCSTILfl
■■■■••■■■■■■■ani
DRUŠTVENI OGLASNIK
SOBOTA, 26. oktobra:
Proslava narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave v Slovenski hiši.
V	gornji dvorani Slovenske hiše ob
16 predavanje univ. prof. dr. Milana Komarja v okviru SKAS-a in Visokošolskega tečaja.
NEDELJA, 27. oktobra:
31.	skupni mladinski dan SDO in
9FZ v Našem domu v San Justo.
SOBOTA, 2. novembra:
Redni pouk Slov. Srednješolskega tečaja, v Slovenski hiši ob 15. uri.
V	Slovenski hiši likovna razstava Andreje in Marjete Dolinar. Otvoritev ob 19.30.
Na Slovenski pristavi „Draga — srečanje treh Slo veni j“. Predava, ob spremljavi skioptičnih slik Gregor Batagelj ob 20. uri.
ČETRTEK, 7. novembra:
Občni zbor ZSMŽ — nato razgovor z gdč. Katico Potočnik —■ primerjava socialnega položaja v Kanadi in Argentini.
SOBOTA, 9. novembra:
Sklepna seja profesorskega zbora Slov. srednjdšolskega tečaja.
Redni občni zbor Počitniškega doma dr. R. Hanželiča ob 17.30 v prostorih Slovenske hiše.
Visokošolski tečaj v Slovenski hiši od 16. do 19. ure.
Redni občni zbor SKAD-a v Slovenski hiši.
Pri SK AS pogovor z mladino, v Slovenski hiši ob 20.
NEDELJA, 10. novembra:
/0 obletnica Slovenskega doma v
Berazategui.
SOBOTA, 16. novembra:
Zaključna prireditev Slov. srednješolskega tečaja ter proslava 2'5-letnice tečaja.
NEDELJA, 17. novembra:
Proslava ob 1100-letnici sv. Metoda,
ki jo pripravljata Zedinjena Slovenija in Dušno paistirstvo.
NEDELJA, 24. novembra:
Tombola v Našem domu v San Justo. Glasbeni večer Mladinskega zbora iz Pristave ob 19. uri.
POČITNIŠKI DOM
DR. R. MAMIČA
sporoča, da je prispevek za prenočnino za en dan v prihodnji sezoni naslednji:
—	za samce A 2.80
■—■ za starše A, 2.55
—	za otroke do 2 let A 0,71
—	za otroke od 2 do 6 let A 1.35
—	za otroke od 6 do 13 let A 1,73
—	za otroke od 14 do 18 let A 2,33 Otroci nad 18 let plačajo enako kot
starili. :
Ta prispevek velja, če bo prenočnina plačana v novembru v Kreditni zadrugi SLOGA.
Učiteljska seja bo v sredo, 30. oktobra, ob 19.30 uri v Slovenski hiši.
V knjižnici Zedinjene Slovenije imate na razpolago spet več novih knjig: Mirko Hrovat: človek v zrcalu pregovorov
Zbirka pregovorov, misli, izrekov, domislic. Posvečeni so skoraj izključno človeku, njegovi osebnosti in stikom z okoljem.
A. Conan Doyle: Spomini Sherlocka Holmesa
V knjigi je pet zanimivih detektivskih primerov, z vmesnim besedilom spletenih v skladno celoto. Janez Kajžer: S tramovi podprto mesto Knjiga o vznemirljivih dogodkih iz naše polpreteklosti. Prihod prve železnice; kako smo sprejeli izum elektrike, pa filma in radia. Kako smo z lojtrnikov in kolesljev presedlali na avtomobile in tramvaje, itd.
Rinaldo Donzelli: Delajmo z lesom Wanda Bonando: Vezenje
Na razpolago je nekaj sedežev na privatnem omnibusu za vse, ki bi želeli na obisk v Mendozo skupaj z gledališkim odsekom SKA, ki gre tja igrat Kremžarjevo dramo. Odhod v petek, 8. novembra zvečer in vrnitev v ponedeljek zjutraj. Cena A 30. Informacije v društveni pisarni.
■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■a : : LIKOVNA RAZSTAVA
:
:	ANDREJE in MARJETE ■
DOLINAR
■ odprtje v soboto 2. novembra f ob 19.30 v Slovenski hiši
j .......... g
PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE!
