!
g 5
Pevsko -«»Milici Zvon"
v Ljubljani.
ZBORI
Mesečna revija za novo zborovsko glasbo
z glasbeno književno prilogo.
Urejuje Zorko Prelovec.
Letnik II.
Štev. 5
Izdaja in zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna, litografirata Čemažar in drug. Letna naročnina za Jugoslavijo 40 din, za Italijo 30 lir, za Ameriko poldrugi dolar. Vsako pomnoževanje partitur in litografiranje posameznih glasov je po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni materijal dotične skladbe za ves zbor.
Delniška tij.karna d. d. v Ljubljani.
juhi......................................................................................................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihmhiii.....lllllllll.......lit
Ustanovljena leta 1889.

iiU
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
Ljubljana, Prešernova ul. 3
Telefon št. 16
Poštne hranilnice račun št. 10.533
Telefon št. 16
Stanje vloženega denarja nad 170 milijonov dinarjev. Stanje vloženega denarja nad 680 milijonov kron.
■■ Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi	■■
Bi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu	m Hm obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge
^^ proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu	^^
najvišje mogoče obresti.	^^
^^	Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega ^^
računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči
®®	zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja
Hi	še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter ■■
m«	davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri
gm	njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi ^^ ^^ cerkveni in občine občinski denar.	^^
m Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje pri-^^ hranke največ v naši hranilnici, ker je denar ^^
tu popolnoma varen.
nlllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlllllllllIllIlllllilliiiiiiiiiiiiiii n i m I lil 11 iiiilllllllllllllllllllllllllllUlIllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllltllllllll lil lil II lllllll lllllllllr
If-
I i
1 I i
I
i
j
i
I i i
Moško, fantovsko in deško konfekcijo kakor tudi čevlje kupiš najceneje v
naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti 2 (nasproti dramskega gledališča)
KONFEKCIJSKA TOVARNA
FRAN DERENDA & OM
LJUBLJANA
Priznana solidnost, dobro blago in nizke cene.

ANT. KRISPER
LJUBLJANA
MESTNI TRG 26 STRITARJEVA UL. 3
GALANTERIJA, PERILO, PLETENINE IN ČEVLJI
A
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Ljubljana, Dunajska cesta
Ustanovljena 1900
Delniška glavnica......Din 50,000.000 —
Skupne rezerve ca......Din 10,000.000'—
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana	Telefon štev. 261, 413, 502, 503 in 304
PODRUŽNICE:
Kranj	Novi Sad Split
Brežice
Celje
Črnomelj
Maribor Ptuj	Gorica
Metkovič Sarajevo Trst
AGENCIJA: Logatec
Se priporoča za vse bančne posle
nasi.
Tvrdka Ivan Perdan
v Ljubljani
Glavni založnik:
Ciril-Metodovih vžigalic in Ciril - Metodovega čaja v zavitkih. Najnižja cena in točna postrežba.
V zalogi vedno:
najfinejše namizno olje, kava, riž, čaj, milo, žganje, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago na drobno in debelo po najnižjih cenah.
J. 5TJEPUSIN
SISflK
PREPORUČR NAJBOLJE TRMBURE, ŽICE, PRRTITURE, 5K0LE I 05TRLE P0TREP5TINE ZR 5UR GLRZBRLR OPLIKOURN NR PRRI5K0J IZLOŽBI CJENICI FRRNKO
s
s
Centrala: Kongresni trg ¥ V LJUBLJANI
Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 508	Račun pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani, št. 12.051	Telefon št. 508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkuiantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više.

I
.\\\\\\\\\\\\\\\\\\\*\v\v\»v
,\vv\\v\\\\v\w\\\\\vm
MEDIC-ZANKL
TOVARNE OLJA, LAKOV in BARV
DRUŽ A Z O. Z.
CENTRALA: LJUBLJANA
PODRUŽNICA: MARIBOR SKLADIŠČE: NOVI SAD
TOVARNE: LJUBLJANA-MEDVODE
H
tn
O >
O
<
ui
>1/3 —i J O efi
Z
ZAJAMČENO ČISTI FIRNEŽ EMAJL-LAKASTE BARVE VSE VRSTE LAKOV OLJNATE BARVE PRSTENE IN KEMIČNE BARVE K L E J
ZNAMKE: „MERAKL"
r
>
CA H Z
M
D O
3 >
o<
N
D
M
r
N *
CDefličcirnci
Fcini HdciIci
[Ljubljana
Prešernega ulica šiep. 30. GD
Dnepno sueže cuefje
na drobno in debelo. &
Sprejema naročila na šopke, vence, aranžmaje in dekoracije dporan.

LETNIK Bjr MM MM MM i LJUBLJANA
^Uk " ^^
GLASBENO-KNJIŽEVNA PRILOGA
Izhaja vsak drugi mesec
Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Joško Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna,
d. d. v Ljubljani <zanjo odgovarja Miroslav Ambrožič) Naročnina na «Zbore» za državo SHS 40 Din, za Italijo 50 lir, za Ameriko poldrugi dolar / Natis člankov dovoljen le z navedbo vira
f Anton Focrstcr
Umrl je mož, ki je kot mlad Čeh prišel med nas v času. ko ni imelo slovensko ime nobene veljave ¡11 je zlasti tedanja cerkvena glasba hodila nerazločna ter neurejena pota. V 89. letu življenja, polnega borb in delavnosti, je legel v našo zemljo nestor slovenskih komponistov. Njegovo delo je pestro ter izčrpno mnogostransko. Bil je vzgojitelj vse prve generacije naših skladateljev in pevcev, reformator cerkvenega petja in po vseh tukajšnjih šolskih vzgajališčih sjdošno priznan 111 uz;-kalni pedagog.
Prvotno je študiral pravo, a živel v stalnih stikih s praškimi glasbenimi krogi. Smetana 11111 je bil učitel j in prijatelj. V Antonu Foer-sterju pa se ni skrival jurist, temveč močan, blag in isker muzik z dovzetno dušo za versko - muzikalni umetniški izraz, ki so ga potrebe njegovega poklica le še povečale.
Prvo službo na naših tleh je nastopil v Se-nju kot učitelj glasbe in stolniški organist. V 1. 1867. prevzame mesto pevovodje stare ljubljanske Čitalnice in kmalu nato vodstvo stol-niškega kora. Na vseh teh mestih je sestavljal nove zbore in reformiral navzlic besnim in osebnim napadom močno necerkveno petje takratne Riharjeve dobe. Kot temeljit strokovnjak, formalno in srčno visoko izobražen mož, je Foerster s svojimi teoretičnimi deli položil osnovni kapital za svoje neštete učence in usmeril tok glasbenega življenja v urejeno strugo muzikalnega znanja. Povsem izpolnil je svoje ž.ivljensko delo in najplodnejši je veliki pokojnik kot cerkveni kompo-
nist. Komponiral je sproti na stotine pesmi, maš itd., dirigiral zbore, orkestre in sam prepeval. Zaeno je poučeval v glasbeni šoli in vzgojil malone vse domače komponiste polpretekle dobe.
«Cerkveni glasbenik» je imel v Foersterju dolgo vrsto let vestnega, smot-renega urednika.
V naš narod se je Foer-ster prelil z izredno asimilacijsko močjo svojega rodu. S svojstvi tega rodu je prinesel s seboj vzorno marljivost, plemenitost duha, umetniško resnobo, žilavo odpornost in kremenito doslednost poklicnega glasbenika. Čas, ki je klical in potreboval učiteljev v raznih jjanogah naše umetnosti, je našel v Foersterju tenkočutnega vzornika. V najčistejšem zmisi u besede m si je pridobil pojju-arnost s svojimi moškimi, mešanimi zbori in kvarteti, a zlasti z opero «Gorenjski slavček», prvič izvajano leta 1872. pod vodstvom komponista samega. Kakor je šel razvoj svojo pot in so glasbene zahteve obrnjene v drugo smer, iskrost čuvstva, živahni izraz in formalna popolnost Foersterjevih posvetnih skladb jim ohranja trajno vrednost. Mnoge so postale klasičen vzor kot simfonska pesnitev («Turki na Slevici»), ali so arhitektonsko najjačji zbori starejše šole, kot je «Ljubici», «Njega ni», «Spak», «Povejte, ve planine» itd. Anton Foerster je začrtal osnovnico slovenski narodni operi z «Gorenjskim slavčkom», do zdaj najuspelejši naši muzikalno-odrski tvorbi. V scenični predelavi viš. režiserja O. Šesta in pod taktirko Karla Jeraja je z neokrnjeno močjo in mladostno svežostjo dosegla zasluženo vstajenje
H f?s-i
in dala pobudo k samostojnemu ustvarjanju v občutni vrzeli domače opere.
