SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 50-3667 Bs. Aires AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 27. de Noviembre (novembra) 1937 Núm. (Š^ev ) 47 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Obletnica našep narodnega zediiienia Velike dneve je pre'zivlja! naš narod pred devetnajstimi leti, v zadnjih mesecih leta 1918. Avstro-ogrska monarhija 93 je lomila in z njenim vsak dan bolj bližajočim se koncem so pokale verige, ki so stoletja držale v sužnosti Hrvate, Slovence in prečanske Srbe, na jugu pa je zmagoslavno. prodirala obnovljena srbska vojska, podeč pred dsboj o-1 Stanke avstrijske in madžarske vojske. Narod, čigar voditelji so zaslutili svobodo že leta 1914, ko sta Avstrija in Nemčija sprožili svetovno vojno, je po majniški deklaraciji leta 1917 ves zaživel v prepričanju, da bo robstva kmalu konec. Dogodki so se po majniški deklaraciji dozorevali tako, da je bil že avgusta naslednjega leta ustanovljen v Ljubljani "Narodni svet" kot vrhovna politična oblast vseh Slovanov avstrijskega dela monarhije: iz tega "Narodnega odbora" se je osnoval v oktobru 1918 "Narodni odbor", ki je pod predsedništvom dr. Antona Korošca združil vse jugoslovanske politične stranke iz Hrvatske in Sl^ vonije, iz Dalmacije, Bosne, Hercegovine, Slovenije in Južne Madžarske ter jasno izpričal svoj namen, da se odcepi od avstro-ogrske monarhije, ko je odločno odklonil ponudbo dunajskega cesarja Karla, ki je hotel monarhijo preurediti v zvezno državo "po volji svojih narodov". Val navdušenja je šel po vsem slovanskem jugu, dan za dnem so se vrši!«, posebno v mestih, rodoljubne manifestacije, na katerih je narod izpričeval, da v vsem sledi svojim voditeljem Korošcu, Pribičeviču, Drinkovicu, Lorkoviču, Budisavlje-viču in drugim, članom "Narodnega odbora", ki je "narodu Slovencev, Hrvatov in Srbov" naznanil, da zahteva" zedinjenje troimenega naroda v eno samo, edinstveno in popolnoma suvereno državo". Mnogim je še in bo v trajnem spominu veličastna manifestacija, ki se je izvršila 22. oktobra v Zagrebu, kjer so govorili zastopniki "troimenega naroda", med njimi, za Slovence, dr Izidor Cankar, naš sedanji poslanik v Buenos Airesu. Se preden je bila Avstrija strta, se je bil jugoslovanski del odcepil od nje. Tako se je v monarhiji dvoglave-&a orla sam iin izven nje, na slavnih južnih boiščih, kjer so se borili junaški srbski borci in tisoči dobro-Voljcev, kovala boljša usoda ter so se polagali temelji za našo narodno državo, domovino vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev. V sredo obhajamo 19. obletnico zgodovinskega dne, koje sedaj bla-gopokojni kralj Aleksander zedini-telj, takratni regent, sprejel v Beogradu zastupnike "Narodnega odbo ra<' iz Zagreba ter, v odgovoru na njihovo svečano adreso, izpregovo-^ zgodovinske besede: "V imenu Nj. Vel. kralja Petra Proglašam zedinjenje Srbije z deželi neodvisne države Srhov, HVva tov in Slovencev v enotno kraljevno SHS To redko in zgodovinsko dejanje naj bo najboljše plačilo za de- Jugoslavija in Rusija Izjava francoskega politika senatorja Berengera, ki je ^vetu povedal, da je bila Jugoslavija pripravljena mobilizirati in podpreti Francijo;, ko je Nemčija odpovedala loearnsko pogodbo, so vzbudile seveda največjo pozornost v svetu, ker se je ¡?pet enkrat izkazalo, da so bile popolnoma izmišljene in neutemeljene vse one vesti, ki so napovedovale, da jugoslovanska zunanja politika zapušča velike zapadne demokracije, ter da se približuje bloku fašističnih držav. Ne samo, da te vesti niso bile utemeljene, nego je bilo baš nasprotno res: da je tudi tedaj, ko so razni "obveščeni krogi" na vse pre-tege kričali, da je Jugoslavija popolnoma zapustila Francijo, je naša država stala čvrsto ob strani .voje stare zaveznice ter je bila celo pripravljena podpreti jo s svojo vojaško silo. Pa se sedaj mnogi vprašujejo: kako je mogoče, da so se širile take neosnovane vesti? To se je dogajalo in se bo goto-še, ker bi nekatere države rade videle, da bi takšna država, kakišna je Jugoslavija, prestopila na njihovo stran; in vfsti, ki se širijo o jugoslovanski politiki iz virov takih držav, ne predstavljajo pač' ničesar drugega, nego njihove pobožne že-lje. lovanje Vaše in vseh Vaših tovarišev, ki so s smelim preobratom vrgli raz sebe tuji jarem". Jugoslavija, naša narodna država je hila ustanovljena. Ustvarjena je bila osnova za neoviran, svoboden razvoj našega naroda na kulturnem, gospodarskem in socialnem polju- Mnoge preizkušnje je morala prestati ta naša mlada država v 19 letih svojega obstoja, in najhujšo med njimi tedaj, ko je od tujca plačana zločinska roka umorila njegovega kralja Zedinitelja; težke so bile njene preizkušnje iii bridko je bilo njeno trpljenje, ko je morala gledati preganjanje in streljanje sinov ne-odrešenega dela našega, naroda, ki so ga diplomati oslqparili za svobodo, ki bi jo bil po vsej pravici zaslužil radi svoje zavednosti in tudi kot v predvojnih narodnostnih bojih in v vojni sami najbolj preizkušeni del slovenskega naroda. Marsikatera druga nevšečnost je bila v teh 19 letih od naštega zedinjenja pa do danes, vendar pa moremo z zadoščenjem ugotoviti, da je vkljub zlobi tujih nasprotnikov in vkljub neznačajnosti prodancev in izdajalcev naš narod krepko stopal naprej, vsak dan lepši bodočnosti nasproti. Njegov notranji kulturni in socialni razvoj, njegov gospodarski napredek nam je dokaz za to trditev, ki jo potrjuje tudi dejstvo, da je naša narodna država vedno bolj spoštovana in cenjena v zboru držav med katerimi se tudi velesile potegujejo za njeno prijateljstvo. S prepričanjem, da se bo naša država krepko in srečno razvijala ter s trdnim upanjem, da bo prej ali slej združila v svojem okrilju vse južne Slovane, obhajamo letošnji praznik zedinjenja. Drugi razlog širjenja govoric g spremembi zunanjepolitičnih smernic naše kraljevine je bil v zadržanju beograjskih vlad napram Rusiji. Mnogi so si pač mislili: Kako je mogoče, da je Jugoslavija še 11a strani Francije, če ima Francija vojaško pogodbo z Rusijo, Jugoslavija sama pa Rusije priznati noče? Zanimiv odgovor na to vprašanje daje dunajski poročevalec "United Presse" v svojem poročilu, objavljenem pretekli teden v tukajšnji "Prensi". Pravi, da jugoslovanska vlada samo zaradi notranjepolitičnih razlogov doslej ni priznala sovjetske vlade, a da bo to storila, ko se enkrat reši "hrvatsko vprašanje". Razlog bi bil v sledečem: Splošno je znano, da je Rusija pred vojno imela na Balkanu materinsko vlogo pokroviteljice Slovanov in vrata ruskega : poslanika v Beogradu so bila odprta tako ministrom kakor preprostim srbskim kmetom. Rusko poslaništvo je imelo v deželi velik vpliv- Radi te tradicije bi obstojala možnost, da bi se novo rusko, t, j. sovjetsko poslaništvo začelo vmešavati v tako zamotano notranjo jugoslovansko zadevo, kakršna je "Hrvatsko vprašanje", če bi se diplomatični odnosi med obema državama vzpostavili prej, nego se ta zadeva uredi. V koliko so ali niso te vesti utemeljene, ne vemo- Dopisnik dodaja še, da jugoslovanska vlada nikoli ne bo sodelovala pri nobeni akciji proti Rusiji, ker dobro ve, kakšno je v tem pogledu mnenje vsega naroda. PRED ODLOČILNEM BOJEM V ŠPANIJI Po vesteh, ki prihajajo iz Španije, izgleda, da se revolucionarna yojska pripravlja na veliko ofenzivo, ki naj bi bila po mnenju generala Franka odločilna. Na stotisoče mož je Franco razvrstil na 1,500 km dolgi fronti in razpolaga njegova vojska seveda z obilico vojnega materiala. Jasno pa je, da tudi vladni niso mirovali v zadnjih tednih, ko ni bilo na nobeni fronti nikake večje akcije, marveč so se tudi s svoje strani pripravljali, da okrepijo svoje položaje in se zavarjeo pred presenečenji. Franco bi očividno radi končal vojno preden pritisne . zima z vso silo, ker se pač zaveda, da mnogo mesecev ničesar pomembnejšega ne bo mogel storiti, ko bodo radi slabega vremena operacije otežkočene-I Verjetno je torej, da bo sedaj napel vse sile. Prihodnji tedni utegnejo radi tega res biti odločilni v Španiji. PODIVJANOST Zgovoren a obenem tudi ogaben primer kakšne "ljudi" ustvarja fašistična vzgoja v Italiji, je knjiga, ki jo je spisal'Mussolinijev sin Vitto-rio in ki je pravkar izšla v Italija Njen naslov je "pojeti nad abesin-skim gorovjme" in dučejev potomec v njej razlaga, kako je bilo v vojni. Pravi, da je bila vojna sijajna zabava in daje več primerov: Tako na primer opisuje, kako je bilo par dni pred božičem leta 1935A, ko' je napadel konjenico plemena Galla. 'Prileteli smo nad sovražnike", piše nadebudni mladenič, "ne da bi nas bil opazil, in takoj smo »pustili svoje eksplozivne bombe. Spominjam se, da se nam je neka skupina konjenikov zdela kakor odpirajoča se vrtnica, ko so bombe padale vanjo. Prav lahko je bilo, zadeti, ker nismo leteli visoko." Mladenič pravi, da je to sijajen sport, ki prijetno draži vse čute... ... » Ev ropske častnike, ki so se borili na strani Abesincev, psuje mletno-bradi junak na vse italianske načine in jih imenuje, med drugim "nesramne šakale z belim obrazom".— Evropejcem, ki so se borili proti Italijanom, Mussolinijev sin očividno takšnega "sijajnega športa", kakor ga je on uganjal, ko je iz varne višine spuščal na s sulicami oborožene Etiopce smrt non osne bombe, nikakor ni privoščil. Ko čita človek takšno ogabno po-veličanje in sadjstično opisovanje čisto brezsrčnega klanja neoborože nega ljudstva, se mora pač vpraša -¡ti, kam gre današnji g.vet. . . . BRUSELJ Usoda večine povojnih mednarodnih konferenc je, da .k-ončajo z neuspehom. Taka usoda je zadela tudi bruseljsko konferenco devetorice držav, ki je imela posredovati .med Kitajsko in Japonsko z namenom, žla bi se končala , vojna na Daljnjem vzhodu. Povabili.so Japonce, naj rbi prišli zraven, a tokijska .vlad za takšno; svečano izjavo o mednarodnih dot-i žnostih narodov — prosili, naj ¡bi jih' konferenca nekoliko izdatneje podprla: z denarjem in s kanoni. : , j. Zastopniki ostalih prizadetih ¡držav pa tega seveda njao. stofili, marveč so se z "energično reafirma-cijo načel sporazuma devetiroee držav" spet razšli. : . 