SDO
m
S F Z
'	VABITA NA
33. zvezni mladinski dan
KI BO V NEDELJO, 27. OKTOBRA V NAŠEM DOMU V SAN JUSTO
ob 8.00: tekmovanje v odbojki
ob 12.00: sv. maša v stolnici — msgr. A. Orehar
ob 13.00: skupno kosilo
ob 18.30: kulturni program s sodelovanjem mladine iz vseh okrajev Vel. Buenos Airesa L prosta zabava
Mladinski dan bo ob vsakem vremenu
Sodeluje orkester MAGNUM
DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA
Sobota, 2. novembra ob 20. uri
DRAGA - SREČANJE TREH SLOVENIJ Predava o(b 'spremljavi skioptifinilh slik Gregor Batagelj
Nedelja, 24. novembra ob 19. uri
GLASBENI VEČER	Pripravlja Mlaidinski zbor
Prisrčno vabimo elane in prijatelje.
Naš dom	San Justo
V NEDELJO, 3. NOVEMBRA, TOČNO OB 19. URI:
ponovitev Vombergarjeve veseloigre
Voda
V REŽIJI FRIDA BEZNIKA
: NAŠ DOM SAN JUSTO :
!	j
v nedeljo, 24. j	:
3 novembra, ob 10. uri 1
!	I
1 ? - . ' !
Tombola
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 6 9-9503 Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGALO Concesión NO 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión NO 3824
Registro Nacional de la Propieđad Intelectual NO 299831	
; Počitniški dom dr. R. Hanželiča
1	È
:	vabi vse svoje člane	in tudi pri-	■
jatelje Doma na
■	:
REDNI OBČNI ZBOR,
:	S
■	ki	ho	v soboto, 9. novembra ob	:
*	17.30	v prostorih Slovenske hiše.	|
:	če	bi	občni zbor ob	navedeni uri	•
■	ne	bil	sklepčen, se bo	začel pol ure	■
pozneje, to je ob 18.
Odbor	S
:	:
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Naročnina Svobodne Slovenije za L 1985:
Za Argentino A 5.30, pri pošiljanju po pošti A 6,00; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošt-o 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, U01 - BUENOS AIRE6 -T. E. 362-7215
•■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■••■I
ZAVAROVANJE VSEH VRST
M. in H. LOBODA
Sarmiento 385 - 1. nadstr. - pis. 10 Buenos Aires - Tel. 812-2127 vsak dan od 11 do 18.30
Poravnajte
■
■
NAUOŽRE, POSOJILA, PODPORE
■
■
■
®o le nekatere ugodnosti, ki jih SLOGA nudi svojim članom, pa so še druge. Zato vam svetujemo: Stopite z nami v stik, osebno ali po telefonu! Več kot 30 let obstoja in čez 2.600 članov so dokaz, da je SLOGA koristna ustanova, ki tudi Vam lahko prav pride, če se j'i približate.
Za zaupno informacijo in dober nasvet smo vam vedno na uslugo, osebno ali po telefonu.
Glavna pisarna: Bmé. Mitre 97 - Ramos Mejia - Tel. 658-6574 uraduje ob delavnikih od 15. do 19. ure.
Podružnici: Slovenski dom - Cordoba 129 - San Martin - Tel. 755-1266 — Hladnikov dom - Slovenska vas.
V SLOGI JE MOČ!
Zahvala
Družina pokojne Apolonije Cerar roj. Zajc se zahvaljuje gospem Tilki Dover, Milki Filipič in Mariji žebot, ki so našo mamo požrtvovalno spremljale ob bolezni in ji lajšale trpljenje.
Zahvaljujemo se dr. Filipu Žaklju za molitev ob krsti, posebno pa še dr. Alojziju Starcu, ki je našo mamo obiskoval in krepčal s tolažili sv. vere, maševal ob krsti in jo spremljal z molitvijo na zadnji poti na pokopališče Rafael Calzada.