Ko so zapeli Matičarji ob grobu pokojnika na novomeškem pokopališču kantato «Umrl je mož» pod vodstvom Mateja Hubada, tedaj je točno omenil skladatelj Emil Adamič, da jo je umrli nehote zapisal zase. Na grobu se je poslovil od Foersterja, produktivnega umetnika, Hubad kot reproduktiven organizator in izvršujoč faktor gradbene dobe naše glasbe. Poslovil pa se je od blagopokojnika ves slovenski narod, ki uživa plodove njegovih del. Umrl je mož, ki se je posvetil glasbi z vso svojo dušo in v svojo nekorist. Prišel je med nas s široko odprtimi očmi, s profinjenim taktom in strogo objektivnostjfo, ki je odločila, da je razmere, v katerih je živel, prav spoznal in nam zapustil dediščino, nepozabljeno i v bodočnosti. Anton Foerster je svoj čas izpolnil in smrt ga je našla še kot delujočega moža. Ob korekturah svoje druge opere «Domu in stanu» je ugasnil osebno brezmadežen človek, ki ga je spoznala in prav cenila njegova druga, a prava domovina, smatrajoč ga za svojo last. Saj ji je dal svoje delo, bil zvezan z njo v trpljenju in borbah za glasbeno umetnost nadarjenega naroda slovenskega.
Uredništvo «Zborov» ohrani Antona Foersterja v trajnem in častnem spominu za zasluge in dela, ki jih je poklonil Slovencem. Kot glasbena smotra, namenjena predvsem zborovski literaturi, pa smatra pokojnikovo delo za temeljni steber stavbe, ki jo skuša v svojem delokrogu nadaljevati, širiti in prilagoditi novim umetniškim smerem.
Po vsej domovini je danes pokojnikovo ime spoštovano in pozabljeni so težki boji prve dobe naših glasbenih početbov.* Pozabljeno pa ni življenje, ki je bilo posvečeno čisti umetnosti in žrtvam za narodno prosveto.
Anton Foerster — počivaj v m i r u!
Skladbe Antona Foersterja
A. Posvetne skladbe.
I. Za orkester in zbor.
1.	Opera «Gorenjski slavček» (proizvajana v Ljubljani leta 1872. in 1896., v Brnu leta 1910. — izdala Glasbena Matica 1907.), od leta 1922. stalno na repertoirju ljubljanske opere.
2.	«Turki na Slevici» (rokopis, izvajala Glasbena Matica leta 1907.).
3.	«Materin blagoslov» (glasbene točke k spevoigri —-rokopis).
4.	«Vodnikov venec» njegovih iu na njega zloženih pesmi (Glasbena Matica 1883.).
5.	«Domovini», kantata (zložil 188?., izdala Glasbena Matica 1909.).
6.	Opera «Domu in stanu», pet dejanj (rokopis).
II. Vokalne skladbe.
a) Za moški z b o r.
1.	«V tihi noči» (Glasbena Matica, I, 1874).
2.	a) «Slava Slovencem», b) «Svet» (Glasb. Matica, II. 1873).
3.	«Milica» (Glasbena Matica, IV, 1877).
4.	Samo (Glasbena Matica, VIII, 1880).
3. a) «Pjevajmo!» b) «Nočni pozdrav», e) «Njoj», d) «Po-bratimija», e) «Bohinjska», f) «Sokolska», g) «Zdravica», h) «Napitnica» (Glasbena Matica, XIII. 1884).
6.	«Njega ni» (Glasbena Matica, 1886).
7.	«Povejte, ve planine!» (Novi akordi, 1902).
8.	«Spomen-pjesma» (Novi akordi, 1903).
9.	«V brezupnosti» (Novi akordi, 1904).
10.	a) «Naša zastava», b) «Pesem koroških Slovencev», c) «Slovo», d) «Domu» (Pesmarica Glasbene Matice, 1897).
11.	«Planinska» (1898, Op. 66, založilo Slov. plan. društvo).
12.	«Življenje» (1898, Op. 94 c).
13.	Dva trospeva: a) «Gigan», b) «Saj ni čucla» (1907).
14.	Slavnostna himna «Slavcu» (1909).
15.	a) «Tri mi tuge», b) «Razbita čaša», c) «Vihar», d) «Na boj!» e) «Spak», f) «Podoknica», g) «Umrl je mož» (Glasbena Matica, 1910).
16.	«Slavnostna popotnica (Slomšek, 1912),
17.	«Molitev med bitko» (Cerkveni glasbenik, 1914).
18.	«Straža ob Adriji» (Glasbena Matica, 1917).
19.	a) «Kitica hrvaških narodnih pesmi», b) «Kitica čeških narodnih pesmi» (rokopisa).
b)	Mešani, zbori.
1.	«Z glasnim šumom s kora» (Glasbena Matica, 1903).
2.	«Kitica slovenskih narodnih pesmi» (Glasb. Mat., X, 1882).
3.	a) «Domovina», b) «Ali, ni li žemljica krasna!» c) «Naše gore» (Glasbena Matica, 1887).
4.	«Ljubica» (Glasbena Matica, 1894).
5.	«Kitica» (Glasbena Matica, 1895).
6.	«Mladi mornar» (1896). 7. «Narasli potok» (1896, rokop.).
c) Sol o-nape v i (s klavirjem).
1.	Štiri pesmi: a) «Ista bol», b) «Vprašanje», c) «Zapuščena», d) «Poletava golobica» (Christoph & Kuhe v Pragi, 1862). Iste in c) «Mlad junak» izdala Glasb. Matica 1896.
2.	«Tretja solza» (Dom in Svet, 1904).
3.	«Uspavanka» (Dalibor v Pragi, 1862).
4.	«Naša zvezda» (1907, Katoliška bukvama).
5.	a) «Križnice», b) «Morska zvezda» (Blaznik).
6.	a) «Strunam», b) «Pri oknu», c) «Pesem Dalibora», d) «Na bregu», e) «Umirajoče dete», I) «Menih», g) «Skovir . h) «Srečna ljubav» (rokopisi).
III. Instrumentalne skladbe.
a) Za orkester.
1.	Kranjska koračnica, slavnostna (rokopis, 1893).
2.	Slavnostna suita v petih delih (ruska, poljska, češka, slovenska, hrvatska in srbska), rokopis.
3.	«Marcia-funebre» (rokopis).
b) Za k 1 a v i r.
1.	«Po jezeru bliz' Triglava», fantazija (izdala Glasbena Matica, 1874).
2.	«Kranjska slavnostna koračnica» (Kleinmayer & Bamberg, 1893).
3.	«Zagorska» (Glasbena Matica, 1892).
4.	«Mila luuica» (rokopis). 5. «Tri ma/.urke» (rokopis).
6.	Slovenski valčki iz 20 slovenskih narodnih pesmi (rok.).
7.	«Slovanska sonata» (rokopis), izdala Kdition slave na Dunaju. 1922). 8. «Veseli pastir» (4ročno, rokopis).
c)	Za harmonij. Fantazija na tri narodne pesmi (rokopis).
d) Za harmonij in k 1 a \ i r.
«Pesem sv. Venceslava» (Novi akordi, 1909).
e) Za gosli in klavir. «Souatina (rokopisi).
B. Cerkvene skladb e.
I. Maše.
1.	«Missa in honorem s. Caeciliae», op. 15, 1879 (lastna zaloga, pozneje izdala Katoliška bukvama).
2.	«Missa in honorem s. Jacobi», za moški zbor, 1882 (Sei-ling v Regensburgu).
3.	«Missa pro defunetis», za mešani zbor, op. 20 (lastna zal.).
4.	«Missa solemnis», op. 25 (1883, Rudolf Milic).
5.	«Missa in honorem s. Francisci Seraph.», op. 56 (last. zal.).
6.	«Missa in honorem s. Alovsii, op. 67 (lastna založba).
7.	«Missa pro defunetis», za moški zbor, 1903 (Zadruž. tisk.).
8.	«Slovenska maša sv. Cecilije», 1903 (lastna založba).
9.	Dve slovenski maši. 1870 (lastna založba).
10. «Missa in honorem B. M. V. immaculatae», op. 85 (1904, lastna založba).
11.	«Missa in Festis sol. justa cnnt. chor. 4 v. aeq.» (1885, Cerkveni j;ltis]»oiiik).
12.	«Glagolska maša sv. Cirila in Metoda», a) /a moški /l>or. I)) za mešani zbor, op. 160 (lastna založba).
IV «Missa Quilisma>, op. 120, za mešani zbor z orglami ali z orkestrom (rokopis).