1 i! ■, V Tokiju se na takšna inačelaj seveda požvižgajo in z vojaško premočjo širijo svojo posest na Kitajskem. Pripravljajo se že na napad proti Nankingu, odkoder se je morala kitajska vlada v naglici umakniti. Prav tako so tudi na severu prodrli že globoko v kitajsko deželo, katere narod zaman pada v 0-brambo svoje zemlje pred zemlje iačnim tujcem- . " Glas iz Beograda Beograd, novembra 1937 "Slovenski list" je že poročal o sporazumu, ki sta ga sklenili tako-zviana "Združena opozicija" in "Kmetsko-diemokratska koalicija"; pravilno je dejal, da bi bilo ta sporazum le pozdraviti, če bi kaj doprinesel k rešitvi našega "hrvatskega vprašanja", ki je gotovo eden najvažnejših političnih problemov Jugoslavije- Razumljivo je, da so tudi tu povsod mnogo govorili o tem dogodku. Dočim zdruzena opozicija sporazum hvali na vse pretege, so mu na. drugi strani, t. j. v krogih, ki ne spadajo v združeno opozicijo, našli pri "pre-tipavanju obisti" vse polno hib in napak, ki opravičujejo mnenje, katero je "Slovenski list" izrekel takoj po sklenitvi pakta med Mačkom in srbskimi opozicionalci: da sporazum ne rešuje nobenega važnega vprašanja ter da izraža pravzaprav samo željo opozicije, da bi sama prevzejai oblast na mesto sedanje vlade. * Sporazum predvideva samo postopek, po katerem naj se izvedejo notranje politične spremembe v državi, a ne pove nič o tem, kakšne naj bodo te spremembe- Določaj' -da se ima osnovati nova koalicijska vlada, da se ima prekliiati ustava In proglasiti nova "začasna" ustava,t da se ima objaviti nov volilni zakon, da se imajo razpisati volitve za novo ustavodajno skupščino, ki naj izdeli novo ustavo, ter določa, da Srbi, Hrvati in Slovenci ne morejo eni dmge preglasovati. • Vsaka samovoljna sprememba u-stave pomeni po demokratskih načelih državni udar, pa se sedaj v krogih izven združene opozicije vprašujejo, kako je mogoče, da se združena opozicija ogreva sedaj za, ¿amo vol j- ' 110 preklicanje ustave, če se je 6. "januarja 1929 radi iste stvari razburjala v imenu demokracije? Očitki so upravičepi, če ne priznavamo utemeljenosti sicer komodni, a nedemokratični teoriji, da so državni udari dobri,: kt> gotovo politično skupino pri. vedejo'db oblasti, a da so slabi, če Cftdi. njih ista .skupina izgubi oblast- Kar se tiče "začasne ustave",' ki jo združena opozicija ima v svojem programu, izgleda, da se opozicija ni mogla načelno sporazumeti glede nedotakljivosti državnih meja, Edinosti vojske in države, ker ni o^tem nič jasno rečenega v besedilu sjjora-zuma. Glede "definitivne ustave", ki jo predvideva sporazum, je določeno, da Srbi ali Hrvati ne smejo'preglasovati Slovencev, Slovenci in Hrvati ne smejo preglasovati Srbov in Srbi in Slovenci pa Hrvatov ne. Če bi na pr. v ustavodajni skupščini bilo 20 slovenskih poslancev, in bi jih 11 (to je veČina slovenske skupščine) ne odobrilo predloga, katerega je odobrilo vseh ostalih — recimo 800 Da knjiga ni bila objavljeno brez Mussolinijevega dovoljenja in dopa-denja, je več ko jasno- Zanimivo, pa bo vsekakor izvedeti, ali so v Vatikanu ugotovili, da je treba takšno podivjanost obsoditi vsaj s tem,. da gre ta knjiga 11a indeks. zastopnikov, se predlog ne sprejme. Seveda sé sedaj mnogi vprašujejo, bi pa potem bilo, če bi le mala večina samo Srbov, ali samo Hrvatov ali -amo Slovencev ( kakor v gornjem primeru) odklonila novo ustavo.', , •.. .. , Velika kampanja „Slov. Lista*' povečati moramo nas list in ga razširiti tako, da bo prišel do vsakega našega človeka v južni ameriki — brezplačno vožnjo v evropo in nazaj bomo izžrebali med one, ki nam bodo pomagali pri tej prvi kampaniji Iz mnogih krajev nam pišejo, da hi morali izpopolniti in povečatti "Slovenski List", pa tudi sami se zavedamo, da je grafično in vsebinsko pomanjkljiv. Da ustrežemo željam naših prijatelev, ki so obenem tudi naše želje, smo izdelali načrt, po katerem bo mogoče to nase edino slovensko tedensko glasilo dvigniti, grafično in po obsegu tako, da bo predstavljalo šp večjo in trdnejšo vez med vsemi našimi izseljenci in da bo naši skupnosti delalo še večjo čast nego jo dela že sedaj kot edino resno, neodvisno, nepristram-dko in pošteno informativno glasilo jugoslovanskega izseljemdátva v Argentini. Združitev "Slovenskega tednika" šn "Novega Lista" v "Slovenski List" je bila važen korak, ki je žel odobravanje vseh rasnih in pametnih ljudi v našem izseljemštvu V novem letu moramo narediti še en korak naprej: doseči moramo, da bo "Slovenski List" prišel do vsakega našega dlovetoa ▼ deželah Južne A-merike in v to svrho je potrebno, da dobimo tisoč novih naročnikov. To se bo prav lahko zgodilo, če nas bodo sedanji naročniki podprli v prvi veliki kampanji "Slovenskega lista' ki jo s tsm razpisujemo. Upravništvo je sklenilo nagraditi trud prijatf jev "Slovenskega, Lista", ki bodo sodelovali v tej kam pajuji: določilo je vi to svrho deset nagrad, in sicer: 1- nagrada: VOZNI LISTEK ZA V EVROPO IN NAZAJ; draga: sto pesov; tretja; petdeset pesov; četrta: pet in1 dvajset pesov; ostale nagrade pa po deset pesov vsaka. ..Vsak naročnik dobi, ko poravna naročnino za eno leto, posebno srečko, izstavljeno na njegomo ime: po eno srečko za vsakega novega in plačanega naročnika dobi tudi vsak KEMIČAR IN LEKARNAR diplomiran na zdravniški fakulteti v Pragi in aakonito preizkušen v Argentini. Hh. Mr. Pranciško Huspaur Vam pripravi vsevrstne kemične analice v Vaši potrebi za zdravje, I'redno rle'ate stroške — večkrat brez uspeha — z vašim trdoprisluženim denarjem. obrnite ne p«» nasvet do mene. Mladeniči' Vsako pomlad ne kri prenovi, pripravite ye za novo življenje in spravite iz sebe v«e stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo,— Za «tare klijente zantonj enako notranjost po pošti. Dock Sud, calle Facundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bs. Airea star naročnik "Slovenskega lista", ki je novega naročnika prijavil, a mora tudi sam biti z naročnino v redu, ko se bo izvršilo žrebanje. žrebanje se bo izvršilo pod nadzorstvom posebne komisije naših buenosaireških društev in mu bo prisostvoval kdorkoli bo hotel. Nagrade bodo takoj izročene onim, ki bodo izžrebani Vozni listek tretjega razreda velja tako za v Jugoslavijo kakor za Primorsko in iz katerekoli južnoameriške države. Če bi oni, ki bo deležen glavnega dobitka, ne hotel ali ne mogel odpotovati, mu bo upravništvo "Slovenskega lista" izpladalo odgovarjajoči znesek v gotovini. Imena novih naročnikov in onih, ki nam jih hodo pridobili, bomo sproti objavljali v "Slovenskem listu". Ker bo na vsaki srečki napisano ime njenega lastnika, bo kontrola v vsakem pogledu popolna. Novi naročniki morajo plačati naročnino po pošti ali pa osebno v našem upravništvu. Plačajo pa lahko seveda tudi onim, ki jih prijavijo, da nam potem ti dostavijo denar osebno ali po pošti, a če so prijavitelji zastopniki našega lista, ne dobe za nove naročnike običajae provizije, marveč le številke za žrebanje. Kolikor novih naročnikov kdo pridobi, toliko srečk bo dobil in toliko večje možnosti bo imel, da zadene glavni dobitek. Onim, ki se takoj prijavijo, in plačajo naročnino, bomo pošiljali list do konca fc*ga leta za "nameček" in naročnino jim bomo računali od novega leta dalje. Naročnice in naročniki, prijateljice in prijatelji.' Pogumno lotimo se te prve velike kampanje, da bo enega izmed vas čimprej doletela velika sreča, da ho brezplačno šel o-biskat svoje rojstne kraje, mi vsi pa da bomo deležni v novem letu lepšega, večjega in popolnejšega "Slovonekega Bata"! Deportirani delavci izkrcani in aretirani v Neaplju Kakor smo že zadnjič pisali v našem listu, se je italijanska vlada u-prla predlogu, naj bi dovolila, da >e petorica deportiranih zidarskih voditeljev izkrcajo v Gibraltarju ter da potem, preko Francije, odpotujejo v Meksiko, katere vlada da bi torej na vsak način kazalo cementa primanjkuje Društvo dobaviteljev stavbenega materiala je poslala ministru javnih del Alvaradu posebno spomenico, v kateri je obrazložila stanje domače 'cementne industrije. Dobavitelji trde. da domača industrija niti od daleč ne more kriti domačo porabo portlanclskega cementa, pa radi tega prosijo, da bi smeli brez carine — ki je sedaj izredno visoka. ker je njen namen ščititi domačo proizvodnjo — uvoziti 250 000 ton takega cementa v deželo. Pravijo, da bo itak ve.s ta cement šel skoraj izključno za javna dela in jim je ponudila svojo gostoljubnost. Po navodilih, ki jih je prejel preko italijanskega konzula v imenovanem pristanišču, je kapitan "Principesse Giovanne" krenil z deportirainei dalje proti Neaplju ter jih tam iz-očil policiji, ki jini je takoj aretirala in jih začela zasliševati- Kakšna je usoda, ki jih sedaj čaka, ni še znano. Italijanske oblasti čakajo baje na poročilo svojega konzularnega zastopništva v Buenos Airesu, preden bodo končnoveljav-no odločile, kaj narede z deporti-ranci; neki buenosaireški list poroča, da jih bodo najbrž konfinrali na otoku Lipari, ki je tudi mnogim slovenskim konfinirancem prav dobro znan. Radi predaje deportiranih zidarskih voditeljev italijanski policiji je nastalo precejšnje nezadovoljstvo v tukajšnjih delavskih krogih- Policija ima menda radi tega skrbi in je zato sklenila postopati z veliko ener gijo. V javnost so prodrle vesti, da so razni voditelji sindikatov dobili poziv, da izstopijo iz vodstva delavskih organizacij; ta poziv velja baje za takšne voditelje ki so argentinski državljani, dočim so baje tuj-sindikalnih gibanjih, dobili obvesti-ci, ki so bili v ospredju pri raznih lo, da morajo tekom tridesetih dni zapustjiti deželo. Namen je očiten: Razbiti delov-ske sindikate. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERNlč DORREGO 1583, — Bs. Airas 54 — 3588 VELIKA BOLNIŠNICA V MA TADEROSU V četrtek je bil v prisotnosti pred sednika republike ter njegove soproge gje. Ane Bernal de Justo in pa odličnih zastopnikov oblasti ter diplomatičnega zbora postavljen temeljni kamen, za veliko moderno bolnišnico z jetične. Bolnišnico bodo zgradili na lepem aolnčnem kraju na Avdi. del Trabajo in, ul. Pie-drabuena v njej bodo proučevali sredstva za pobijanje te bolezni in prostora bo v nje za 1.200 bolnikov. Takšnih bolnišnic potrebuje Argentina še mnogo, ker je veliko !judi, ki imajo pljučne bolezni in ki v sedanjih zdraviliščih ne najdejo prostora. popustiti v tem slučaju od prehudega izvajanja protekcionistične politike. kobilice požirajo tudi denar Kobilice ne požirajo samo zelenja, kjerkoli ga najdejo, marveč požirajo tudi ogromne vsote denar i», ki ga toliko zvezna vlada kolikor pokrajinske vlade tros'jo v boju proti njej. Tako e te dni pokrajinska vlada Entre Riosa dala 400.000 pesov na razpolago Zvezi za pokončava-lije kobilic. velika suša v san luisu Kadi pomanjkanja dežja je v vsej provinci San Luis ne samo vsa letina uničena, marveč so v prav mnogih krajih tudi ljudje ostali brez najpotrebnejše pitne vode. V kraju Quinesu je županstvo prevzelo v svo jo oskrbo in pod svoje nadzorstvo ta mošnji vodnjak in oddaja vodo prebivalstvu le po nekaj ur na dan in v prav malih količinah. Stvar je imela svoje komplikacije, ker niso ljudje hoteli uvideti, da skopari županstvo z vodo samo zato, da je ne bo prekmalu popolnoma zmanjkalo. Prebivalstvo je priredilo precej burno protestno manifestacijo, radi katere so občinski možje podali ostavko; mislili so si pač: Če vpije-te, ko vam hočemo dobro, pa po svoji glavi ravnajte, boBte že videli, kaj vas čaka. V okraju Paso grande je prebivalstvo zapustilo svoje domove in šlo iskat druga začasna bivališča kjer se voda ie iobi. ZA ENTRE RIOS Za vodne naprave v pokrajini Entre Rios, ki letos hudo trpi zaradi suše, je zvezna vlada določila en milijon pesov. Obenem je uaročila Državni banki, naj podaljša rok zapadlosti posojil, ki jih je dala poljedelcem te pokrajine, do julija 1938. leta. V 48 URAH IN 35 MINUT IZ FRANCIJE V BUENOS AIRES Letalstvo dela vsak dan večje čudeže. Sedaj so Francozi že to dose- gli, da so v pičlih 48 urah iu pol preleteli dolgo pot iz Francije do Buenos Airesa. V ponedeljek okrog poldne je na letališču v General