Vsem prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage mame, Bog plačaj! Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Anton Cerar z družino
16. oktobra 1985; San José, Adrogué
Marja Rodziewiczówma
(64)
HRAST
(DEWAJTIS)
„Zelo dvomim! Kaj imam jaz tu in toga? Vi ste junak Wejdawut, vi ste nedostopni za žalost, samoto, vaše duše se ne dojme tudi praznota v veliki, slavnostni hiši! Jaz se pa ne morem vživeti v to, nič mi ne nadomesti domačega ognjišča v prijaznem krogu, prisrčne besede in pogleda, vsega tega, kar sem imela doslej pri svojem očetu v Drake-cityju. Ne razumete, gospod, kajti vi ste vzvišeni nad takimi malenkostmi, vi tega ne potrebujete, jaz pa, na žalost. Nisem ustvarjena za samotarko in i-mam tudi cilj in poglede na življenje, zelo različne od vaiših.“
Zdelo se je, da ne sliši nič drugega kakor eno stvar, kajti zamrmral je vase: „Torej vi odhajate za vedno?“
„Je to kaj čudnega? Kaj bi vi storili na mojem mestu?“
„Kaj bi storil? Ostal bi!“
„Vse življenje sam?“
„Ne bo prešlo leto in vas bodo poznali vsi sosedi. Ni treba, hoditi v Ameriko po prijatelje in stike. Poročite se in si poiščite moža... “
„Zelo rada; zato celo ne potrebujem nobenega novega znanja. Že zdavnaj sem si izbrala. Dajte mi poroštvo, da me vzame oni, ki sem si ga izbrala, pa o-stanem!“
„Morebiti ste si izbrali takega...“ Nestrpno je zanikala z glavo in namrščila obrvi.
„Rajši molčite, kajti niti sebi niti meni ne boste z besedami zameglili oči. Zakaj ta neznosni ton in to pretvarjanje? Nas v Ameriki niso vzgajali tako kot tukajšnje deklice — za pasivno vlogo v življenju; nas so učili, da smo vam enake, neodvisne? Ne trpim tona, na katerega je prišel sedaj najin pogovor! Jaz nisem nikdar skrivala svojih 'čustev, ne najdem v njih nič kazni vrednega. In nič nepristojnega.“
Dvignila je ponosno čelo in se mu zapičila s pogledom v oči, potem pa po kratkem premisleku rekla:
,,Ne spreminjajmo svoje usode, Wejdawut! Vi dobro veste in iskreno sem vam pokazala, da vas ljubim, a meni ni bilo treba vaših besed, da bi .vedela, da sem vam draga... Zakaj se mučiva, ko sva lahko srečna... “
čez njegove oči je šel oblak obupa. Sklonil je glavo na, prsi in smrtno zbledel...
Ona pa se je vsa žarko nasmehnila v velikem zmagoslavju. Pogledala je kradoma v njegovo lice in se prisrčno odzvala:
„'Če sem se zmotila, mi oprostite! Da mene ljubite? Morebiti ne toliko kot žmujdž, toda vsekakor bolj kakor druge ljudi.“
Obvladal se je, vrnil ji je pogled poln očitkov in polglasno rekel:
„Zakaj bi radi vedeli to resnico? In
zakaj meni še ena nesreča, najdražja? Že tako je življenje tako težko.“
„Prav zaradi tega prihajam prva, kajti s svojimi divjimi pogledi bi trpeli še leta in leta, no... in tudi mene bi pustili v teh mukah. In zakaj?...“
Niti zapazila nista, da sta stala v podnožju Dewajtisa na jasi.
Sonce se je nizko spuščalo, pršeč na drevesa, na zemljo in v nebo škrlatne 'barve. Stari hrast se je zazibal, kakor da bi bil živ. že davno ni videl branilca. Začudil 'se je sivi patriarh, da mladii človek ni dvignil oči k njemu, kakor vedno, da ga ni pozdravil, dasi se je ustavil blizu in strmel v oči te deklice, ki jo je spremljal.. .
„Zakaj nebi?“ je ponovil njeno vprašanje. „Zato, ker je med vami in mano prepad, katerega nikdar ne zravnam, pa če bi vanj vrgel tudi svoje življenje. Zato sem ostal na tem bregu; pa tudi če se me je prijemala blaznost in so me vse moči vlekle na ono stran, nisem šel za njimi in ne pojdem! V bajkah samo snubijo pastirji kraljične, toda na zemlji ne...