II. Offertoria in gradualia.
1.	47 gradualia cTructiis et sequentiae in Sab. saneto», op. 54 (Cerkveni Glasbenik. 1892 in 189»),
2.	60 gradualia «De communi ete.», op. 60 (Cerkveni Glasbenik, 1894/5).
3.	«Offertorium in festo s. Rosarii», 1901 (lastna založba).
4.	«Gradualia ete. ex Proprio miss. Capncinorum».
5.	Offertoria za isti red (Altdttingen na Bavarskem). Skupaj 49 številk (v rokopisu).
6.	12 gradualia in.offertoria v «Lauda Sion» (Pustet v Reg.).
III. Tantum ergo.
1.	VI. «Tantum ergo», op. 16, 1873 (lastna založba).
2.	IV. «Tantum ergo», op. 16, 1878 (lastna založba).
3.	«Tantum ergo». op. 73, 1900 (lastna založba).
4.	«12 Pange linguu T. e.», 1910 (Katoliška bukvama).
IV. Te Deum.
t. Op. 18, 1878 (lastna založba).
2. Op. 58, «Super cantum popularem» (lastna založba).
V Op. 63. za moški zbor (lastna založba).
4. Op. 77. 1902 (lastna založba). 5. Op. 139 (rokopis).
V. Motetta.
1.	«Lamentacije in očitanje», 1871 (lastna založba).
2.	a) «Miserere», l>) cl)uo resp. in l)omii;e resur.», o]). 52 (Cerkveni Glasbenik).
3.	4 Motetta (Niekel: «Vesperhymnen», Pustet v Regensb.).
VI. Eece sacerdos magnus. I. Op. 12; 2. Op. 33; 3. Op. 69 (vsi lastna založba).
VII.	Litanije.
I. «Lauretaneae», op. 17 (lastna zal.). 2. Op. 31 (Cerk. Glas.). 3. «V čast Srcu Jezusovemu», op. 73. 1900 (lastna založba).
VIII.	Razno.
1.	XXV cerkvenih pesmi, 1871 (lastna založba).
2.	XXIII cerkvenih pesmi za dijake (ljubljanska realka).
3.	XX cerkvenih pesmi. 1875 (lastna založba).
4.	XIV Marijinih pesmi. 1879 (lastna založba).
5.	a) «Aspcrgcs me», b) «Vidi aqnam» (Nikel: «Lauda Sion»).
6.	a) «Ave Maria», b) «Beata es», 1886 (lastna založba).
7.	kantata iz psalma 126 (Cerkveni Glasbenik. IX).
8.	«Zlatomašniku», 1887 (Cecilijino društvo v Ljubljani).
9.	II «Ave Maria» (rokopis).
10.	a) VI Marijinih pesmi, b) XII Marijinih pesmi (Katoliška bukvama, 1908—1910).
11.	Sedem pogrebnih pesmi. Op. 91 (Cerkveni Glasb.. 1917).
12.	XII slovenskih cerkvenih pesmi. Op. 130 (Jugoslovanska knjigarna. 1919).
13.	XXX Marijinih pesmi (rokopis).
14.	\ orgelskih preludij v knjigi Prael. org. (Stehle-Pustet).
IX.	Zborniki.
1.	«Cecilija«, I. in II. (Mohorjeva družba).
2.	«Cantica saera», I., II. in III. (Katoliška bukvama).
C. Teoretična del a.
1.	«Pevska šola», 5 izdaj (I. 1874. 1880. 1888. 1895 in 1901).
2.	«Nauk o harmoniji» itd. (1881 in 1903).
Karel Pahor (Banjaluka):
Dober pevovodja — dober zbor
Po svoji kratki, nekolikoletni praksi sem prišel do spoznanja, da niso naloge dobrega pevovodje tako lalike in enostavne kakor se zdijo in kakor povprečni pevovodje to mislijo. V največ primerili je pevovodja že na svojem mestu, če zna malo
klavirja in če ima malo glasbenega talenta. Od takega pevovodje, brez drugega glasbenega znanja in umetniškega kriterija, je seveda zaman kaj dobrega pričakovati. Zato sem se odločil, da delo pevovodje po možnosti na kratko formuliram, da pokažem del onega, kar je pevovodji neobhodno potrebno, da mu bo pot v dosego dobrih rezultatov jasna.
Celotno delo pevovodje lahko razdelimo na tri dele:
1.)	delo v odboru,
2.)	delo pred vajo in
3.)	delo pri vaji.
Pevovodja je pri zboru največja kompetenca, zato mora imeti v odboru glavno besedo. Društvo ga mora voliti v odbor, odnosno mora ga redno pozivati, da prisostvuje odborovim sejam, kajti on je gonilna moč zbora in se ga zato tičejo tudi vprašanja, ki so izven njegovega delokroga, (o ji' — artističnega delokroga. Odbor sam se ne sme mešati v artistično vodstvo. Tu mora pevovodja biti faktotum. Ne samo, da se ne sme v njegovo delo vmešavati, mora mu še celo v njegovih stremljenjih iti na roko in upoštevati po možnosti njegova stremljenja. V tem si morata biti odbor in pevovodja edina. Seveda mora zato dober pevovodja razpolagati z dobrimi inicijativami in mora imeti pred vsem širok vpogled v glasbeno, odnosno zborovsko literaturo. Ako sam nima organizato-ričnih zmožnosti, naj to prepusti članom odbora. Vedno se najdejo v odboru resni in vplivni ljudje, ki jim je do stvari same. Pri sestavi programov (koncertnih) in določanju koncertov ima besedo samo pevovodja. Čim ta od te svoje pravice popusti, trpel bo njegov ugled in splošna disciplina v zboru. Naj navedem samo primer, ki se mi je dogodil v začetku mojega zborovodstva. Nekega lepega dne čitam na plakatih poziv na koncert z določenim vzporedom. ki ga bo izvajalo pevsko društvo pod mojim vodstvom. Nisem se malo začuti i 1. Saj me o tem koncertu prej sploh nobeden ni obvestil, v programu so pa bili tudi taki zbori, ki se jih sploh z zborom še nismo učili. Seveda, vse breme je padlo na mene. Hočeš — nočeš, iz-vežbati sem moral v kratkem času skoraj vse točke sporeda. Da se je vse to godilo med veliko nervoznostjo in z velikim naporom ter da je bil uspeh koncerta prav za prav v božjih rokah, ni treba praviti. Seveda se mi je to pripetilo samo enkrat. Kajti po tem dogodku sem prijel vajeti v roke, to se pravi, .od takrat sem vodil račune t) vsem sličnem jaz in nikdo drugi v odboru.
Druga še bolj važna naloga dobrega pevovodje je njegova predpriprava. Ako pride pevovodja pred zbor nepripravljen, je enak jecljavemu govorniku, ki hoče nekaj povedati, ne zna pa. kako bi se izrazil in večkrat tudi, kaj naj bi povedal: ali pa sitnemu profesorju, ki se muči, da razreši formulo, a obtiči kje v sredi in spravi v nervoznost sebe in svoje poslušalce. Predpriprava je torej neobhodno potrebna. Vprašanje je samo. kako naj ta izgleda? Ko si zamisli pevovodja skladbo, ki jo hoče vežbati s svojim zborom, naj si najprej ogleda besedilo, se vanj poglobi in dobro prouči vsebino. To je posebno važno za besedila v narodnem narečju. Naj navedem za primer Mokranjčeve rukovete, katerih besedila so večkrat tudi samim Srbom nerazumljiva. Isto velja tudi za naše koroške in prekmurske narodne
pesmi. Vedno se najde kje v bližini filolog, ki ho pevovodji rad priskočil na pomoč. Besedilo mu mora biti torej predvsem jasno in razumljivo. Za tem pride mi vrsto kompozic ija. Zaigra naj si jo nekolikokrat na instrument, da ima pred seboj vsa j nek širši vpogled v celotno delo. Na ta način si že lahko napravi sliko, kako bo stvar izgledala v njegovem pevskem zboru. Sedaj naj si natančno pogleda posamezne glasove in kakšne težkoče bodo zadele njegove pevce. Ako vidi, da težkoče ne odgovarjajo zmožnostim pevcev, naj stvar raje odloži za boljše čase. kakor da izvede umetnino polovičarsko. Ko se uveri, da odgovarja kompozicija močem njegovega pevskega zbora, da bo kompozicijo izpeljal ob manjšem ali večjem naporu, naj prične s podrobnim proučavanjem skladbe. Najbolje bi bilo seveda, da se nauči parti-iuro brez zapletljajev na klavirju ali harmoniju. Dalje naj si ogleda harmonični, odnosno kontra-punktični sestav kompozicije. Očrta naj si vodilni' motive in jih dinamizira, da stoje pri izvajanju vedno v ospredju in jih tako rekoč izlušči iz celote. Dinamika namreč, ki mu jo predpiše komponist, ni skoro nikdar podrobna. Zato si jo mora ustvariti dirigent sam po glavnih navodilih kom-ponistove dinamike. Označiti si mora dalje mesta oddihov, odnosno fermat, mesta, kjer mora zbor pohiteti ali zategniti, skratka, kompozicijo je treba frazirati, v kolikor ni to že napravil komponist sam. Harmonično pestra mesta in njih raz-vezaje naj si večkrat zaigra, da mu preidejo v meso in kri. Pri tem potrebuje dirigent gotovega znanja. Kajti zelo dvomim, da bi mu mogel zadostovati njegov talent. Neobhodno mu je potrebno znanje elementarnega nauka o harmoniji, sicer mu ostane slika cele kompozicije meglena. Ko je pevovodja na tak ali približno enak način proučil skladbo in mu je efekt zbora že jasno pred očmi. takrat lahko stopi dirigent pred zbor in izginila bo nevarnost nervoze dirigenta in pevcev.