Pacheco, kjer iina francoska družba "Air France" svoje pristaja I išče, pristalo letalo "Laurent Guerrero", ki je bilo dva dni prej zapustilo letališče lstres, v Franciji. Štirje možje so se pripeljali v njeni: slavni letalec Codos, njegov tovariš lleine ter radiotelegrafist in pa mehanik-Po kratkem odmoru in po pozdravih, ki so jih prejeli od tukajšnjega francoskega poslanika, od svojih argentinskih tovarišev in publike, so čez 4.3 minut odleteli dalje proti Chileju, kamor so prispeli še istega dne. Kdaj se vrnejo v Francijo, ni še znano. veliko novih priseljencev BANCO GERMANICO de la A-mérica del Sud, Avenida L- X. A-lem 150 - Buenos Aires, naznanja naročnikom in čitateljem "Slovenskega lista", da je prispel končno-veljaven seznani potnikov, ki so se vkrcali v Trstu dne 11. t. m- na mo-tornik "Neptunio", katerega, prihod je napovedan za dne 29. t- m. ob pol osmih zjutraj. Za vse potnike, katerih imena slede, so bile karte kupljene potom više imenovanega denarnega Zavoda, ki ima nadvse lepo organiziran oddelk za ladijske prevo^iHce: Žerjal Rafael iz Pllskovice. Ba-dalič Ludvik iz Oseka, Rijavec Albin iz Domberga, Drasič Ana iz Poreča, Ugrin Franc iz Sv- Martina, Kresevič Marija in Kresevič Danijel iz Trsta, Kresevič Marija, Jožef in Mirelko iz Račic pri Novem Gradu, Fortič Majda in Josip iz Cerovega, Ki'koc Franc iz Kamenj pri Crničah, Prodan Jo^ip iz Prodanov v Istri, Živec Celestina iz Oseka, Zadnik Karel, Štefanija in Karel, iz Brdu pri Sv. Ivanu, Brezovec AJ ¿i ra iz Košaire, Fe-resin Emerilja in Eliza iz Grade-ža, Feresin Tuljo, tudi iz Gradeža. Cotič Justina in Ludvik iz Sv. Križa pri Trstu, Saksida Marij« iz Skril j, Rabar Marija iz Monkalva v Istri, Gabrovič Josip iz Sisana v Istri, Može Rudolf iz Senožeč, Le* Kita iz Kanala, stanujoča v Gradcu, Kovačič por- Maleučkar Ivanka it* Malenčkar Anton iz Sv. Fetra na Krasu, Poleš Kristina iz Skadan-ačine, Kresevič Franc iz Račic, Medica Josip iz Pazina, Vranješ Kri; sto iz Orebičc (Dalmacija), Novo-sel Marko z Siče, Milic Milutin iz Rakinjaca, Mihavilčevič Matija i* Brusja na Hvaru, Savič Julka iz Os jeka. Veliki zavol > "RAMOS MEJIA" ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO BO VASA DRUŽINA DOMA BOLJ VESELA ČE JI Z VOS ČILI POŠLJETE TUDI DENARNO NAKAZILO POTOM Slovenskega Oddelka BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: Bmé Mitre 234; PODRUŽNICA: Corrientes 1900 ki nakazuje po najnižjih cenah HITROST NIZKE CENE SOLIDNOST VENEREAS ZDRAVNIKI SPEOIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi-Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno r.dr»»" Ijenje ua podlagi krvne analir.e (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozolji It i. Izpadanje laa. Ultravioleta! ftaxfel. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacij* in bolečin. SPOLNA iIBKOST: Hitra regeneracij* po prof. Oicarelliju. ÉIV6NE BOLEZNI: Nevraateina, izguba nonmina in ftibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. koat srca zdravimo po modernem »ew ükem načinu. PLTCrflA: KaSelj, iibka pljuča. tELODEO: upadel, raXlrjeai, k-aliae, talka prebava, bruhanje, rane. ÚBEVA: colitia, razlirjenje, kronična peka. ORLO, NOS. USESA, vnetje, polipi: »r** operacij« ln boletín. Popolno ozdravljenje $ 30 — Plačevanj« po $ B.— na teden- Nai ca vod i tvojimi modernimi napravami in » Izvrstnimi SPEOOIJALISTI £ edin: te vmte v Argentini — Leí«"* zajamčeno. — Ugodno tedenako to •«¿no plačevanje. OiJ'9—21 ob ne.leli«!, o.l « -»"- Rivadavia 3070 Plaza Once M Dvignimo našo kulturo DOMAČE VESTI Naše prireditve so brez dvoma ogledalo našega izseljenskega življenja in stopnja izobrazbe. Vendar, če smo dosledni in pravični v sodbi, naše prireditve nimajo tiste kulturne višine, kot bi jo splošni nivo naše izobrazbe mogel doumeti in pričakovati. Glavni vzrok temu je neosre-dotočenje umetniških sil, če se more o diletantskih igralcih tako reči, in pa ker nimamo na razpolago močne rižerske osebnosti, ki bi se nesebično žrtvovala za kulturni pro-speh izseljenstva. Res je, da je današni čas duševno tako razdrapan, da je težko vzbuditi med ljudstvom pravega smisla za izobrazbo in kulturni pojem vobče, dasi je danes bolj kot nikoli izobrazba potrebna. PolitiSni trušč in hrušč ter pretepanje in krvavo klanje med narodi vleče glavno pozornost nase. Ljudstvo je za svojo lastno bodočnost brezbrižno ter se iz samega straihu in nemoči vdaja brezupnemu smehu, športu, pijači in razuzdanemu življenju. Spremlja ga moreča zavest, da si samo itak ne »nore ničesar pomagati. V današnji človeški kaos bi moralo z vso silo poseči tudi gledališče, da se reši, kar se rešiti da- Kulturne prireditve so izraz dobe ter produkt in ogledal» družbe in kdor se bori za kulturne predstave, se bon *a izraz in obliko človeške družbe. Naše prireditve so premalo naštu-dirane, ker ae nam zdi, da je vse dobro. Posebna pozornost bi se morala posvečati — drami, časi so z¡ nami, ko se je pri mnogih plitvežfi> mislilo, da je vse važnejše od dramskega dela in da je drama samo neko potrebno ogrodje za prikazovanje resničnih, večinoma p$ zelo dvomljivih lepot. Manjka nam resnic- Iz Rosaría VELIKA PRIREDITEV Slovensko delavsko društvo Triglav priredi v nedeljo, dne 5- decembra ob 5 uri pop. v veliki dvorani "Sociedad de Socorros Mutuos Argentina" v ul. 1? de Mayo 1159 svojo veliko prireditev. Zh to prireditev se skrbno pripravljamo ¡ter bo poleg našegia dramskega odseka nastopil tudi argentinski. Vse rojake vljudno vabimo na to največjo našo prreditev. Navadno »e mnogi tolažijo, ko je že prepozno: "če bi vedel, da je bilo tako lepo, bi P« tudi jaz šel". To so povsem prazni izgovori, ker vedno dovolj «podaj javimo, da lahko vsi zveste za našo priredtev ter o tem obve-sfite še druge. Na sporedu je lepa veseloigra "Vedež" in pa "El valor de la vi-da" v španskem jeziku. Zadnjo podamo predvsem na prošno prijatelja našega druStva, ki pa so po ve-c,n> sinovi .Jugoslovanov. Prireditev se bo vršla v smslu Praznka Zedinjenja Jugoslavije, či-«ti dobiček pa je namenjen kot te-za zgraditev lastnega doma. ¿ato pričakujemo w kulturnega in Pa iz gospodarskega razlogu, da boste na to prireditev prav vsi prihiteli, ki «e vrši v naš skupni prid. Naznanjamo tudi, da se 4)0 s pro-Kramom pričelo točno ob napoveda-uri, ker imamo najete prostore "amo do enajste ure. Torej • na veselo «videnje dne 5. hembra v ul. 1o de Mayo 1109. 2» odbor: Tajnik J. Bigulin, nih globokih kulturnih del in prikazov, ki bi zgrabila skrita človeška vprašanja, ki bi s ankim čutom zadela najobčutlivejši živec časa, ki bi znala s pesniško silo ubirati strune ljudskih src skritega hrepene nja, ki bi zmogla s krepko in čisto voljo vzbuditi v človeku njegovo vrednost in ponos, ki bi vkljub vsem zablodam opominjali ljudstvo k veličini duha, da ne bo zapadlo neskončni vrsti gnilih potvorb in zablod. Boriti se je treba za resnično veliko in močno vsebino, za plemenitost izraza, lepote in oblike. Boriti se je treba za obravnavo pere čih življenjskih problemov, a ne .< mo v golem posnemanju, marveč tudi v novem ustvarjanju. Boriti se moramo za drame, ki bodo brez obzira posegle v naše gospodarsko, socialno in moralno življenje, a na način, da človeka resnično dvigajo, ne pa samo površno razburjajo in grdo ponižujejo. Naše predstave morajo bti nad vsakdanjim Življenjem; svetilnik in kažipot k Resnici in Lepoti. Predstave morajo biti take, da ne bodo Ifudski zahtevi samo ugajala, marveč da bodo zahteve tudi na novo ustvarjale. Ljudstvu je treba ustvariti mišljenje, da lestve po staljene pod! oknom na odru in dobro opravljen pretep ni vredno večjega zanimanja ter pozornosti kakor izraz igralca in vsebina drame. Treba je napeti vse sile za čim popolnejše kulturne predstave. In če bi od vsega prizadevanja ne o-stalo nič dragega kakor sreča, in skromnost ustvarjanja, nič drugega kot hrepenenje po nečem lepem, bi se trud izplačal. Trud za čim popolnejšo našo izobrazbo pa je trud za boljšo bodočnost našega izseljenstva ter končno vsega našega naroda in človeštva sploh. HIMEN Danes, dne 27- novembra, sta se poročila rojakinja Gabrijela Klanj-šček, doma iz Pevme pri Gorici, in Justin Pahor, damo iz Opatjegase-la na Krasu, ki je tudi zvest naš naročnik. Bilo srečno 1 HIMEN Preteklo soboto, dne 20. novembra, sta si obljubila večno zvestobo gdčna. Vera Kodrič, doma iz Rihem-berga na Vipavskem in g. Ivan Bir-sa, doma od istotam, ki je tudi naročnik S. Lista in član SPD- I. Obilo sreče! IŠČE SE Josip Ipavec išče svojega brata Leopolda Ipavec, ki je prišel v A-meriko leta 1927 ter odpotoval v Cordobo. Če bi sam čital te vrstice, ali če bi kdo drugi vedel zanj, se ga lepo prosi in se mu že vnaprej zahvaljuje, da sporoči njegov naslov na: SDD- Triglav, Calle Corrientes 1652, Rosario de Sta. Pé. IŠČE SE Išče se Jožef Ravnihar, roj- leta 1902, Vrh Sv. Trojice, obč. Moravče- V Argentino je odšel leta 1927. Njegov naslov se je glasil na Banco Germánico, N. L. Aiem 150 -Buenos Aires Sorodnikom se ni o-glasil že od leta 1934. Išičejo ga radi prevzema posestva v domovin. Kdor kaj ve o njem naj javi njegov naslov na naslov Slovenskega lista. ŠTORKLJA Dne 20 novembra, je obiskala teta štorklja gospo Alojzijo in Blaža ^ , . , Janežič ter jima je podarila krep- Danes dne 27 novembra sta -si ob- k„„q ,i„-___ , - ;kega dečka, ki so mu dali ime Ro- HIMEN v vsako izseljensko hišo "Slovenski Bsf ljubila zvestobo do groba gdčna. Fanica Badalič, doma iz Ozeljana pri Gorici, in g. Lojze Andlovec doma iz št. Vida na Vipavskem. Nevesta 'je zvesta naročnica Slovenskega lista in članica Slovenskega prosvetnega društva- Svatba se je vršila v krogu sorodnikov in prijateljev ter prijateljic v znani restavraciji "Evropa" na Paternalu. Mnogo sreče! IZ OPATJEGASELA Zlata poroka V družbi svojih otrok in sorodnikov sta praznovala g. Franc in Ana Marušič zlato poroko dne 23. t- m. Vzgojila sta sedem otrok, od katerih je bil eden v ruskem ujetništvu za časa svetovne vojne ter se je tam tudi poročil. Dve leti po vojni pa se je z družino vrnil v svoj rojstni kraj; drugi je postal žrtev svetovne vojne; tretji pa žrtev italijanskih karabinerjev dne 25. februarja 1919; četrti se nahaja tu, v Argentini; ena hči je pri usmiljenih sestrah sv. Križa v Trentu in> ostala dva sta doma pri svojih starših, kjer je vsa družina zrastla v pričakovanju svobode in lepših dni, nego ji je usoda določila. bert Blaž. Čestitamo! ZA SVOJO BI JO VZEL Neki naš naročnik, ki se je priženil pred šestimi leti na, "čakro" in nima otrok, bi rad vzel za svojo malo punčko staro od 2 do 3 leta, siroto brez staršev in sorodnikov. Če ve kdo za kako tako siroto naj javi na naše uredništvo ali pa naj pride osebno. POSNEMAJTE Tovariš Albin Rogelja je daroval 1 knjigo društveni knjižnici S-P.D. I. Najlepša hvala! V BOLNIŠNICI SE NAHAJA Slavica Ušaj, žena tajnika Slovenskega prosvetnega društva, Mir-kota Peljhan, se že od pretekle sobote nahaja v bolnišnici Durand-Želimo ji skorajšnjo okrevanje! NAPOVEDANA DOMAČA ZABAVA ki se je imela vršiti jutri dne 28. novembra v Slovenskem prosvetnem društvu, se vsled nepričakovane bo lezni žene glavnega igralca v vlogi "Rdeči nosovi" ne bo vršila. Vzemite. blagohotno to na znanje, vsi prijatelji našega društva. BOŽIČ IN NOVO LETO BLIŽAJO 8E VELIKI PRAZNIKI: Ne po«abrte, da se bo za te velike praznike zbrala v starem kraju Vaše družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti. Da jim sve^jo odsotnost vraj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežlve te prasnike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo, in siccr, kakor doslej, potom zavoda Obiščite oas in prepričali se boste! Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 112 do 12 1;2. 2*. Slovenski oddelek Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD N. ALEM 160 BUENOS AIREE Toneta Prezlja ni več med v • • zmmi Pred par meseci je bil odpotoval v oddaljen kraj pokrajine San Luis poln nad, da si bo, sicer s trdim rudarskim delom ustvaril lepšo bodočnost. Dobil je bil dobre delovne pogoje, ker je bil že z mladim let izurjen v težkem in nevarnosti polnem rudarskem poklicu, in res je izgledalo, da se, po raznih razočaranjih, ki jih je tekom krize doživel tu v Buenos Airesu, v svojih upanjih ni varal: pred približno desetimi dnevi je njegova žena Ivanka odpotovala za njim s hčerkico Majdico. Zato je res kakor strela z jasnega neba prišel v sredo 24. t. m. ob 10 uri zvečer v Buenos Aires suhoparni brzojav: "Anton Prezelj umrl da nes — žrtev nesreče" Več brzojavka ne pove, a si lahko predstavljamo, kakšne vrste so nesreče, ki prežijo na rudarja, doklei ga ena ne zadene in ga spravi v prerani grob. Najbrž je Toneta sula zemlja v rudniku "Los Co" dores", pri Concaranu, v pokrajini San Luis,\ kjer je vrtal zemljo, v kateri pridobivajo volfram Rudnik ga je zvabil vase, iz oddaljenega Buenos Airesa, in ko je bil Tone najbolj vesel, ker je po več mesecih spet videl ženo in hčerkico, ga je rudnik stisnil in pokopal.. Tone Prezelj je bil 36 let star-Rodil se je v Koritnici pri Bovcu-Radi političnih in gospodarskih prilik, ki so vladale doma, je zapustil svoje kraje ter prišel 1928. leta v Argentino. Tu se je od samega za^ četka aktivno udejstvoval v naših društvih, delal v njih kakor mravlja, prepričan, da je delo za skupnost potrebno, koristno in da je tudi dolžnost. Tome je bil zaveden sin našega naroda, katerega je ljubil iz dna svoje duše, z vsem svojim srcem, Tudi ko je bil brez posla in v skrbeh za jutrišnji dan, ni pozabil na organizacijo, pri kateri je sodeloval. Bil je več let član odbora paternalskega sokolskega društva in prvi predsednik "Tabora", katerega je vodil dve leti. Kakor je bil v družini skrben družinski oče, tako je bil v društvu skrben in delaven ud. Ponosen, da je "naše gore sin", je s prirojeno vztrajnostjo vsa-kikrat zasledoval cilj, ki si ga je postavil, dokler ga ni dosegel. V vsem svojem javnem dlelu je imel stalno pred očmi koristi naroda, iz katerega je izšel. Kakor je bil Se v domovini dopisnik raznih naših listov, tako je tudi tu večkrat vzel pero v roke in napisal ta ali orni narodno- vzgojni članek. Toneta Prezlja ni več med živimi, a ohranili ga bomo vsi, ki smo ga poznali, v trajnem spominu. Živel bo med nami spomin nanj kot' na zavednega, poštenega, vztrajnega in požrtvovalnega člana naše izseljenske skupnosti. Pokojni zapušča kakor smo že povedali, vdovo Ivanko in hčerkico Majdo, ki se sedaj nahajati v Oon caránu; doma žalujejo za njim oče, mati in dva brata. Vsem prizadetim izrekamo globoko sosedje, pokojnemu Tonetu pa naj bo lahka tuja, daljna zemlja, kjer ga je dohitela prerana smrt. V zadnjem trenutku «mo zvedeli o pravem vzroku smrti Antona Prezlja Užgala se mu je predčasno mina, ki ga je eksplozija tako močtno poškodlovala, da je na potu v bolnišnico izdihnil. Ramilo je obdutno tudi njegovega tovariša, nekega 22-letnega argentinca, ki je stal kaka dva metra od Toneta. Društvo "TABOR" Spina kosa V ponedeljek je v Buenos Airesu v svojem stanovanju, ulica Sucre 1412. za vedno zatisnila svoje trud* ne oči naša rojakinja Frančiška Mez- ♦............... ............ ......................................................................................................J i Slovenci doma in po svetu ! \ ________ ___i nabrežinsko kamnolom stvo hočejo oživeti Nabrežina. — V Nabrežini se je vršil v prvih dueli .tega meseca, v fašističnem domu važen sestanek, katerega je potrebno da zabeležimo. Sestali so se uauireč bivši industrijalci iu lastniki kaninoloniskih podjetij iz Nabrežine. Seveda so bili le nekateri navzoči, Se.stauek je imel namen proučiti možino.->ti ponovno o~ živitve nekdaj tako sloveče industri- gec-Sanmartin, stara komaj 33 let in doma iz Kovčic pri Materiji. Po-kojnica, ki je bila skrbua žena in dobra mati, je bolehala celih pet let in vedno je upala, da ozdravi, toda zaman- Smrt jo je rešila trpljenja. Pokojna Frančiška je prišla pred 8 leti v Argentino, kjer se je čez nekaj let poročila z znanim . "pizeristom" Sauniartinoia, ki je imel svojo "pizzerijo" na križišču ulic Warnes in Garmendia, in .ki še nadalje vodi to obrt v družbi z pokojničnim bratom Ivanom v o-kraju Belgrano. Blaga, pokojnica zapušča tukaj v Argentini žalostnega moža, 2 letno hčerkico Nélido in tri . brate- V domačem kraju pa starše, tri brate, in eno sestro. Kako je bila umrla priljubljena-med vsemi, ki so jo poznali, doka: zuje njen veličastni pogreb, ki se je vršil v torek popoldne. Od blizu in daleč so prihiteli znanci m prijatelji, fia izkažejo dragi Frančiški zadnjo čast in jo spremijo na zadnji poti-. Blagi pokojnici naj ho lahka argentinska -zemlja* : Užaloščenim preostalim pa naše uajiskrenejše so-žalje. . , 1 ZLATA POROKA ' Dne 21. t- m. sta obhajala v Komnu svojo zlato poroko 70-letna Josi-pina Škof roj. Trobec, doma iz Velikega dola, in Josip Škof, 78 let star, doma iz Volčjega grada- Po dolgih letih bivanja v Tr-tu, kjer je bil "stari Škof" posebno v slovenskih krogih zelo znan krojaški mojster, sta se zakonca preselila v Komen, da v večjem miru in boljšem zraku preživita svoja .stara leta, ki jih oba še prav čvrsto nosita. Če*-stitamo! ODPOVEDANA PRIREDITEV Prireditev, ki je bila napovedana za 18 decembra t. 1. v svrho ponovitve operete "Srce in denar" in ki se je imela vršiti v dvorani "GerL mania",* se ne bo vršila, ker ne bo društvo "Tabor" zaradi smrti svoje, ga prvega predsednika Antonia Pre-zlja imelo mesec dni nobene svoje prireditve. je v Nabrežini. Kakor izgleda pa sestanek ni imel nobenega drugega dejanskega uspeha, kakor tega, da so poslali Mussoliniju pozdravni in zahvalni brzojav in morali proti koncu poslušati govor pokrajinske ga tajnika fašističnih siuldikatov. Ugotovili pa so, da je kamnoseška industrija Nabrežine, ki je včasih slovela po vsem svetu, v povojni dobi popolnoma opešala- Kamen pa da je tako kvaliteten, da zasluži od vseh strani večjega upoštevanja-llečeno je tudi bilo, da se je zadnji čas delo nekoliko oživelo, a nekdanjega uspevanja ne morejo doseči. KRAS NAMERAVAJO SPREMENITI V POLJE Kras ni nikoli pridelal toliko žita, da bi mogel kriti lastne potrebe-Zato je skoro težko, posebno za one, ki poznajo dobro obupne razmere, z ozirom na pomanjkanje zemlje, predstavljati si, da bi bilo mogoče dvigniti produkcijo žita na Kvasu tako, da bi ne bila potrebna nikaka pomoč od zunaj. Na Krasu je obde-danega in zasejanega z žitom 250 ha. na katerih se pridela, kakršna je pač letina, komaj 2,500—3,500 kv- kar je .komaj 35 do 50 o|o vseh potreb kmečkega prebivalstva. Vse ostalo je treba uvoziti od zunaj. Na Krasu je po statistiki posejanega z žitom 12 ojo od vsega, kar se seje. 13 ojo je posejanega, z ječmenom, ovseni, 65 o|o pa s koruzo in krompirjem, 10 o!o pa je travnikov in drugega- Na Krasu se goji komaj 3.600 glav živine, Pri najboljšem žitu. o katerem se je izkazalo, da vteli krajih najboljše uspeva, je znašal letni pridelek na ha komaj 13,33 kv. Le nekaterim se je posrečilo dvigniti v tem oziru produkcij-o celo na Í8 k v. f a zato- 'je bilo potrebno mnogo posebnega truda in precejšnjih žrtev, tako da je težko ugotoviti, ako .bi zmogli tudi manjši kmetje izvesti tako poskuse in ako bi bilo pridelovanje rentabilno.. Zgornje številke, ki smo navedli, dovolj jasno kažejo na veliko revščino Krasa-okoli Komna in nižje. To se pozna z'asti danes, ko je žito zelo drago, ko ni mogoče prodati drugih produktov nikamor. .Včasih, ko je Jnl° odprto proti vzhodu, so ljudje z lahkoto nabavljali žito z bogate Slavonije in krili svoj nedostatek pridelka na tem polju-' Skrb italijanskih oblasti, da bi dvignile domačo produkcijo, je razumljiva. Vlada je celo razpisala posebne nagrade za vsak meter neplodne zemlje, ki jo ! kdo obdela in spremeni v polje- Toda kakor nam je znano, se teh na-I grad poslužujejo le bogataši, ki lahko investirajo v delo kapital, s tem da plačajo sicer cenene delovne mo- či. Vse to pa dobe kasneje v V.bliki nagrade v precejšnji meri povrnjeno. Mali kmet si tega ne more privoščiti. DOBRA VINSKA LETINA NA VIPAVSKEM Gorica. — Kljub izredno deževnemu poletju se je letos trgatev zelo dobro obnesla. Sicer je grozdje izredno pozno dozorelo, saj je bilo ob koncu avgustovih dni še vedno kislo, toda kljub temu se je posestnikom ob bendini nabralo v kletih izredno dosti grozdja. Tako dobre in bogate trgatve ni bilo na Vipavskem že nekaj let. Toda malo upanja je. da bi vino lahko-in po primerni ceni vnovčili. To dela danes posestnikom veliko skrb. Zlasti ponekod je naš kmet popolnoma odvisen od pri. delka grozdja, oziroma vina. če tega ne more primerno vnovčiti, po tem pomeni za njega letina rávn toliko kot slaba. Za enkrat ni po novem viuu še nobenega povpraševanja, zato bodo morali kmetje potrpežljivo čakati na boljše dni. NOVA FAŠISTIČNA NASELBINA Trst—Za 19. okt- t,l, je bila. napovedana svečana otvoritev nove na selbine Aprilije v izsušenih pontin-•skili močvirjih. Italijanski listi napovedujejo, da bo ob tej priliki Mu-ssólini spet govoril. NOVE ZADOLŽITVE NAŠIH OB ČIN Gorica. — Goriški pokrajinski u-pravni odbor je v začetku oktobra odobril občinskima upravama v Čr-ničah pri Gorici in Črnem vrhu nad Idrijo prošnji da smeta najeti posojilo- Posojilo črniške občine je namenjeno za nakup neke večje hiše in preureditev iste za občinski dom. V ta namen se bo črniška občina zadolžila za 75.000 lir najbrže pri goriški Posojilnici. Črnovrški občini pa je odobreno posojilo v znesku 42,000 lr in je namenjeno za dovršitev neke nujne vodne naprave, za katero ni v občinskem proračunu,potrebnih postavk. VELIKA FAŠISTIČNA MANIFESTACIJA V SEŽANI Sežana. 