Bog1 je poslal name tudi to preskuš-njo, res je. Vzljubil sem vas, da sam ne vem, kdaj in kako... Toda molčal sem in trpel... in tako bi ostalo... “
Zaidela je kot višnja z nasmehom na ustnih se zazrla v njegove poteze.
„No, in kaj bi nastalo iz tega, če bi vi naleteli na dekle iz Evrope, ki bi prav tako znalo trpeti, molčati in čakati? Kam bi šla najina sreča? Kaj bi bilo še vredno naše življenje v nepretrganem boju plemenitega in pravega občutja?
Tako dobro je imeti koga dragega na svetu, sanjati, ljubiti koga, vi pa to vse v sebi uničujete in zatirate? Kje vidite prepad in muke! Meni je sedaj tako lahko in dobro na svetu kot tudi vam, kakor vidim! Tu imate, gospod, mojo roko: lahko jo poljubiš in vzameš kot svojo lastnino!“
Odkimal je z glavo in stopil za korak nazaj.
„Ne spodobi se, gospodična! Ljubiti ni greh: tudi črvič ljubi sonce, toda jaz nisem pravi mož za vas. Na uslugo sem vam vedno lin tudi življenej dam, če treba, toda vašega zaklada nočem in tudi v Pošwice ne pojdem na milost, kajti tedaj bi me ljudje imenovali ničvredneža ... In prav bi imeli !... Čudili ste se prej, da sem tako pohlepen na denar in da ga imenujem svojo srečo. Ne želim si ga zaradi slave in moči: temveč rad bi ga vrgel v to brezno, ki naju deli, in šele potem, ko bi bil vam enak, bi vam padel pred noge in vas prosil za srečo in mir! Drugače ne morem in nočem... rajši poginem!. ..“
„Le kje imate razum in premislek!? Torej zaradi ljudskih marnj zavračate mene in svoje srce?! Ponos in napuh je pri vas večji kakor čustvo? Sram vas bodi! Zaklad, Pošwice! Kdo ju jé zbiral, čigavega napora plod so, čigavega dela? Ali sem dodala zraven tudi en groš? In zdaj naj trpim zato, ker sem samo za nekaj tisačev bogatejša od vas? Kaj maju brigajo ljudje! Sram vas bodi!“
„Sram bi me bilo, če bi se vdal!“ je trdo odgovoril
V njej se je vse razburilo. Oči so metale iskre in ustnice so drhtele.
„Torej vi odbijate moje srce in roko
zato, ker vas je sram bogastva? Zato naj ubijeva srce v prsih in se razideva kakor tuja in brezbrižna, da se nikdar več ne srečava? Trpeti morava zaradi ubogega videza in živeti brez smeha, brez bratske pomoči, sama razdedinjena od sreče? In to naj pomeni ma vaši strani veliko ljubezen... ?
Ali veste, da ste postavili na karto v tem trenutku vse, da ste me ranili in smrtno užalili, odbijajoč mojo roko ter omalovažujoč moja čustva? In pomislite, gospod, kakšna grenkoba bi nama ostala v življenju, če bi bil pri meni, kakor je pri vas, napuh večji od čustva ljubezni?! Ne pomagali bi vam zakladi in zaman ibi mi padiali pred noge! Odbila bi vas v odgovor zaradi napačnega ponosa! Zaman bi bilo vse, vse zaradi napuha... Vi sami delate tako, dajete mi zgled...
Toda jaz nisem ponosna tako kot vi, preveč Ste mi dragi... Jaz vem, da vi prav za prav niste imeli ne matere ne rodbine, zato vas nihče ni naučil prav ljubiti. Ne 'poznate srčne tesnobe in nemira zaradi ljube osebe, zato se vam zdi mogoče, premagati tako čustvo kakor težko nalogo, muto ali nezgodo.
Jaz to vem, zato vam mnogo odpuščam, kajti vas mi je zelo žal. Srce se bo maščevalo nad vami samimi! še grenko se boste kesalii zaradi svojega napuha in zavrnitve. Zavrnili ste me, grem stran, toda ne bom se spremenila! Dolgo ne bom čakala! Ko vam bo hudo in težko, da ne boste mogli več prenašati, tedaj kar brez skrbi pridite k meni! Bom srečna in vam hvaležna! Tedaj bom res vedela, da me ljubite resnično! Dotlej pa na svidenje!“