Začne se delo v zboru. Predpogoj je disciplina v najstrožjem pomenu besede. Dirigent ne sme dopustiti, da bi se člani zbora vmešavali v njegovo delo, vsaj za časa vaje ne sme trpeti nasvetov, kako in kaj bi bilo boljše, kakor se to navadno dogaja. Pri vežbanju posameznih glasov zbor sedi; sedi tudi glas, s katerim vežba. Začne se čitanje in eventuelna razlaga besedila, takoj nato notno čitanje. Že pri vežbanju posameznih glasov mora dirigent paziti na vse ono, kar si je zabeležil v partituri. Kajti on sam si mora že en sam glas predstavljati v celotnem zboru in ga po tem tudi dinamično uravnati. Vokalizacija in artikulizacija morata biti do temelja izvežbani že v enem glasu tako. da stopi pozneje glas v celoten zbor že popolnoma izklesan. Tudi na tem mestu moram omeniti neobhodnost dirigentovega znanja v solopetju. Le potem lahko zahteva od glasa vse ono. kar ve, da je potrebno. Vse dinamične in pevske znake (za oddihe itd.) si morajo pevci pripisati v glasko. kolikor ni to že sam dirigent napravil. Ko so glasovi na tak način izklesani, se prične s skupnim vežbanjem. Nepotrebno bi bilo po takih vajah vežbati po dva, oziroma tri glasove skupaj. Vežba naj se kar s celim zborom. Ako je že zaradi težke kompozicije potrebno, naj se vežbajo najprej ženski glasovi posebej in moški posebej, da se vsaj glasovi iste barve popolnoma razume med seboj.
Po skupni vaji dobi dirigent takoj vtis, česa še manjka in čemu je treba obrniti največjo pozornost. Skladbo je treba početi v podrobnostih nijansirati. Barve so pripravljene, treba jih je spraviti v celotno harmonijo, piliti, senčiti itd.
V	skupnem vežbanju poje zbor — samo ob sebi razumljivo — stoje v redu, ki je predpisan za petje. Vsaka lenost in komodnost mora izginiti, kajti zbor mora biti vsak trenutek pripravljen, da odgovori dirigentovi gesti. Iz obrazov pevcev se mora zrcaliti ono razpoloženje, ki je v besedilu zapopadeno. Vsak pevec mora biti delec dirigen-tove duše. Dirigent in zbor morata po možnosti izvajati skladbo na pamet. Tako izvežban zbor bo delal čast sebi, dirigentu in umetnosti.
Emil Adamič (Ljubljana):
Prirediteljem koncertov v pre^ mišljevanje
II.
Častno je število pevskih društev v Sloveniji.
V	vsakem večjem kraju je gotovo eno, če ne več. Iz dnevnikov in iz naših glasbenih listov pa posnemam. da pevske prireditve niso v nikakem razmerju s številom pevskih enot. Velika večina pevskih in glasbenih društev le žalostno vegetira ali celo spi. Ostala, ki se še gibljejo in prirede še sem ter tam pevske zabave, veselice, koncerte, ali kakorkoli naj se te prireditve imenujejo, pa tožijo, da se publika za nje ne zmeni, da je treba težkih naporov za pičlo napolnitev koncertnih lokalov, da stroški ne zmagujejo dohodkov, da ljudstvo ne kaže razumevanja za njihovo delo itd. itd.
Kje tiči vzrok glasbenega spanja mnogih pevskih društev, vzrok nezadostnega interesa za glasbeno delo?
Dandanes se je naloga pevskih društev izpre-menila. Rekel sem že, da so minili časi. ko so služili pevski zbori vzbujanju narodne zavesti, prešli so tudi časi čitalniških zabav in veselic, združenih s petjem, tombolo, šaljivo pošto in plesom. Kdor hoče gojiti danes petje in glasbo v društvih, mora iti z duhom časa ter kultivirati glasbo zaradi glasbe, umetnost zaradi umetnosti. Uravnati mora to delo po točno začrtanih ciljih, stremeti energično navzgor, odvreči vse stare, «svete» tradicije, začeti s početka, vzgojiti si novo publiko, pre-revidirati pevske in glasbene sile, učiti se, ne sme hiti prisluškovalec željam zabave željne publike in nje ugodnik. temveč biti mora njen vzgojitelj, njen vodnik.
Prerešetajmo nekoliko naše pevovodje! Po deželi so to večinoma učitelji, organisti, uradniki, po veliki večini glasbeno površno naobraženi, nekateri z živo ambicijo, drugi apatični, boječ se krepkejših naporov. Skoro vsi pa so o modernih načelih pevske vzgoje neinformirani in premalo samostojni, da bi mogli pred okostenelim svojim odborom in poslušalstvom uveljaviti svojo voljo in prodreti z morebitnimi naprednejšimi idejami. Zveza slovenskih pevskih zborov eksistira že pri-lično dolgo časa. Toda nisem še cul, da bi priredila kak pevski tečaj ali tečaj za pevovodje. Pevska zveza je to storila že nekolikokrat in zdi se mi. da z lepim uspehom. In takih tečajev, prav resnih in temeljitih je treba našim pevovodjem. ako hočemo
pomagati našemu pevskemu delu. Lani sem vodil pevski tečaj v Gorici, ki se mi je zdel vzor take prireditve za pevovodje. Trajal je skoro 14 dni. Udeleženci so ves ta čas uživali pouk v glasbeni teoriji po modernih Battkejevih načelih, nauk o harmoniji, deloma kontrapunktu, nauk o fizijo-logiji, fonetiki, imeli so vaje v izobrazbi glasu, poslušali so zgodovino splošne in špecijelno jugoslovanske glasbe, učili se praktičnega pevovod-stva itd. Zanimanje za tečaj je bilo zelo veliko in večkratna ponovitev takega tečaja bo rodila gotovo dober sad. dvignila nivo naše glasbene reprodukcije in vzbudila širok interes za nov način glasbenega uveljavijenja.
Naš podeželski pevovodja rabi navodil, rabi širše izobrazbe, rabi pobude, rabi naše pomoči v najširšem obsegu pri svojem, mnogokrat brezupnem delu. Treba mu je torej v prvi vrsti smo-trenih pevovodskih tečajev. Na pobudo Zveze kulturnih društev se bo letos najbrže tak tečaj vršil v dneh 4.. 5. in 6. junija v Ljubljani.
Načrt je sledeči:
Nauk o glasbeni teoriji po Battkeju. 6 ur.
Nauk o temeljnih pojmih harmonije, 5 ur.
Nauk o fizijologiji, fonetiki in izobrazbi glasu. [5 ur.
Glasbena zgodovina Srbov, Hrvatov in Sloven-[cev, 5 ure.
Praktično pevovodstvo. ustroj pevskih zborov. 4 ure.
Dve uri sta namenjeni ogledu arhivov in poslovnih prostorov Glasbene Matice. Filharmonije. Slavca in Ljubljanskega Zvona.
Predavatelji: jaz. g. Z. Prelovee, prof. g. Grob-ming. g. Juvanc, g. dr. Mantuani.
Prvi dan bi priredila udeležencem tečaja orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice in Ljubljanski Zvon koncert, drugi dan bi bila opera, tretji dan pa prijateljski sestanek z radio-koncer-l tom. .
Udeleženci pa bodo morali delati po 8 ur dnevno, ker le na ta način bo mogoče zmagati v konden-| zirani obliki začrtano snov.