10- oktobra 1937. - V nedeljo je začel pokrajinski tajnik fašistične stranke z nekakim pregledom organizacij po deželi. Obiskal bo vse važnejše kraje, kjer so centrale fašističnih strank in tu mu bodo morali člani defilirati, manifestirati' in pritrjevati njegovim govorom- Prvi tak obi.sk je bil namenjen in izvršen v Sežani te dni. Taj- nika so pričakovali, poleg Ijiuh-tva seveda župan, župnik, občinski tajnik in predsedniki organizacij. Vsa vas je morala biti v lučkah in zabavah- Že tu moramo pripomniti, da je to -v teku enega tedna, že druga fašistična proslava, ki se vrši v Sežani. Teden prej so namreč morali proslavljati tu praznik grozdja- Po manifestacijah in pozdravili, je sedel tajnik na tribuno. Toda pmlno je to storil, je zahteval, da posade poleg njega na častno mesto one, ki so se vrnili iz vzhodne Afrike. Nato je držal govor, v katerem je proslavljal režim in njegove dobrote. Končno je omenil, da bo Sežana, dobila letno kolonijo, ki se bo zgradila v borovem gozdičku nad vasjo. Rekel je: Sežana je vredna kolonije, ki se bo zgradila na robu grička Tabora; to je zanjo nagrada, ki jo je zaslužila. * VOJNO NAPOVEDUJE Neki naš prijatelj v Egiptu nam je poslal po zračni pošti izrezek iz nekega francoskega lista, ki piše, da prerokuje neki kmet po imenu Mahomed Selim Ghanem, ki živi v j hribih blizu Kaira, začetek veiike vojne. Muslimani imajo namreč rav-' no ta mesec svoj veliki verski post. . ki ga imenujejo "Ramadan". Oiue-•njem kmet pravi da je ponižen suženj svojega boga in da je naravnost od njega zvedel o velikih gro-'zotali, ki jih bo kmalu deležen svet, kot še nikoli v zgodovini. Lsti v Egiptu so seveda o tem na široko poročali in komentirali, kot so pač slutili, da bodo lahko svoje čitateije zainteresirali- Mi smo tudi mnenja, da ima igip-tovski kmet prav, a zato nam zadostuje, da smo "zamaknjeni" v Rim in Berlin, kjer vidimo sedeti bogove vojnih trum. flJSKE VOZNE LISTKE • ■> . • !•'. ' • . t :t, (Vi •?a vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni. za gotovuno vsakemu potniku brezplačno. . < . b M/ ¡ í * cj j Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah ; 25, DECEMBRA - BOŽIČ PRAZNIK MIRU in VESELJA DA BOSTE PRISOTNI MED SVOJCI POTOM DENARNEGA NAKAZILA katero jim bo v dokaz, da se jih spominjate; osrečili jih boste z ji jim za BOŽIČNE PRAZNIKE DENARNO NAKAZILO, izvršsno po ZRAČNI P05TI potom BANKE DE BOSTON bo izplačano Vašim dragim v približno 12 dneh na njihovem domu in v gotovini, brez slehernih odbitkov ali stro- t škov, in obhajali bodo BOŽIČ, spominjajoé se na Vas-Nakazujemo denar v dinarjih, lirah in dolarjih, s povratnim potrdilom^prejemnika, z njegovim lastno -refinim podpisom z natančno navedbo dneva izplačila; potrdilo Vam pozneje dostavimo. Pozivamo v. Vas. da obiščete naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK i- Imamo uosibne uradne ure: od 9 do 18; ob sobotah od 8 30 do 11 ure. Ako ne morete priti osebno, pošljite nam Vaš pismeni nalog, katerega bomo izvršili v že tu, 1,550 Italijanov in 436 tujcev, t.o jt [približno J polovico tega kar ima i., pr. ena niša. koča (na Kredarici Triglavom) obiskovalcev v istem času. Gorica. — V ulici, ki nosi sedaj ime Via Balilla, je na,stal v poslopju [Franca Turela ogromen požar, ki: je grozil, da se bo razširil na vsa so- j Šolski svet v Villi Devoto vabi VSE CENJENE ROJAKINJE IN ROJAKE NA Veliko Miklavževo prireditev ki se bo vršila dne 5. decembra ob 4 uri popoldne -v prostorih G. P D. S v VILLI DEVOTO, ul. Simbrón 5148 Vzpored Naznanjam, da sem odprl gostilno 'VIPAVA' ii kjer boste vsi točno in dobro j postrezeni.i z dobro domačoV f hrano ter z izbirnim dobrim : vinom in prvovrstnim hladnim ' pivom. Cenjenim gostom je 'na razpolago ^kegljišče in krogljiščs.. Priporoča se .za obilen obisk lastnik Saksida Viktor j¡ Tinogasta 5139 — Devoto Bs. Aires 1- Otvoritev: GODBA 2. Župančič: OBLAKA; recit. zbora otrok 3. Aljaž: TRIGLAV; Moški zbor 4- S. Gregorčič: BRATJE V KOLO; Deklam. S F. 5. H. Vogrič: VEČERNI ZVON; mešan zbor g! N. N.: OPOMIN K VESELJU; Deklam. Ž. Z. 7. N. X.: O MRAKU; Oktet moški zbor 8- X. X.: LENKA; deklam. Z. F. 9. Vodopivec: OB VEČERXI URI; moški zbor 10. X. X.-. SVET VEDXO ENAK; deklam. A. C. 11. Milčinskega veseloigra v treh slikah, pr redil Ivan Vok TRIJE SNUBCI Po končanem sporedu obdaritev otrok; potem pa običajna domača zabava r> plesom- Igra godba Ljudskega odra Vstopnina prostovoljni prispevki V slučaju slabega vremena se prireditev vršj nedeljo pozneje. K veliki udeležbi uljudno vabi ŠOLSKI SVET sednja poslopja. Zahvaljujoč se hitri in uspesni akciji gasilcev, se je posrečilo požar omejiti, ne pa pogasiti. Pri tem je kmalu zgubil življenje enoletni Silvij Kamenšček, ki je spal mirno v majhni sobici Vraj-višem nadstropju hiše- Posrečilo se" EXPRESO "GORMA" FRANC LOJK Calle YUiIjAROEI. 1476 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 je rešiti ga, ko je otrok že kazal znake zastrupijenja. Požar je nastal najbrže v stanovanju neke ženske, ki je zbirala, stare cunje in papir, kar se je najbrže vnelo vsled nesreč nega' slučaja. i . ¡ P O ZOR l HOČETE BITI DOBRO, MODERNO, IN POCENI J OBLEČENI? Obiščite novo slovensko mo-" derno krojačnico "TRST" h Gabrijel Milic 1 1 Avda. DEL CAMPO 1080 Bs. Aires (Paternal) FAUSTA 'Kaj naj storim!" je vzkliknil mladi menih. 'Povejte." tem se je zdajci spomnil angelovih ■tased. Spet je pokleknil pred Favsto, "klonil čelo na tla in zamrmral: 'Vem, vidim, veru'jem, da ste najvišja ^astirica! Imejte usmiljenje z menoj. "Usmiljenjet" je rekla Favsta s čud-m poudarkom. "Zakaj? Usmiljenje z Tftmf, izbrancem božjim, določenim, da kvrii veliko, osvobodilno dejanje!" "Mar veste!" se je stresel menih. Augel vam je prinesel bodalo, enako temu, ki sem vnni ga pravkar pokazala. "I)al vam ga je, da 7. njim ubijete Hen- rika Valbiškega. . je vendarle dovoljeno umoriti k'"olja?" je strastno vprašal menih. 'Kako ne bi bilo, ako je kralj zločinec!" "J» odvezo dobim t" Popolno odvzo?" <(T\ »na vam je!" je svečano odgovorila tavata. T 0 rekši je blagoslavljajo vzdignila desnico •« izrekla avetotajstveoe besede. Ostanite!" je velela nato. "Oboroženi bodite tudi točni in hrabri ----. P e e a t iste!" (Naj pogine!) Vladarica," je rekel menili z drlite- 1 8'aiom, "čn| sem in razumel sem... ^ *»« ho vaša navodila!... Šibak sem " aa'ii um; kako „aj ga dosežem!. .." *av»ta je pomislila. Pojutrišnjem," j« rekla čez čas, "«e 'pravi v Churtres velika procesija, da • "»ese krulju pritožbe pariškega ljlld- ^tv« T^ii v «uioc se ne bo čudil, ako »O ji llt'^r.UÍÍte' Slu'ijte se med množico, mo- 111 »liglite uu to, da nosite s seboj °3l'L,u boljo in da je vaia pot za blagor "0ve Cerkve". "In ko dospem v Cliartres ?. .." "V Cliartresu vas bom vodila jaz.. _ razen ako bi Bog spet poslal angela..." "Angela!" se je zdrznil Jacques element. "Tedaj ga bom videl!" "Mislim, da ga utegnete videti, ako ne v zračni, pa vsaj v telesni podobi." "Kaj, gospa!" se je zavzel Jacques Clénwnt in uezaupuo pogledal Favsto. "Ali mar poznate njegovo telesno podobo? Odkod jo poznate?" "Videla sem jo, kakor vi, samo, da pri drugih prilikah in na drugih krajih.. Ako pravim, da utegnete srečati ange'a v telesni podobi, je s tem rečeno, da se v Chartresu bržkone sestanete z vojvodinjo de Montpensier." Meniliovo bledo čelo je pobagrenelo. H spuSčenimi trepalnicami, da bi prikril ogenj svojih oči, je zajecljal edino besedo: "Marija!" Favsta se je bledo nasmehnila. "Toda svarim vas," je povzela čez čas. "Kakor morate neomejeno zaupati angelu, kadar se vam prikaže v nebeški podobi, tako se čuvajte njegove zemeljske dvojnice..." "Marije naj $o čuvam?" je zamrmral menili. "Ali vas ni že poizkusila zavesti v smrtni greh! Ali ne koprnite po njej z vso silo in sladkostjo prepovedane strasti!" Jacques Clčment je komaj dihal. "Usmilite se, vladarica!" je jeknil z usihajočim glasom: "Ne morem si misliti, kateri čudež vam je odkril to skelečo resnico mojega srca. toda..." "Ne govoriva o tem." ga je prekinila Favsta z izrazom blage prizanesljlvosti. "fie enkrat: ivvajte se vojvodinje Mont- pensierske! Moja dolžnost je, da vas posvarim..." "Zakaj me svarite, vladarica! Zakaj naj se je čuvam!" je obupno ponovil menih. "Zato, ker vas ljubil" je odgovorila Favsta. "Ljubi me!" je zavpil nesrečnež. — "Ona... mene!... In naj se je čuvam! Oh, pa da me odpelje naravnost v pekel." Končati ni utegnil. Z razprostrtimi rokami je telebnil po tleh... Favsta je stopila k njemu. Videč, da leži v omedlevici, ga je zaničljivo sunila z nogo. Nato je odšla. Ko se je menih prebudil iz nezavesti, je zagledal namestu papežijjje zalo mlado žensko, ki mu je pomagala na noge in ga Je za roko odvela do spojnih vrat. Trenutek še in je bil sjiet pri "železni stiskalnici", sam ne vedoč, ali se- vrača iz resničnosti ali iz sanj. Brez odlašanja jc ostavil krčmo ter ubral pot proti samostanu . .. Favsta je bila stopila v sosednjo sobo, kjer je čakala Marija de Montpensier. "Tedaj me res Ima za angela?" je vzkliknila vojvodinja in stopila Fnvsti naproti. Princesa jo je poljubila na čelo. "Uverjeu je. in še kako!.'.. Ali mar nima prav9" je dejala. "Siromak," se je zasmejala Marija de Montpensier. "Da povem po pravici: -Vsa ta komedija se mi vidi že kav bogokletna. Jaz — angel!... Premislite'. Strah bi me bilo, če bi se pogledala v zrcalu!" "Saj je tudi čas, da opustite to vligo," je reklu Favsta. "V Cliartresu ate ue boste več prikuzali v podobi »ngela. Prava, živa Marija de Montpensier bo morala voditi meniha do ciljal..." "Bogm-e," je za mrmrala vojvodinja, "ljubše mi bo! In ker se mladi človek žrtvuje, da mi pokloni Valoisevo glavo, zakaj ga ne bi nagradila?" "Jacques Clément pojde v Chartres z veliko procesijo," je malomarno pripomnila Favsta. "To pomeni, da bom vso pot blizu njega; zakaj tudi jaz pojdem peš t— le smejte se! Peš, v pokoro za svoje grehe... za bivše in za bodoče!. . ." Vojvodinja je gibko priklenila, poslovila se in odšla skozi železna vrata. Favsta se je vrnila v sobo, ki je mej:;a ob krčmo pri "železni stiskalnici". "Henrik III. je izgubljen!" je mrmrala sama pri sebi. "Kocka je pala..." Zmotila jo je služkinja, ki je stopila v sobo in ji je tiho nekaj povedala. Favsta se je zdrznila. "Privedi ga," je velela nato. "Privedi ga, Myrthis..." Mvrthis je kmalu pripeljala moškega, ki se jc priklonil Favsti, ne da bi črhnil besedo. "Ni mogoče," je vzkliknila Favsta s tisto posebno veselostjo, za katero se "je 'pri njen navadno skrival najstrupenejši 1 porog. "Ali ste res vi, gospod de Maurc-vert? Mar vam naš blagajnik šo ni odštel obljubljenih sto tisoč liver!" "Pač, gospa..." "Po tem takeui bi morali biti v mont-marttrskem samostanu. Zakaj niste tam!' I "Njegova Visokost vojvoda Guiški mi je- izrečno prepvoedal približati ss Vio-lettti; ljubosumnost mu' ne da miru..." "Oh," je Skrtnila Favsta. "In s-Mn ji hotela podariti-življenje.... Tem slabše 'zanjo: tudi ona mora pbgyiiti... ." , i "Da nadaljujem,i gospa," je povzel Mnurevert z glasom, ki je drhtel od bes-' nosti. "Lahko si mislite, da bi bil vzlic vojvodovi prepovedi že úgrábil svojo ženo in pobegnil z njo iz Pariza..." ,,Tako je bilo vsaj dogovorjeno," uiu je Favsta segla v besedo. ,,Zgodilo s eje nekaj takega, da se mi zdi bolj varno, če ostanem v vojvodovi bližini." | ,,Kaj s eje zgodilo!" Favsta je dvignila obrvi. | ,,Gospod de Pardaillán je ušel iz Ba-stilje..." l)a je Maurevert le količkaj sumil, kaj čuti Favsta do Pardaillana, bi bli I v tem trenutku pomislil: motil sem se. Zakaj Favsta je sprejela njegovo novico, čeprav je udarila vanjo kakor grom, s popolifini ravnodušjem. ,,Ubogi gospod de Maurevert"., je dejala z nasmeškom na ustnicah, ,,kaj bo zdaj z vami?" MauTevert je zaškripal z zobnii. V Favstinih besedah je bila izražena njegova najnotranja misel in skrb: .. ..Pardaillan je svoboden... Kaj bo zdaj z Maurevertoui!" I „Kaj bo z menoj!" j eponovil in trudno zavzdihnil. ,,Povedal sem vam, gospa: treba je, da se naslonim na Guisa. Zdaj nas je četvero, ki sovražimo tega človeka. Guise, Leclerc, Mhineville in Maurevert — vsi štirje ga nvrzimo, vsi štirje se ga bojimo. .. . " t ,,Bojite se ga?" je rekla Favsta. ,,Guise se boji!. .. Nikarite, gospod de. Maurevert, ne podtikajte svojih čuvstev dru- i gim ljudem...''1 ■ '' j "Gospa", je kriknil Maurevert; "Guise se boji. In še to znajte, da je ni rešitve ne za Guisa ne za nas tri, ako . ne zdruimo vsi štirje svoje bojazni v skupen oblak, iz katerega udari strela, da uniči prekletega Pardaillana..." Pograbil se je za prsi, kakor bi hotel V deželi slastnih biinov (Nadaljevanje) Na bline! Kdor tega ni poskusil, si ne more predstavljati. Bilo je kakor na veliki svatbi. Belo pogrnjena mha je bila preobložena. Široki leseni, lepo izrezljani in pobarvani krožniki so bili polni pirogov vseh vrst. odlično spečeni v raznih oblikah, napolnjeni z marmelado in mesom. Kar sami so vabili, da bi vgriznil. Samovar je pozdravljajoče šumel na mizi-Pred nami so stali mali lončeni, keramično lepo izdelani krožniki. Na njih bomo jedli bline. Pred vsakim je stal lonček s smetano, posodice s sirovim maslom in čašičke z vodo-Ko sem to videl, sem nehote p>mi-slil, da je to bogastvo. In Kol.ia je videl najbrž ta moj pogled in v njem misel, zato je rekel: "Danes je zadnji dan maselnice. Praznik, ko mora vsak biti ^esel-Ni to zvezano s kakšnimi velikimi stroški. Mleko imamo doma, in s tem tudi sirovo maslo. Moko tudi pridelamo, in pivokvas naredimo sami, pa tudi vodko, če ni drugače-Siamovar kuha sam, čaj, no tega moramo kupiti. So, res je, ki nimajo niti tega, ali pa zelo malo. Pa vsak sosed svojemu sosedu, če je v zadregi, in če nima maselniee, da, da si priredi in praznuje maielm-ne- Tako mora biti. Kaj pri vas v Evropi ni tako?!" V tem hipu je prinesla na Širo- kem krožniku Marija Mihajlovna bline. Pogledala me je s smehom in pristavila: "V Evropi imajo danes "Pustoj vtornik". Ni čakala na odgovor, ki sem ga hotel dati, temveč mi je že pomolila krožnik z blini in rekla: "Vzemite... Hitro! Samo vroči so okusni- Smetano ali sirovo maslo k njim. Vzemite'" In ker sem po navadi bil v takšnih prilikah vedno neroden, mi je kar na moj krožniček nasula štiri bline. Obrnjena k ostalim, je rekla: "Le brž, da prinesem druge'" Potopil sem blin v smetano kakor sem videl druge in se obliznil. Kajti ruska posebnost je blin- Ali... tega ne bom opisoval, to naj poeku-si kdor more. Samovar je šumel, iz pipe je curljal krop in se mešal s čajem, ki je bil v posebnem majhnem čajniku. Zakaj vsak si je, ali bolje, Marusja je nalivala vsakemu čaj, kakor je zaželel: bolj temnega, bolj svetlega in tako dalje- Vmes pa, čašico — rjumke vodke. Nepozabna mi je ta "gostija." ina-selnica. Toliko prijateljske in družinske toplote, šcebetanja — govoren ja, smeha in tolike mikavne razposajenosti nisem videl nikdar prej- Fjodor je prijel za balajko, za-brenkal nekaj o "Volgi... Volgi..-" nato pa pogledal Marjuso. In Mar- jusa je razigrano zapela ljubko narodno pesem: "Poj, lastočka, poj, serdce uspokoj/ Ti mnje to pjesem povtori pro sladost ljub vi Poj, lastočka, poj-.." Eh, ta glasek, lep sopranček nr= skega kmečkega dekleta mi še zdaj zveni po ušesih in sam. sebi tiho zapojem kakor bi prisluškoval nečemu iz daljave: "Poj, lastočka, poj, serdce uspokoj..." "Halo," je zaklical Fjodor Mihfij-lov. "Trojka je pripravljena. Sedita!" Zunaj so požvenkljali zvor.gki trojke. In sedli smo. Marjusa, jaz iu Ko-lja. Fjodor pa spredaj na vodilnem mestu. Trije iskri konji, zapreženi vštric, so dvigali glave in tiho hr-zali. Priprega je bila vsa v trakovih, na glavi srednjega konja je bila ponosna perjanica. In konj je j Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite m k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJI, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA 8LOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO £ensk* bolesni, bolesni maternic«, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Speeija- Usti xa pljučne, srčne, Mw revmatične bolesni ŽARKI Z — DIATERMIA — ANALIZ* Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE 810 VENSKO CALLE CANGALLO 1542 Kje boč kupil lep -slamnik? . Kaj ne veš, kje se nahaja? Krojačnica Mozetič OSORIO 5062 - La Paternal lenoe Aires to čutil. Zakaj glavo je dvigal višje od svojih tovarišev in bolj energično stresel z njo. Zvončki na pri-pregi so pa žvenkljali kakor / nekakim povdarkom, da je danes maselnica, "praznik ruskega sirovega masla", in da smo to mi, Mihaj-loviči, z našo ljubko Marjuso, Fjo-dorom in Koljo ter z Evropejcem od tam nekje, kdo vc odkod... Na nekoliko vzvišenem prostoru pred cerkvijo, so se zbirale trojke, dno in dfvovprežniki. Najboljši v prvi vrsti, zatem drugi, da ne ovira dirkanje. Na znamenje zdrvi vse po ceca z zankama, ki sta visela izpod stropa... Vi. deč, da naju hočejo obesiti, sva udarili v jok. Nisva so še osvestili, ko sta vstopila dva orjaka s črnima krinkama na obrazih. Od strahu se nisva mogli več ganiti. Velikana pa sta uauia po bil skovo nataknila zanki in sta izginila.." "Joj, joj," je hladno pripomnil vitez, "ta je bila res žaltava." "Cista resnica, gospod vitez," je za trdila Paquette. "ln kako sta se rešllif" "Ko sem začutila vrv okoli vratu." je povzela Roussotte, "sem jola na tihem moliti, da bi rešila vsaj dušo, ako že telesa ne morem več. Tako sva klečali druga drugi nasproti. Kakšen Je bil moj obraz, ne vem. u Paquetto je bilo strah pogledati. Hoteli sva govoriti, po nisva mogli, zakaj konopca sta so že no-pen jala in zanki sta se zadrgsvali.. . Paquette je zavpita, kakor vpljo marca meseca mačke na strehah; in ie sem fula tudi sebe. kako kričim... Planili sva na noge. To je pomagalo, a ne za dolgo. Jedva sva se oddahnili, že sta naju za-njki spet tiw-ali "za vrat. 8 poslednjo sapo in poslednjimi močmi sem zakričala: 'Milost, tyiioat." "Jar tudi," ne je oglaxila Paquette. — "Milost, Milost.' sem zavpila. kako: »e* slišala Roussotto i. ." "Milost. Nikoli več no storim tega" je ponovila Roussotte, kakor bi izno*8 preživljala strašno trenutje. "In gleite' še tisti mah sta konopea odnehala"-' Glas, trd in prijazen obenem, odkod Je prihajal, sama ne vem, naju jc vpr»®8'' 'Ali se kesataf' — 'Oh, da. Da', sva z8' ihteli obe. — 'Ali boste še kedaj taie' zovali svete skrivnosti;' — 'Nikoli v«1-' Oh. nikoli več.' — 'Dobro,' je rekel «l»8' 'to pot vama Bog še prizanese- Id«» bi in bodita zvesti."— Ko sva začuli 40 besedo, sva se obe onesvestili. Zbi*®* sva se v krčmi. Ce bi no bilo skele»!8; ki sva ga še vedno čutili za vrato®' bili mislili, da sva. sanjali strašne 88 nje..." Roussotte je umolknila. Puquette si je drgnila vrat z rokoi del} i* "Vraga," je rekel Pardaillan, d vaju poslušam, tem bolj se mi hoče, bi še) pogledat..." Krčmarici sta prebledeli. "Čuvajte se tega," je zamrmrul» •,°8 "Nesreča bi se vam zgodila." J« ^ druge. 'Nu, nu. nikar ne pretiravajta strašno gotovo nI, kakor je bil» ž®'®1" stiskalnica....." *e T»"0 tilj"e Med tem besedovanjem in priP® dovaujem se je bilo zmračilo. 8ve iu svečniki po gostilni so zagoreli- nih steklenk na Pardaillanovl * bilo čedalje več. Roussotte in Paque,te' t. Ti* ki sta marljivo pomagali vitezu. ®lu bi» * li, kakor dve potoniki. Naj »"> bi« tako dobri pivW, Pardsillanu ni»t» kos in rujn« kapljica jima je t«B»0'J lezla v Ione. (Nadaljevanje) NEMARA SO JU PETE SRBELE... O ti guncvat ti grdi! Jaz pa mislim, da tebi lahko rečeni, da si ena gofla! Na takle nič lep način, sta -e oni dan pozdravila Jože in Koža. Oba sta se namenila, če prav nista eden za dragega vedela, da pogledata malo doli v Villa Devoto, kako je na veselici. In kaj te je neslo doli, je bil Jože radoveden. Noge. Saj vidiš. In kaj tebe-' Bog ve, če te ne jezik... Da «i me takole grdo ljudem na nos obesila Da .si taka, da me boš kar v «cajtenge" vtaknila, tega pa res aiaem mislil. Ti vražje babe. Če le odprem usta, že me razupije, „da Sijala prodajam'"... Če molčim, pa pravite, „saj še jezika nima"____ Nak Jože, sedajle pa nisi po pravici povedal. Da si v .cajtenge" prišel se jeziš. Le nikar. Saj ni dolgo, ko si tožil: kaj bojo ti naši časopi-81! Naj bo eno ali drugo- Saj človek uič novega ne najde notri... In **edaj, ko si enkrat vendar nekaj na-se' • ■ • ti pa spet ni prav. Ne bodi no kot "Bevčani" — o katerih je Cankar napisal zgodbo, kako so si 'lovega župnika zbirali. Edeu jim je M preskop, drugi prepotrošen, tret J1 preveč hud in natančen, četrti Je prerad pil... tako da je prišel Qazadnje sam... vrag", ta je pa vsem prav dal... in so se zavedli sami .sebe in svojega poloaija šele tedaj, ko im je vrag cerkev podrl m j'® je v oslariji mašo bral____ Seveda, spet na staro nazaj. Zmi-ra3 spet se za kakega župnika skriješ. Tega sem jaz že kar sit. Da se- daj nimam in nimam miru, da me povsod za "farškega podrepnika" pozdravljajo. Saj me je kar sram med ljudi. Kaj pa če jaz malo žolča na tebe zlijem? Daj, lepi Jožek, govori no, povej, kdo je pa mene v "cajtenge" vteknil, da se možim, da za fanti letam... Ki sem bila. zmeraj pošteno dekle, in sedaj za menoj s prsti kažejo, češ, da samo fanta iščem. Manjka mi jih! Na vsak prst pet, samo če bi hotela katerega. Le pustimo "cajtenge" na. miru, pa mi kar lepo po pravici povej, če nisi prišel ti prav zato, da bi videl — če bom jaz tukaj... Pa kaj bi. Kar naprej stopiva. Saj sva že tukaj. . lu sta spet Jože in Roža sklenila mir in stopila, da vidita, kako se za-drže kaj rojaki v Villa Devoto- Poglej no, kako so si lepo zrihtali vse. . Sedla sta Jože in Roža, da kaj vidita in slišita. Poglej no Jože- Sedaj ti bo pa spet vroče. Spet ti bo kdo očital, da si farški podrepnik. Vidiš, da sta oba gospoda tukaj. Kar gvišno bo spet kaj narobe Tam le je g. Jože in tamle g. Janez- Kaj bo narobe. Ravno prav bo. Saj sem tako imel tudi to v misli, da si bom prav danes preskrbel vozni listek za v Lujan Sedaj bom menda že lahko prišel do njega- Saj ni treba misliti, da je meni res toliko do tega, če me kdo malo ušpiči s kako takole besedico, ker vem da se od gospoda še zmerom lahko več naučim, kot pa od tistega, ki mi farškega podrepnika očita... No pa pustimo te stvari. Raje posluša j va! Prav res nisem mislila, da znajo Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Generične bolezni se zdravijo na gotov in modera način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI 8E JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 are do 6 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MED&ANO 151 BUENOS AIRES tako lepo zapeti. In koliko jih je v zboru- Saj še prešteti ne morem, toliko glav je. Nekoliko boječi «o še. Morda nekateri komaj prvič nastopajo. In gotovo so težave zaradi vaj. Tukaj ni tako kot je bilo domu. ko smo bili vsak svoj gospod in je človek kar lepo pohitel