Želeti moramo, da se ZKD posreči premagati vse številne materijelne in druge ovire, da se tečaj nemoteno v popolnem obsegu izvrši. Ne bo to sicer prav mnogo, kar bodo udeleženc i, naši pevovodje. i ob tej priliki slišali. Toda toliko bo le. da se jim : odgrnejo pogledi v novo obzorje, da bodo dobili pobudo k živemu, smotrenemu pevovodskemu delu in da se morda ustanovi društvo pevovodij, ki je končno tudi močno potrebno v interesu koristnega, [ skupnega dela.
Prepričan sem, da temu tečaju slede kmalu i drugi. Obodreni in poživljeni pevovodje pa bodo \ z energičnim delom spravili zavoženi pevski voz kmalu v pravi tir. Začelo se bo novo. veselo pevsko delo tudi tam. kjer so do sedaj držali roke križem. Naši glasbeni umetnosti prirastejo čili in zdravi | zaščitniki in borci.*
Prva jugoslov. glasbena izložba
Prvo beograjsko pevsko društvo (ustanovljeno leta 185».) in Južnoslovenski pevski savez sta priredila po prizadevanju g. K. Manojloviča prvo
* Tečaj je obiskovalo 40 pevovodij. večinoma učiteljev, in je razveseljivo uspel. Op. ur.
jugoslovensko glasbeno izložbo od II. do 18. aprila v Oficirskem domu. Iz kataloga, ki obsega tudi program prvega koncerta jugoslovenske zborovske glasbe v Beogradu, posnemamo, da smo mi Slovenci na tej izložbi le zadostno zastopani. V prvi vrsti po lastni krivdi! G. Manojlovič nas je opetovano pozval, naj pošljemo svoje skladbe, tiskane in v rokopisih, v izložbo, toda nekaka bojazen, da poslanih reči ne dobimo tako kmalu ali pa sploh ne nazaj, nas je zadržala, da naša udeležba ni tako močna, kakor bi lahko bila.
V katalogu je 197 razstavnikov s 1006 deli. V dodatku nato še 20 z 42 deli, h katerim je pridejanih 59 tiskanih muzikalij raznih avtorjev, 55 spomenic društev, 110 koncertnih programov in 9 glasbenih listov. V izložbi je celotna zbirka g. Dure Nazora, ki spada v Jugoslovenski muzikološki in gledališki muzej. Ta muzej obsega okoli 10.000 raznih del in predmetov, tako n. pr. 550 originalnih rokopisov in 650 tiskanih kompozicij in del. Na-zorova zbirka kaže 41 imen z 141 deli.
Slovenskih imen, oziroma imen, katerih nositelji so se muzikalno uvel javili med Slovenci, naštejem 59. Skladateljev 55; v tem številu so na Čehi. ki so komponirali slovenske skladbe: Vedral Jos., Mašek Kamilo. Mihi Jos., Forster Anton, Hlondov-ski. dalje ne vem prav točno, kam bi štel Parmo, Sachsa, Sattnerja, Sicherla, Hochreiterja, ali pa Hatzeja in Fr. S. Vilharja. Poleg neskladatel jev. kot uredniki ali glasbeni pisci itd., so tu: Barle Janko, dr. P. Kozina. Kumar Fr. in Glasbena Matica. Vsi ti skupaj so razstavili 185 del, g. Barle še ¡Sv. Cecilije» 18 letnikov.
Najbolj za svoja dela so se pobrigali: Karlo Adamič (15 del v glavni zbirki, v Nazorjevi pa 22). Premrl St. (55 del) ter Hladnik Ign. (21 del). Pod imenom Glasbene Matice vidimo eno samo(!) številko. to je: Pesmarica. Po veliki večini so vsa ta dela tiskana in je rokopisov le zelo mulo.
Razumljivo je, da so Srbi malodanc izčrpno zastopani. Tako ima n. pr. M. Milojevič ¡zloženih okoli 70 del: za zbore, klavir, solospev, orkester, literarna dela itd., menda vse, kar je do sedaj ustvaril, in sicer urejeno lepo po kronološkem nastajanju, kar je označeno z navedbo točne letnice, večkrat tudi kraja komponiranja. Izčrpno zastopan je dalje St. Mokranjac s 154 deli. dalje K. Manojlovič, aranžer razstave, itd.
Ker je hrvatski del tudi tako nepopoln kakor je slovenski, zato je le obžalovati, da se je z raz-' stavo g. Manojlovič tako požuril. Uverjen sera, da bi kompletna glasbena razstava, sestoječa iz vseh tiskanih glasbenih del. rokopisov, spominov, slik vseh treh: Slovencev, Hrvatov in Srbov, obsegala številne dvorane. Spominjam samo na Slavčevo razstavo pred dvema letoma, ki je že sama po sebi bila zelo obširna in prezanimiva.
V našem glasbenokulturnem interesu je. da priredimo Slovenci sami glasbeno razstavo in ustvarimo del temelja muzeju, v katerem mora biti prostora za vse naše slovenske umetnosti. Koliko dragocenega glasbeno-biblijografskega gradiva je v muzeju, v licejski knjižnici, po tiskarnah, uredništvih glasbenih in drugih listov, po arhivih raznih pevskih in drugih društev, v privatni lasti itd. Ako bi vse to zbrali in modro uredili ter razstavili, storili bi naši glasbeni historiografiji. naši glasbeni umetnosti velikansko uslugo.
Ako bi se tega dela ne hotela ali mogla lotili Glasbena Matica, storil na j bi to Ljubljanski Zvon ali poseben v to svrlio sestavljen odbor.
Vsak pevski zbor, vsako pevsko društvo naj bi samo zase zbralo ves tak glasbeno - zgodovinski materija! z notami (tiskanimi ali rokopisnimi), slikami, znaki, odlikovanji, darili, trakovi, zastavami in drugimi zanimivostmi in svojo kroniko ter vse to poslal za en teden ali mesec- v razstavo. Koliko gradiva bi se že tu nabralo!
Posebni legitimirani nabiralc i bi morali obiskati vse tiskarne, arhive uredništev dnevnikov, mesečnikov, glasbenih listov. Pozvati bi bilo treba vse privatnike1, ki so nabirali tako gradivo ali ga slučajno imajo. Zagotoviti pa bi se jim morala vrnitev. Pri tem pa bi se v marsikaterem primeru našla celo prilika za odkup. Treba hi bilo vestno vse zapisati, pravilno kategorizirati. kronološko urediti. Sploh bi se moral takega dela lotiti cel krog mož po točno začrtanem programu. Sami sebe bi na tak način spoznali, obenem bi dali vsemogočega gradiva zgodovinopiscem, pa tudi tujcem bi se pokazali kot narod s sorazmerno zelo bogato glasbeno kulturo.	—č.
Na naslov uredništev naših dnevnikov
Ako čitaš naše dnevnike, z začudenjem opaziš, da odmerjajo veliko več prostora športu kot umetnosti, kinu kot koncertom, umazanim korupci jskim aferam kot drami in operi.
Nii dolgo in široko opevajo športne klube, se navdušujejo za «elegantno» ali pa «sirovo» bičanje, prinašajo cele kolone dolge životopise filmskih zvezda, kino-programe iz vseh vetrov sveta in do podrobnosti opisujejo ugled naše mlade države uničujoče koritarske zgodbe. A o naših književnih dogodkih, o slikarskih in kiparskih razstavah in novih delih, o drami in naših igralcih cele države in sorodnih slovanskih narodov, o glasbi, o operi, o pevcih, o komponistih, dirigentih, <> novih skladbah, sploh o lepih umetnostih iz vse naše države, iz Češkoslovaške, iz Poljske, iz Rusije pa bereš le ali zelo pičla poročila, ali do nerazumljivosti okrnjena ali pa jih sploh iščeš .zaman. Važnejše je, kaj se igra na Dunaju, v Berlinu, kot v Pragi ali Varšavi, ali — čemu tako daleč hoditi — kot v Zagrebu in Beogradu. Ne-zm i sel no bi se bilo prepirati o pomenu in važnosti športa in kina po eni strani, literature, slikarstva, drame, opere, glasbe itd. po drugi strani za mednarodni ugled naše države. Ako čitajo sosedje naše dnevnike — in oni jih morajo citati — teda j si prav gotovo ne morejo ustvariti prav posebno laskave slike o našem kulturnem delu. Kako malo skrbimo, da bi informirali široki svet o našem umetniškem prizadevanju in našem ustvarjanju na tem polju v tujini, to dokazuje eklatantno nedavni kratki «Jutrov» članek o Einsteinovem konverzacijskem leksikonu. Nič temeljiteje pa ne skrbimo za to tudi doma.
Zato opozarjamo in prosimo uredništva naših dnevnikov, naj posvete več pazljivosti in interesa umetniškim dogodkom vseh vrst doma v Sloveniji in v vseh drugih delih naše domovine.	—č.
Naši skladatelji
Vinko Vodopivec, čigar ženski zbor Po slovesu smo objavili v četrti številki letošnjega letnika Zborov», je bil rojen dne K), januarja 1878. v Ročinju na Goriškem. Gimnazi jo in bogoslovje je študiral v Gorici ter bil v duhovnika posvečen leta 1901. Kaplanoval je najprej v Kamnjah, nato v črničah in je bil leta 1907. imenovan za vikarja v Krombergu, kjer živi še danes. Glasbe se je učil sam. Spada med najbolj popularne slovenske skladatelje, ker piše preprosto in ljubi melodiko in blagoglasne harmonije. Mnogo se je na Goriškem udejstoval kot pevovodja in pevski organizator. Komponiral je cerkvene in posvetne zbore, ki so deloma izdani, deloma še v rokopisih.
Risto Savin (Friderik pl. Širca) je bil rojen dne 11. julija 1895. v Žalcu pri Celju na Štajerskem. Po ljudskošolski izobrazbi in realčnem študiju je bil prostovoljec, nato se je dal aktivirati kot častnik. Služil je v Banjaluki, Sarajevu, Pragi, Premislil. bil profesor zemljepisja na dunajski topni-čarski kadetnici, služil zopet v Pragi, kot profesor na dunajski Terezi janski akademiji, dalje ponovno v Pragi, nato v Varaždinu, Lugosu, Beli cerkvi. Budimpešti. Leta 1914. se je s svojim polkom udeležil vojne v Karpatih in na Poljskem ter je bil imenovan brigadirjem (topničarskim generalom). Leta 1916. je šel v pokoj, 1918 mu je bil podeljen plemski stan. Sedaj živi v Žalcu. — Z glasbo se je pečal že v dijaških letih. Pozneje ga je vojaški poklic pri študiju oviral, vendar se je utegnil učiti harmonije v Pragi pri F. Hesslerju, na Dunaju pri R. Fuchsu kontrapunkta in skladanja, nato pa pri Knittlu na praškem konservatorij u skladanja in instrumentacije. — Savin je pretežno dramatičen skladatelj. Napisal je solospeve s spremi jevanjem klavirja, skladbe za klavir, sonato za čelo in klavir in šest oderskih del: eno-dejanko «Poslednja straža», opero «Lepo Vido», balet «Plesno legendico», opero «Gosposvetski sen», balet «Čajna punčika» in opero «Matija Gubec». Skladb za zbor je zložil malo. Par je objavljenih v «Novih Akordih», moški zbor «Mi vstajamo!» v «Pevcu», moški zbor «Kosa» v Druzovičevi Liri, naše zbore bo Savin razveselil z danes priobčenim mičnim mešanim zborom S ta km sam tvoj».
Pevska društva
Pevski zbor Slovenskega bralnega društva v Tržiču jo
priredil dne 24. marca 1926. v tamošnji sokolski dvorani svoj X. redni koncert pod vodstvom pevovodje g. Albina Lujo-vica. Na sporedu je bilo poleg starejših zborov in koroških narodnih pesmi več novejših skladb iz «/borov» in iz izdaj «Ljubljanskega Zvona». Koncert je zaključila «Ave Maria» i/ Foersterjeve opere «Gorenjski slavček za mešani zbor s spremi jevanjem orkestra, ki ga je oskrbel kerncev salonski orkester.
Pevski zbor Narodne čitalnice v Kranju je nastopil na koncertu due 10. aprila 1926. v gledališki dvorani Narodnega domu z moškim in mešanim zborom, izvajal je Ocvirkovo «Mojo pomlad» in Adamičevo «Zrelo žito» i/. «Zborov . Jor-danovo «Soči» iz «Pevca» ter Adamičevi «Jurjeva» in «Luci-peter ban* iz založbe «Ljubljanskega Zvona». Spored ne navaja imena dirigentu, v časopisih poročil o izvedbi koncerta nismo mogli zaslediti.
Slovensko pevsko društvo «Krakovo-Trnovo» v Ljubljani je imelo samostojni koncert dne 15. aprila 1926. v Filharmoniji. Moški zbor (24 pevcev) je izvajal skladbe Deva,
Jereba, Premrla, Prelovca. dr. Kimovca, Ocvirka. Križkov-skega in Adamiča. Zanimiva novost so bili štirje nov i Adamičevi moški zbori s tenorskimi soli, ki jih je hvalevredno pel operni pevec g. Banovec. Društvo je marljivo in pod vodstvom pevovodje g. Miheliča lepo napreduje.
Pevski zbor narodnega železničarskega glasbenega društva «Sloga» je imel pod vodstvom Mirka Preinelča v zadnjem času zopet dva lepo uspela koncerta, tako 25. marca v Dolnjem Logatcu in 25. aprila v Radečah pri Zidanem mostu, katerih drugi je bil tudi zadnji ter moralno najlepši \ minuli koncertni sezoni. Mnogobrojnemu navdušenemu občinstvu je pač najbolj ugajal Adamič, poleg katerega so bili zastopani tudi Mirk, Dev, Marolt, Prelovec in llajdrih. Zbor je moral nekaj skladb ponavljati.
Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» je koncertiralo dne 11. aprila 1926. v Narodnem domu v Hrastniku. Poleg moških in mešanih zborov so bili na sporedu tudi solospevi s sprem-Ijevanjem klavirja in kvarteti. Sodelovala sta članica opere g. špelca Ramšakova in društveni k\artet (brata Grilc, ilartinan in Šulc).
Glasbena Matica v Krškem je na svojem koncertu dne 10. aprila 1926. pela moške in mešane zbore Nedveda, Ocvirka in Sattnerja ter narodne pesmi. S solotočkami je nastopila ga. Levstikova (Michl, Pavčič, Volarič), narodne pesmi je pel moški oktet. Spored koncerta se nam zdi zmašen, brez načrta, plakat ne pove imena društvenega pevovodje.
Pevski zbor Glasbene Matice v Novem mestu je prvič javno nastopil na koncertu dne 12. maja t. I. v tamošnjem sokolskem domu. Izvajal je pod vodstvom pevovodje gospodo Ludovika Puša zbore Adamiča, Hochreiterja, Rožanca, dr. Kimovca, Sattnerja, Premrla in Tomca. Sodelovala sta s klavirskimi točkami gdč. Bjelova in z vijolinskimi g. Stanič. — Vendar se je Novo mesto, ki je imelo svoj čas jako razvito društveno življenje, zdramilo iz zaspanosti. Novoustanovljeni pevski zbor iskreno pozdravljamo in mu želimo krepkega razmaha!
Glasbeno društvo v Kočevju je koncertiralo dne 9. maja t. I. \ Ribnici s sporedom umetnih in narodnih pesmi. Peli so pod vodstvom pevovodje g. Mirka Trosta večinoma skladbe iz «Pevca» in «Zbprov».
Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» je koncertiralo dne 2. junija t. 1. v veliki dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda v Zagrebu s sporedom moških, ženskih in mešanih zlx>ro\ skladateljev Adamiča, Lajovica, Pavčiča, Premrla iu llavnika. Koncert je bil razprodan, udeležili so se ga zastopniki civilnih in vojaških oblasti, prisostvovali so 11111 zagrebški pevci in zagrebški Slovenci. «Ljubljanski Zvon» je prejel vgnea od hrvatskega pjevačkega udruženja «Lisir.-ski» in S. H. P. D. Navzoč je bil tudi skladatelj E.Adamič. l5ilo je mnogo priznanja in navdušenja, zbor je moral po koncertu dodati par slovenskih narodnih pesmi in na povabilo zagrebške radio-stanice peti v radio.
Jubilejni koncert ob dvajsetletnici šentjakobske «Ilirije v Trstu dne 21. marca t. 1. Pevsko društvo «Ilirija» je stopilo \ vrsto društev, ki se resno in intenzivno pečajo tudi / moderno pesmijo. Njegov nastop je nudil polni dvorani občinstva krasno razpoloženje. Okoli 50 ljudi — sami mladeniči in mladenke —, z zelenjem okrašen oder, lep program, obsegajoč nič manj kot šest Adamičevih pesmi («Kresovale», «Mlad junak», «Lucipeter», «Jurjeva», «Ptički» in «Svatba na poljani»), dve Lajovčevi («Medved». «Kralj Matjaž»), dr. Krekovo «Tam na vrtni gredi», Ravnikovo «Poljsko pesem», dve Andžlovi, eno rusko in Mokranjeev večno lepi X. rukovet. Sporedi, lepo tiskani, z besedilom, na eni strani slika zbora ob jubileju, na drugi strani slika sedanjega pevovodje g. Milana Pertota, ki je povzdignil zbor do njegove sedanje stopnje.