s svojim delom, pa je bilo časa tudi za društvo, za petje in za vaje. Bili smo trudni, ne rečem, pa. vseeno so nam tako lepi spomini ostali... Tukaj je res vse drugače. Potem je sledila burka. No, vidiš. Danes sem se spet do sitega nasmejal, je menil Jože. Tale "lažidoktar" je kar dober špas. Jaz mislim tudi tako- Pa veš kaj mi pride na misel? Si ga videl. Sluga zdravnikov je bil in- je vedel od bolezni in zdravljenja več kot zdravnik sam. Hočeš reči, da se takele zgodbe še veduo ponavljajo. Da dostikrat hočejo mnogi, ki niso stvari nikoli študirali, vedeti o njej več kot tisti, ki so se skušal v ne j dobro poučiti. Da, vidiš. To mislim. Ni tega dolgo sem se nekje srečala z ongavim Bezljajevim Janezom .Ne rečeni, da je v šoli najmanj znal. Največ pa tudi ti veš, da ni. Da bi ga. ti slišal, kako je sedaj učen postal. Pravi, da ve več, kot je vedel naš gospod-Da tisti ni vse skupaj nič, in da so bile pripovedke za otroke, kav nas je gospod Matevž učil. In mi ie take storje pravil, da se mi je želodec obračal. Vse je na glavo postavil. Od Marije do sv. Jožefa... vse. Zares sem se čudila njegovi rfio-drosti. Čudo božje! Janez! Kdaj si pa t.i toliko stvari študiral, da vse tako natančno veš. Kaj študiral. Če je človek odprte glave, mu to samo vanjo pride. A, takole! Saj se mi je zdelo, da ti je moralo samo priti v glavo ker tako učeno govoriš... Viš Jože! Tega Janezona sem se «pomnila, ki je ravno ona poglavja iz katekizma že pozabil, ki bi jih najbolje vedeti moral, pa se mu zdi, da ve več kot dohtar svetega pisma ... Res. V tem imaš pa prav Roža. Nekflo, ki je kako stvar študiral, jo pač bolj pozna, kot tisti, kateri ve le tisto kar mu "samo v glavo pride" Tudi jaz sem že večkrat slišal zabavljanje čez vero in se mi ni prav nič dopadlo, ker so govorili in zabavljali le taki, ki niso ničesar znali. Prav res, bi z njimi potegnil tudi jaz, če se ne bi pravi čas domislil, da oni ne govore iz znanja, marveč le iz tega, kar jim je v glavo "samo prišlo". Beži beži. Kaj bo Janezon o veri pridigal! Ravno kot da bi se kovač lotil hlače delati. Prav praviš, Jože. Da ne bi bilo tudi z vero tako kot je bilo z Brni-kovim Matijcem, ki si je nogo zlomil oni dan. Potem je pa šel h "ku-randerotu" ali "špiritLstu". Kaj vem kaj .je oni človek. In je že pol leta preteklo, pa še danes ne stopi na nogo. Če bi šel do poštenega dolitar-ja, bi skakal že kot jelen. Tist;, ki je kako stvar študiral, jo že čisto gotove zna bolje kot oni, kateri ve CERKVENI VESTNIK 28- nov. romanje v Lujan. Zel* nujno prosim, da potujete s skupnim vlakom. Odhod iz Plaza Once ob 7,40, postanek v Floresu in Linier-su. Ob 10. uri maša, ob 14,30 molitve, vmes ogled muzeja. Kdor ne more zjutraj z doma. naj pride pozneje. 5. dec. spomin jugoslovanskega praznika ujedinjenja. Maša se vrši v baziliki "La Merced" (Reconquista 207, dve kvadri od Plaza de Mayo), ob lü< uri. Zato se na Sa<>ve-dri to nedeljo ne vrši maša- 5. dec. moiitve na Avellanedi ob 4,30. Na Saavedri bo sveta maša na božično nedeljo (26. dec. ob 10,30) Hladnik Janez. le tisto "kar mu samo v glavo pride". No, ja. Kot tisti "bohinc, ki je s •svedrom kravo drl"... Zares: Lažizdravnik in — Jane-zon... Kar lepo starši spet Jože in Roža jezo ohladila in kar čudno bo, če s« ne bosta spet v ^uujanu kje srečala. Hladnik Janez. Da bi je nikdar ne poznal —Ej, fant, — je tarnal oče svojemu sinu, — kako dobro bi se gi dilo tebi in meni, če bi jaz nikdar ne poznal ženske, ki je tvoja mati. BIVŠ I KROJAŠKI KROJNI MOJSTER TVRDKE HENRIETTE HARRODS izdeluje ¡ženske suknje in obleke po zmernih cenah. J. PIK BILLINGHURST 2416. — Bs. AIRES U. T. 72 - 1043 KROJAČNICA "PRI ZVEZDI" DONATO ALVAREZ 205 9, pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires Vam sporoča, da je prispelo novo angleško sukno za spomladanske in letne obleke po zelo ugodnih cenah. — Obiščite me, da se boste sami prepričali. — STANISLAV MAURIČ CARlčIN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN Maščeval sem se hčerki! Neke-^premenila Neva svoj tok v nasprot- Nadaljevanje 65 — Stanoval sem v mali hišici, 0-blečen v cunje in krpe kakor itari berač. Kupoval in prodajal sem fita-r° obleko ter sem dostikrat prišel v bližino kočije, v kateri je sedela "■"oja hčerka na svilenih blaainah- — Ona me je videla. Njen pogled ostal hladen. Ni bilo glasu v nje- *em srcu, ki bi ji rekel: To je tvoj Mostni in nesrečni oče. Jaz sem * dušil, zakril se s kakšno suknjo m gorko zajokal! Stokal sem, kakor *l«ka oče, ko mu ljubljeno dete leži Ua mrtvaškem odru. — Nadejal sem se, da se me ona vendar enkrat spomni in pride v °J° kočo ponosna kneginja Draživa in mi reče: Oče, povzročila sem ti bole-lllei izneverila sem se v veri očeta, zavrgla sem vse, svojo preteklost, Ver°. pa nekaj mi je vendar ostalo ''' ^ je: ljubezen Jo svojega '.Četa 1 Dov«li, da ti bodem še nadalje tvoje dete. Ona pa ni prišla. — Sram«.vala SH J« naravnost svojega starega oče-til! Kdo zna, ako ue bi bila znala Pot do mojih vrat, če bi bila znala, " 1-az|>olagam s premoženjem, da lm«i» milijone! Elizabeta, bil sem bogat! De-1 sem sv siromak«, da prevarim Ka,ariidne vohune. Vlada bi bila '"da zvedela, kje je bilo moje pre-|»»aenje. ker so našli v moji bla-samo nekoliko stotisoč rubljev. edeli so, da tn «vota. ni v nikakem razmerju z mojim premoženjem! ga dne sem obračunal z njo, da ona aama ni imela niti pojma! — Ugrabil sem ji najdražje, kar je imela na svetu. Ugrabil sem ji dete in, zasukal stvar tako, da je bila prepričana, da j L je dete odnesel njen ljubček, — S tem sem ji zadal dvojno srčno bol! — Vzel sem ji dete in ločil jo od ljubčka! Pa še ena nesreča jo je doletela isto noč! Prišla je pri carici v nemilost, ker je Daškov dognal, da ga vara. jOarica jo je napravila za Daškovo kmetico!— — Halia, Olga je sedaj samo kmetica, sužnja, ki mora biti podložna svojemu možu — tiranu! — On jo muči in pretepa. — vse mi je znano — a jaz prosim vsaki dan Bogi za zdravje in dolgo življenje starega Daškova, da bode Olga čim dalje živela v tem peklu, 'ki si ga je zaslužila s svojo prevzetnostjo l Elizabeta je komaj poznala starčka, ko je to govoril- moji pred Oči so se mu svetile, glas se mu je tresel, prsi so se mu dvigale kakor divji zverini, ki se hoče vreči na svojo žrtev. Poskočil je in njegova mala postava se je zdela sedaj velik» in močna. Elizabeta se umakne nekaj korakov pred ta'ko silnim sovraštvom. — Nesrečnež! — zakliče ona. — kako morete preganjati lastno kri s takim sovraštvom? Vi sle plemenit človek, gospod Katz. Vaše srce je pokažite, da dobro. Obvladajte se znate tudi oproščati! — Oprostit? zakliče Katz z zamolklim glasom. I>a bi oprostil njej — njej" Nikdar! Poprej bi no smer!. Smrt in propast hčeri Olgi! i— Želel bi, da leži mrtva menoj — mrtva! — Molčite! zakliče Elizabeta. — Ne govorite, tako pred menoj! — nočem vas poslušati! Ako je vaša hčerka grešila, je sedaj dovolj kaznovana! Ali ne vidite, da Vi zamo-rete tudi ljubiti? Duša, ki je zmožna ljubiti, je tudi zmožna odpuščati! Aron Katz je hotel odgovoriti, pa Elizabeta ga prekine. — Ne govoriva več o njej! — zakliče on. — Ona je zame mrtva! Ko bi prišel do njenega groba, bi samo pljunil. — Kadar umrjem, ne bo ona dobila niti kopejke! — Glej te, drago dete, to je vzrok, zakaj vas želim za svojo ženo! Tistega dne, ko mi daste pred oltarjem svojo roko, položil bom pri sodniji o-poroko ali testament, s katero vas postavim za dedinjo celega mojega premoženja — sedemdeset in tri milijone rubljev — pomislite — raz-mišljujte o mojem predlogu! — Ne, sedaj ne! — dostavi hitro Aron Katz. — Ne odgovorite mi sedaj ! Vem. da vas moj denar ne bode preslepil. Pa povem vam, san*) še nekaj, prodno mi odgovorite! — V vsaki vojski je najpoglavit-neje — samo denar! Vsaka zmaga je pridobljena z denarjem! Z denarjem se kupujejo sovražniki, z njim se kupujejo ljudje. — Ako se želite boriti s «.vírico Katarino za srce Aleksandra Potem-kina in ako želite zmagati, morate razpolagati z mnogo denarja. — Ne, ne odmikavajto, — jaz sem izkušen človek, verjamite mi. Reci tarini. — Privolite tedaj, Elizabeta? hočete po vsej priliki, da v borbi Hočete postati moja žena? za ljubezen ne odločuje denar. — Pa jaz veni iti prepričan sem. da je tako. — Kaj pravzaprav veže Potemki-na na carico Katarino? Ona ga je obsula z bogastvom, razkošnos*jo in udobnostjo, Podajte mu isto, Elizabeta, in ko boste stopili pred nje-ga in Katarino kot bogatica, odločil se bo takoj za vas — Glejte, Elizabeta, v to' svrho vam, polagam milijone pred noge. Ves čas svojega življenja sem bil varčen in skop. Vse sem hotel zapustiti enkrat svqji hčerki. Pa ona je sedaj za mene mrtva, moji milijoni pa bodejo vaši! — Ako bi tudi metali denar skozi okno, ne bodem trenil z očesom! Razpolagajte svobodno z mojim premoženjem!— — Ponudim vam vse to, da za-morete premagati Katarino. Prisilite jo na kolena, draga moja Elizabeta; to bodete tudi dosegli. — Tistega dne, ko vam Katarina prsiiljena mora prepustiti Potem-kina, ko se vam ona vrže pred noge, hočem odstopiti in se odreči vsem svojim pravicam. Takrat bodem zxi-pet stari in osamljeni Aron Katz, ki vam nikdar več ne bode stopil pred oči- — Prisegam vam pri spominu moje žene, katero sem ljubil, kakor e-dino le moški zamore ljubiti: najin zakon pa bode samo navidezen. Popolnoma bodete svobodna! Nikdar vas nc bodeni razžulil niti z enim pogledom! —Moja želja je, da se osveti.ni Ka- Eliztfbeta Voroncov ponudi mm roko ter zakliče: — Privolim! Pred svetom h.iče« biti vaša žena ter se hočeva skupno boriti! Ta borba pa se za mene n* bode končala s sovraštvom in osveto, temveč z ljubeznijo in odpuščanjem. Videti hočem Katarino premagano in ponižano, pri mojih nogah pa lepega, nezvestega Aleksandra Potemkina, — tedaj pa ji hočem odpustiti! A vi, Aron Katz, tudi vi morate napraviti tako. — Imeli ste pravico sovražiti vašo hčerko, dokler je bila srečna. — Dokler je bila kneginja Daškova', dokler je živela v razkošju in bogastvu, a s kmetico Olgo morate i-meti sočustvovanje in samo takrat sprejmem vaše milijone. — Rekli ste mi, da jih lahko porabljam, kakorkoli želim. Dobro, tedaj jih hočem porabljati za dobrobit človeštva, za, nesrečnike in zavrže nce. — Idite torej in uredite vse, da zamorem postati vaša soproga, — izvesti hočemo komedijo, kakoršne še ni videl Petrograd! Stari Aron Katz prime njeno roko in jo poljubi. — Osveta prihaja, Katarina, Pazi se! — reče on. Potem pa. pogleda Elizabeto zadivljeno ter zamrmra: — Moja žena, — moja žena, — ne, — ne, v globini srca si vendar samo moje dete. moja ljubljena hčerka! z SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" COEEEO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 i Dirección: Oral. César Díaz 16ET Buenos Aires Pozor Pozor Zemljišča v Floridi FCCC prav ob postaji in z 5 kolektivi, na razne strani, po vel.ki AVENIDI DEL TEJAR Na lepem visokem kraju se oddajajo na 120 mesecev od 14— m$n. do 20.— m$n — Kupec dobi na zahtevo tudi opeko in ostale potrebščine za zidanje. 