Naloga, ki si jo je postavil zbor, je bila težka. Kajti pevovodja je vzprejel v spored večino pesmi, ki jih pri nas prepeva «Učiteljski zbor». A rešena je bil častno. Sočnost zbora je tu predvsem v ženskih glasovih. Izrazitih tenorjev in basov pa primanjkuje. Pevovodja, ki išče v Srečku Ku-marju vzor, ima od narave velik dar za glasbo in predvsem isker temperament, tako da so bila močna ii: živa mesta resnično in lepo podana, pri lirskih pa je treba temperament brzdati. — Najtežje pesmi so bile prav za prav najlepše podane, 11. pr. «Biljana». Zelo lepo so bile po-
dane tudi: «Ptički». «Kresovale»; v tej je prišel prekrasni ženski materijal posebno do veljave («Ljubi mene, mladi Marko»).
«Ilirija» namerava nastopiti razen 11a domačem odru tudi drugod, 11. pr. v Vipavi. Pogum in ponos, ki se je z njim ovenčala v opisanem koncertu, sta poroka, da bo «Ilirija žela tudi drugod mnogo priznanja. In ne le to: od trenutka, ko je društvo dokazalo svojo sposobnost, je njegova dolžnost, da izkristalizira najlepši del svojega programa in g.i raznese ne le v najlepše kraje, temveč kamorkoli more... kajti pretežko je breme povsod, a srca ne smejo kloniti.
Ivan G r b e c.
Riheinberk (Goriško). Povojne prilike in neprilike so nas privedle do tega, da nimamo v občini več treh pevskih zborov kot svoj čas, atnpak le enega, ki oskrbuje obenem tudi petje v cerkvi. Napredek slovenske vokalne glasbe, narodne razmere in druge lokalne okoliščine nas opominjajo in priganjajo k delu, ki nam mnogokrat beli lase in krajša ter krati večere in noči. V povojni dobi se giblje število mešanega zbora med 50 in 70 pevskimi močmi, moški zbor pa šteje okrog 50 pevčevi Pevske vaje, ki se \ rše redno štirikrat v tednu, prekinemo navadno le ob trgatvi. Težkoče imamo prav take kot drugi podeželski zbori: ko se nekaj peti naučita, rada odfrlita, v tem tiči največje gorje, ki ovira uspešno delo. Mešanih zborov in zborčkov smo naštudirali v povojni dobi -14. moških 53, ženskih 6. Z mešanim zborom smo peli med drugim: Emil Adamič: «Zapuščenu», «Večer», «Petnajst let», «Vragova nevesta», «Ne maram zate»; Knrlo Adamič: «Ples kralja Matjaža»; Premrl: «Pesem žrjavov», «V Korotanu». Ferjunčič: «V jutranji zarji»; A. Lajovic: «Pastirčki»; «Ples kralja Matjaža», «Kiša»; St. Mokranjac: II. rukovet («Osn se»). X. rukovet («Biljana»); V. Vodopivec: «Noč na Adriji : Liadov: «Vozle rečki, vozle mostu»; A. Vilhar: «V mraku»; Gerbič: «Klic pomladni»; tir. A. Schwab: «še ena». Od ostalih skladb smo peli še Nedvedove, Sattnerjeve, Aljaževe, Laliarnarjeve in Vodopivčeve ter Jordanovo «Soči». Narodne pesmi smo peli: Devove, Ilubadove iz matičnih izdaj, Kokošarjeve in Sončeve venčke, V. Žgančeve med j 11 -murske in Malatove češke. Tako je bilo z mešanim zborom. Moški zbor je pa pri nas poglavje zase, to pa zaradi pomanjkanja dobrih tenorjev in mnogostranskih nalog, ki jih more, če že ne mora rešiti moški zbor. Za oder smo naštudirali: E. Adamič: «Vasovalec», «Kazen», «Po čem tako lepo dišiš»; Aljaž: «Občutki»; Ipavec: «Planinec»; Juvu-nec: «Slovenska zemlja»; Novak: «Gorski kruj»; Mirk: «Katrica»; Hajdrih: «Sirota»; Prelovec: «Oj, Doberdob», «Jaz bi rad rdečih rož»; Križkovski: «Utopljenka»; Vanda: «V slovo»; Volarič: «Slovenski svet, ti si krasan»; Novak: «Sanak spava». Druge umetne smo peli iz obeh delov «Slovenske pesmarice», narodne pa iz Bajukovih zbirk, Umetne zbore, zlasti lirične, goje pevci prav pridno ob luninem svitu, druge pa na javnih in zasebnih družabnih večerih. Za fantovske sobotne pohode itd. smo preskrbljeni s celo vrsto slovenskih, zlasti pa hrvatskih koračnic, ki jih obvladajo še iz predvojne dobe tudi neaktivni pevci in tako se zgodi često, da koraka po občini po kakih 40 pevcev junakov. In tedaj zvene dokaj krepko vse take ognjevite pesmi, ki učinkujejo 11a poslušalca na neverjeten način. Seveda je nujno potrebna vsakoletna revizija takega petju, ker drugače si preustvari marsikdo svoj glas po okusu, ki ne soglaša skoro nikdar z osnovnimi pravili harmonije... — Še eno panogo petja je omeniti, namreč najmanj ofici-jelno popevanje ruskih, srbskih in bosanskih pesmi, ki živo pri nas brez vsakega negovanja, ampak, ki se jih «ti mladi od tih starih peti naučijo». Pevci vojaki pod bivšo avstro-ogrsko armado morejo biti v tem pogledu prav ponosni na svoje jako dovzetne učence, škoda le, da dobivajo te slovanske popevke vedno več slovenskega značaja v besedilu in napevu, kajti naše ljudstvo je pravi mojster pretvarjanja v tem pogledu... Uboga «Volga» in uboge pesmi bosanske, ki jih človek spozna le še po prazni kvinti, v kateri navadno izzvene. — Fr. Valenčič, pevovodja.
Prvo beogradsko pevačko društvo je priredilo pod vodstvom svojega artističnega vodje, skladatelja K. P. Manojlo-viea dne 11. aprila 1926. v beogradskem Narodnem gledališču prvi koncert jugoslovenske zborovske glasbe. Spored
je obsegal sledeče skladbe: E. Adamič: «Vragova nevesta», mešan zbor; A. Lajovic: «Lan», mešan zbor; K.Odak: «Mož na hribu», mešan zbor; P. Konjovic: «Orošen Derdan», mešan zbor; Josip Štolcer-Sla venski: «Ftiček veli, da se ženil bude», ženski zbor, «Molitva dobrini očima», mešan zbor; K. 1'. Manojlovič: «Dafinke, mori», mešan zbor; B. širola: «Zorja, moja zorja», mešan zbor; J. Gotovac: «Jadovanka za teletom», mešan zbor; D. Hristov: «Petru Petruljanku», «Mari», «Slana padna, gane». — Društvo je dalje dne 18. aprila 1.1. odkrilo nagrobni spomenik skladatelju Stevo Mokranjeu, delo kiparja Pere Palaviccinija, v času od 11, do 18. aprila 1.1. pa je priredilo prvo jugoslovansko glasbeno razstavo v Beogradu, ki o njej poročamo na drugem mestu.
Glasbeno društvo intelektualaca v Zagrebu je koncerti-ralo dne 17. marca 1926. s sporedom skladb slovanske zborovske literature. Zastopani so bili Rusi (Rimski, Korzakow ), Poljaki (Moniuszko), Malorusi (Kolesa), Čehi, Bolgari (Hristov), Srbi (Mokranjac), Hrvati (Odak, Gotovac, Matz), Slovenci (Lajovic). Pevski zbor je pod vodstvom svojega pevo-vodje, skladatelja g. Rudolfa Matza po poročilih zagrebških listov dosegel lep uspeli.
Mesto pevovodje pri Glasbeni Matici v Ljubljani je po
odhodu g. Srečka Kumarja v Zagreb prevzel operni kupelnik g. Niko Štritof. V kratkem namerava izvajati dr. B. Širo-lovo «Abrahamovo žrtev» za zbor, soli in orkester.