23 minut od Retira in stane $1,85 na teden Nadaljna pojasnila daje: NEMESIO V. MURGUIA ANDREJ ŠKRBEC Avda. San Martín 3801 calle Italia 3467 U T. 84 (Almacén) FLORIDA FCCC u ! LISTNICA UPRAVE D. Sv. Rafaela. — Kakor hitro bomo obveščeni vam bomo sporočili. Sprejmite naše pozdrave! S D.D. Triglav. — Vaši prošnji smo, kot vidite, ugodili. Pozdrav! A.A. Cordoba- — Denar smo dobili in kot vidite smo Vam naročnino tudi podaljšali, ki pa je vkJjub temu že zapadla. Pozdrav! F J Egip1. — Vaše pismo .¡n izrezek v francoskem jeziku o čudnem preroku smo dobili- Hvala. Sprejmite najlepše pozdrave! J M. Rosario. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav! jLo&Hjt*' 'jPJaJlo-irvc t rv\ ^IfÜTVOU X \cJfoj dru^émo- ¿n M P. Rosario- — Včasih se nam vrine neljuba pomota. Naročnino prejeli. Ce želite izgubljene številke nam jih javite katere so in Vam jih bomo dostavili. Pozdrav! J. M Rosario. — Naročnino prejeli v redu. Nič ne zamerimo, .je ste en mesec zakasneli, če bi nobeden ne več, bi bili zelo zadovoljni. Zemljevide ne prodaja naša uprava. Ce ste čitali v listu je moralo biti na kak drug naslov, česar se mi ne spominjamo več. "Domovino" Vam lahiko naročimo, le žal da v tem hipu nimamo nobene pri roki in zato ne vemo koliko stane. Kot pravite je tam napravila slana veliko škode, ki pa da jo boste le delavci morali utrpeti na plači. Sprejmite I najlepše pozdrave Vi in Vaša dru- | žina! J. D. Ascensión. — Poglejte pod ime lista, takoj v začetku je pihano koliko stane naročnina za pol in za celo leto. Naročnino lahko pošljete potom pošte ali pa v priporočenem in dobro zapečatenem pismu, za nas je vseeno in tudi Vi imate približno enake stroške. Pozdrav! J. M- Me-sto. — "Genav" smo res postali precej in še premalo glede naročnine, vendar v Vašem slučaju je bila samo malenkostna napaka v naslovu- Sedaj pa upamo da je v redu in da nam oprostite. Pozdrav. A. F. Petacos. — Tvojo željo smo objavili v listu. Če bomo kaj izvedeli, Ti bomo takoj sporočili. Pozdrav! VSI, ki ste poravnali naročnino, vam izkazuje potrditev datum poleg naslova. Tisti, ki ste poravnali naročnino ta teden in vsi, ki jo boste medtem poravnali, boste dobili enako potrdilo poleg naslova, za osem tednov, ko bomo z nova pisali naslove- PREČITAJTE dobro vsi tudi članek na drugem mestu, kjer smo razpisali kampanjo in nagrade za nove in stare naročnike, ki je treba toč: no vsa navodila vpoštevati. Proslava zediijenja V soboto 4. decembra 1937, ob 9.30. uri zvečer se bo vršila v dvorani "Centro Almaceneros", ulica Saenz Peña 242 (dve kvadri od trga Congreso svečana proslava zedinjenja v korist jugoslovanske šole-V nedeljo 5. decembra bo ob 10. uri slavnostna služba božja v kat cerkvi, Cangallo in Reconquista, ob 11,30 pa v pravoslavni cerkvi, ulica Brasil 315. Popoldne od 17—19. mre bo odpravnik poslov g. dr. š. želalič sprejemal na poslaništvu, Charcas 1705, člane naše kolonije- IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na nnlverri t Pragi in t Buenos Alresu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejem« tudi noseče v popolno oskrbo. ordinlra od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Bueno Orden 8888 Bueno» Aires Trst. — Ker je potekla podeštatu me.sta Trsta funkcijska doba, so pričakovali, da bo imenovan v mestu nov podešta.. Toda s posebnim dekretom je bila podaljšana funkcijska doba do 22 oktobra 1941, dosedanjemu podeštatu. Enrieu P;iolu Salemu. Ob tej priliki mu posveča časopisjejlolge kolone, v katerih zla sti poudarja njegove zasluge za pov-zdigo mesta, ki da je v zadnjih šti- rih letih skoro spremenilo svojo zunanjost. Plave. — Karabinerji so naznanili sodnim oblastem Antona Flego, starega 36 let in Rudolfa Kodeljo iz Kanala, starega 50 let. Oba sta zakrivila manjše prestopke. Čepovan. — Henrik Bremec, star 28 let, se je na žagi- v Doljni Tribuši ponesrečil. Pri žaganju je nanrec dobil nevarno ramo na desni roki. Obiščite krojacnico UŠAJt ki vam nudi v vsakem oziru najboljšo postrežbo Slovenkam v La Plati in okolice naznanjam, da sem otvorila modem salon za ženske, ki je opremljen z najmodernejšimi inozemskimi aparati za onduliranje "permanentes" Iras, po vseh predpisih najnovejše mode. Priporoča se za obilen obisk JOLANDA BREGANTOVA Calle 67, No. 102 esq. 118, La Plata ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 urc DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 5y - j 723 I Velika modema krojačnicai HERMINIO BIDIN0ST ' Ex cortador de el Jokey , Če hočeš biti brezhibno in 1 elegantno oblečen, prepričaj < se sam. '" ¡ AV. SAN MARTIN 1544 < Buenos Airea GARMENDIA 4947 Paternal, Bs. Aires 62- POGLAVJE Potemkin poveljnik čet proti Pugačevu — Ha! ti me ne ljubiš! — ti me ne ljubiš! — Ne ljubim te? — ti ne veš, kaj govoriš! — Ne Potemkin, — storila sem ti že toliko, da v resnici ne morem dokazovati svojo ljubezen! — Te besede so bile izrečene zelo razburjeno y delovnem kabinetu carice, medtem, ko je Potemkin hodil z dolgimi koraki po sobi. — Potemkin! — Veličanstvo! — Ne reči mi Veličanstvo! Kako »e zovem za Tebe! Katero ime želim čuti iz tvojih ust t — Katarina. — — To mi je dovolj! Je lepše ime, ki mi pripada! — Ljubljena! zakliče Potemkin in prime carico za roko ter jo poljubi- — Da, Tvoja sem ljubljeni! reče Katarina ter se nežno nasloni na Potemkinova ramena. — Znaš li, kaj ta beseda pomeni? — Pomeni, da si mi najdragocenejše blago, ki ga imam! — Oh ne! odvrne Katarina toplo. — Svet je podal tej besedi čisto drug pomen- Kadar naziva mož svojo soprogo z "moja žena", pomeni to, da mu je ona najmilejša na svetu. Pa če ji reče samo — moja ljubljena — pomeni to, da s to sladko besedo označuje ljubezen, kadar nekaj ni v redu. Ljubica nima onih bila istih pravic, — in jaz, Potemkin, jaz sem tvoja ljubica! - Ti si mi ljubica v najplemeni-tejšem in najzvišenejšem pomenu, Katarina! — zakliče Potemkin ter nežno pogladi njene prekrasne lase. - Kaj nas briga, da je svet podal nekaterim besedam drugačen po men. Semkaj ne more dospeti govoričenje ljudi, mi živimo tukaj v nekem posebnem svetu. — Da, Aleksander! — reče Katarina toplo, — srečni smo tukaj v našem svetu, nikogar ne potrebujemo in ne želimo ničesar drugega od življenja, kakor da večno — večno živimo v našem čarodiejnem vrtu ljubezni. — Oči pa vendar ne smeva zapreti. Morava videti in vedeti, kaj svet o nas misli in govori. — Vidiš li oni časopis tam na pisalni mizi ? To so francoski in nemški časopisi. Ah, Aleksander, jokala sem, ko sem jih čitala! — Včeraj zvečer sem čitala nekoliko člankov. Jokala sem od jeze, ko sem čitala, kako zaničljivo pišejo ti hudobneži o Tebi! Pišejo, da sem naredila svojega najslabšega častnika za svojega ljubčka. Potemkin vzklikne ter skoči k r salni mizi. Pograbi liste, jih zmečka in vrže v ogenj. Potem zakliče / drhtečim glasom: Naj zgorijo v ognju ! Dal liog, da zgori tudi podli klevetnik, ki je to napisal! — Ljudje, ki so to napisali, mogli bi zgoreti, odvrne Katarina, pa beseda, tiskana beseda, bi vendar pravic, ki jih ima soproga- Dala je ostala. To je moč tiska! Opozorila moškemu sicer vse ono, kar daje tu- sem te na to pisarenje zato, ker ti di soproga, pa si vendar ni prido- ' želim pokazati, kaj sem za te sto- rila. — Žrtvovala sem ti svojo žensko čast, ker sem v očeh sveta samo tvoja ljubica. Pa ti misliš, da t» ne ljubim. Ti dvomiš, da te hočem jaz — vedno ljubiti. — Ako me ljubiš, podaj mi dokaz! — Ali ti nisem že tisočkrat z dejanjem dokazala, kako te ljubim? Kaj bi zamogla še storiti, nenasitni človek? — Dokaz, odvrne Potemkin. dokaz, ki bó napravil, da utihnejo tudi pisci takih člankov — - Da, Katarina, — nadaljuje Potemkin toplo, — ti ljudje imajo prav, ko trde, da najino razmerje ni dostojno. — — Kako? Mar tudi Ti to praviš? — Poslušaj me, pusti da izgovorim, pa presodi sama- Vzdignila si me iz praha, naredila si iz malega in neznatnega častnika visokega dostojanstvenika, odlikovala si me vsemi mogočnimi častmi. Storila si to, Katarina, ker je to želela Tvoja ljubezen. — Pa svetu to ni dovolj — Ljudje s(> nevoščljivi caričine-mu miljeniku, ako jim ta ne more dokazati, da je to srečo tudi zaslu žil. — Jaz pa do sedaj nisem še ničesar storil za Rusijo! — Molči! zakliče Katarina razburjeno. — Vem, kaj hočeš povedat1 Ne, ti se varaš. Storil si veliko za Rusijo! Obranil si svojo carico, rešil si ji življenje, uničil si Mirovičevo zaroto — Mar ti to ni dovolj? — Za svet ni dovolj. Ljudje hočejo in pričakujejo več- Poprej so me ljudje ljubili, a sedaj izginjajo polHgoma simpatije do mene. — Gl*j Katarina — prosim te, da mi oprostiš — Gregorju Orloviču si dala mnogokrat priliko, da se izkaže, da se pokaže junakom! Poslala si ga na vo-jsko, poverila mu važne državne posle, a mene si zaprla v zlati kurnik, mene čuvaš, da se mi ničesar ne zgodi; jaz pa čutim v sebi moč, da napravim isto, kakor drugi, kakor on, morda tudi še kaj več. •*■ - Sedaj je prilika tu- Sedaj ali pa nikoli! — — Nočepi ničesar slišati, nočem ničesar vedeti," zakliče Katarina ter si z rokami zatisne ušesi. — Ha. kdo ti je vdahnil te misli? Kdo te je pregovoril? Sam se nisi mqgel odločiti na .samomor! — Veš torej vse, česar te prosim, Katarina? —. vpraša začudeno Potemkin. — Gotovo vem, pa ničesar nočem slišati! — Tvoja želja je, da te pošljem na vojsko. Želiš voditi vojsko proti Pugačevu in da osvofbodiS Orenv burg! — Da, to je moja želja, ognjevito zakliče Potemkin, pa jaz hočem tudi doseči, česar želim. Prisegam ti, da bodem tako napravil, kakor želim tudi takrat, ako ti ne privoliš! — Kaj, Potemkin? Mar bi se ti mogel zoperstaviti svoji carici? — Sama si mi Vekla neštetokrat da mi ti nisi carica, ampak samo žena, ki me ljubi. Žena pa ne sme ovirati moža, ki se želi zkazati borbi. — Katarina, ako si me kedaj ljubila, ne delaj mi zaprek, da se proslavim, — nadaljuje Potemkin vzhičeno. — Rad bi pokazal svoje sposobno sti in svojo hrabrost! — Saj ¿e veB' dar ne spodobi, da ljubiš človeka» ki ne zna ničesar drugega, kakor s« Vsfl mo sprejemati milosti in darove. vs obrekovanja in nesramne laži bode takoj ponehale, če bo svet zvede, da je Potemkin potegnil meč za Rusijo! — Ravno sedaj pa je za najlepša prilika! — Katarina, nočem ti tajiti, da ee nad Rusijo zbirajo črni oblaki-javil se je razbojnik, ki je zbral 0 krog sebe deset tovarišev. Od W deset ljudi jih je postalo dvajs« ' sto, tisoč — in- ti razbojniki zdaj mili volji ropajo, plenijo, kradej0» požigajo in ubijajo"! — — Da, to je predrzna Puga^8 banda! — ga prekine carica rina, — Toda jaz se ga ne bojim- , Pokončala ga bom z enim udarce»' — Uničila ga boš— ji resno 0 ' ne Potemkin. — Toda ta borba »e bo tako enostavna, kakor si »or Ne smemo zapir8 ' ti predstavljaš! oči in sami sebe varati- To bo strahovita borba in aicer sredini Rusije! Pugačeva sličnost s tvoji» P^ kojnim možem privlačuje Spretni grof izrablja sijajno to čajno sličnost in povsod, kjer s« P®. javi, širi sovražtvo napram Katarini! — Mrtvega carja, nadaljuje ^ temkin tako tiho, da je glas Je ^ segal do njenega ušesa, — bi nl" ^ hitro pozabil, toda okoli iiveg* t?» slo- navdušeno zbira in to tembolj, mu Pugačev pripoveduje, da ■>' ti palmila v bedo in pomanj (Dalje prihodnj»4' ikanJe'