Iz glasbenega sveta
«Cerkveni Glasbenik.» Letnik XLIX., št. 3. in 4. Urednik Stanko Premrl nadaljuje s člankom «Nujno razmišljanje o naši cerkveni glasbi» repliko na znani «Slovencev» članek «Razgovor med dvema organistoma». V članku «Nekoliko k napadu na našo največjo cerkveno glasbo» se Premrlu še v ostrejših izrazih pridružuje skladatelj Martin Železnik. — Dr. Fr. Kimovec ugotavlja v sestavku «škof Slomšek in cerkvena glasba» zasluge velikega škofa za razširjenje ljudskega, enoglasnega petja v cerkvi. — Franc Kramar poroča dalje «Kako iii kje je nabiral slovenske narodne pesmi», organiste bo zanimal učni načrt orglarske šole Cecilijinega društva v Ljubljani, radi bodo pa tudi prečitali pomenke o svojih strokovnih zadevah. Skrbno sestavljena koncertna poročila, dopisi, razne vesti, oglasnik za cerkveno in svetno glasbo, ocene glasbenih listov izpolnijo ostale strani obširnega zvezka. List vselej pohvalno omenja tudi «Zbore». — V glasbeni prilogi je priobčena J. Klemeučičeva «Zapoj veselo, o kristjan» za mešan zbor s samostojno orgelsko spremljavo in priredba stare pesmi «Sveti Jožef» za mešan zbor pa Al. Muvu. — Peta in šesta številka C. G. se spominja pokojnih A. Foersterja in P. Oto-kara Aleša, St. Premrl zaključuje «Nujno premišljanje o naši cerkveni glasbi», A. Jobst podaja nekaj praktičnih nasvetov k izvajanju največjih cerkvenih skladb. 11. Svetel priobčuje dva članka, «Ljubezen» in «Cerkveno ljudsko petje» itd. itd. Glasbena priloga nudi pet lepih Marijinih pesmic Martina Železnika in tri moške zbore St. Premrla.
«Pevec.» Glasilo Pevske zveze. Urednik: Marko Bajuk, profesor v Ljubljani. Vsebina književnega dela 3. in 4. štev. letošnjega letnika: B.: Ob petletnici. Dihanje. II. Svetel: Nekaj pevskega imenstva. Glasba — važna činjenicu. Sluvko Savinšek: Vestnik Pevske zveze. Iz naših okrožij. Iz glasbenih listov. Razne vesti. — Vsebina glasbene priloge: Anton Foerster: «Večerni ave», moški zbor; A. Dolinar: «Ave Maria», moški zbor; E. Hochreiter: «Uspavanka», mešan zbor; M. Železnik: «Dekle, zakaj tak žalostno», moški zbor; A. Mav: «Tinica», mešan zbor. Posebno pozornost zasluži Hochreiter jeva skladba. — «Pevca» pevskim društvom in zborom ponovno priporočamo. «Zborom» je list posvetil štiri vrstice!
«Sveta Cecilija», smotru za crkvenu glazbu. Urejujeta Janko Barle (literarni del) in Franjo Dugan (glasbena priloga). Vsebina: Dr. Antun Goglia: Gjuro Eisenliuth. Dr. Ar-tur Schneider - dr. Božidar širola: Najstarije zapisano hrvatsko kolo. Franjo Dugan: Nove orgulje v Somboru. Walther E. Ehrenhofer-Zirn: Monumentalne orgulje u St. Florianu. Robert Alexander: Prva izvedba Bittnerove velike mise sa
Tedeumom u Beču. Lujo Šafranek - Kavič: Muzička sezona u Zagrebu. VI. D.: Bilješke iz engleskoga muzičkog života. Rudolf Taclik: Vuzmenska pjesma iz Vivodine. Ivan Kokot: Dvije «jurjevske» popijevke iz Prigorja. Iz hrvatske glasbene prošlosti. Naši dopisi. Glazbena literatura. Pregled štampe o glazbi. Razne vijesti. Vijesti S. H. P. D. Vijesti C. D. Nek je svašta. Glasbena priloga: O. Kamilo Kolb: «Kraljice neba», mešan zbor. Caecilius: «Christus factus est», moški zbor. — Na «Sv. Cecilijo» je hrvatski glasbeni svet lahko ponosen in naša dolžnost je, da jo priporočamo vsem glasbenikom naše države v naročbo.
«Jugoslavenski muzičar» (Zagreb, Vojnička ul. 13/11) se v zadnjih dveh številkah bavi le z orgauizačnimi vprašanji in se toplo zavzema za zboljšanje eksistenčnega položaja organistov.
«Naš čolnič» (Gorica, Corso Verdi 37) je v aprilovem zvezku odmeril rubriki «Petje» le eno stran. Prinaša laji-ško oceno V. Vodopivčevih 16 evharističnih pesmi, poroča o Pevski zvezi in «Pevcu». «Zbore» omeni «Naš čolnič» prav redko.
Milan Zjalič, župnik in dekun v Samoboru pri Zagrebu, podpredsednik S. H. P. D., je priobčil v «Hrvatu» z dne 25. aprila t. 1. toplo pisan članek o življenju in glasbenem delovanju pokojnega Antona Foersterja.
V zagrebškem «Obzoru» vsako številko «Zborov» pohvalno oceni glasbeni referent g. Šafranek-Kavič.
Josip Canič, profesor na realni gimnaziji v Zagrebu, popularni hrvatski skladatelj, kritik, bivši zborovodja «Mladosti», je pred kratkim praznoval 251etnico svojega glasbenega udejstvovanja. Tem povodom so zagrebška pevska društva priredila koncert s sporedom slavljenčevili skladb. Obisk koncerta, žal, ni bil zadovoljiv. — Ljubeznivemu mojstru naše najlepše čestitke!
Smetanov dom nameravajo zidati v Pragi češkoslovaški pevci, ki požrtvovalno zbirajo prispevke zanj. Slovenska pevska društva pa Zvezi niti letne članarine v znesku sto dinarjev ne poravnajo. Nekatera dolgujejo članarino že več let.
Listnica uredništva
S četrto številko smo hoteli ustreči našim ženskim zborom, ker jim podobnih skladb manjka, V peti številki smo objavili R. Savinov mešani zbor «Stalan sam tvoj», šesta številka prinese štiri mešane zbore: narodno «Kukavico» v priredbi Frana Marolta, V. Ukmarjev «Motto» (nagrajeno skladbo), dalje E.Adamičevo «Pred spanjem» in J.Pavči-čevo «Dekle, poglej me prov!» V julijski številki pa priobčimo J.Gotovčevi «Dve pjesme smjelia i čuda», nato pa se bomo spomnili naših moških zboiov. Skladb imamo mnogo, večinoma težkih in zato pretežni večini naših društev nedostopnih. Gospode skladatelje prosimo, da nam pošljejo lahkih pesmi za šibke, neizurjene zbore. Tudi na te moramo misliti! — Zaradi obilice gradiva in, pomanjkanja prostora smo morali vse ostale običajne rubrike odložiti za julijsko številko.
Listnica uprave
Zaradi preobloženosti urednika z drugim delom se je peta številka «Zborov» precej zakesnila. Naj nam p. n. naročniki zamudo oproste! Šesta številka (junij) izide teden dni za peto, sedma v začetku julija, tako da bomo zamudo čimprej popravili. — Lanski letnik «Zborov» (nevezan) je pošel, naprodaj je le še par elegantno vezanih letnikov po 50 Din. — Pridobivajte «Zborom» novih naročnikov, saj je letna naročnina (40 Din) za obilico raznovrstnih skladb in književno prilogo zraven res nizka. Pevskim društvom in zborom so na razpolago posamezne partiture vseh v letošnjih «Zborih» objavljenih skladb po ceni t Din za dve struni. Naročila izvršujemo točno. Če naročnik pošiljatve ne prejme pravočasno, je sam kriv, ker ne navede natančnega naslova z zadnjo pošto. Pišite torej naslove natančno in razločno! Reklamacije so poštnine proste.
Urednikov zaključek: 8. junija <916.
je obsegal sledeče skladbe: E.Adamič: «Vragova nevesta», mešan zbor; A. Lajovic: «Lan», mešan zbor: k.Odak: «Mož na hribu», mešan zbor; P. Konjovic: «Orošen Derdan». mešan zbor; Josip Štolcer-Sla venski: «Ftiček veli, da se ženil bude», ženski zbor, «Molitva dobrim očima», mešan zbor; K. P. Manojlovič: «Dafinke, mori», mešan zbor; B. Širola: «Zorja, moja zorja», mešan zbor; J. Gotovac: «Jadovanka za teletom», mešan zbor; D. Hristov: «Petru Petruljanku», «Mari», «Slana padna, gane». — Društvo je dalje dne t8. aprila 1.1. odkrilo nagrobni spomenik skladatelju Stevo Mokranjcu, delo kiparja Pere Palaviccinija, v času od II. do 18. aprila 1.1. pa je priredilo prvo jugoslovansko glasbeno razstavo v Beogradu, ki o njej poročamo na drugem mestu.
Glasbeno društvo intelektualaca v Zagrebu je koncerti-ralo dne 17. marca 1926. s sporedom skladb slovanske zborovske literature. Zastopani so bili Rusi (Rimski, korzakow), Poljaki (Moniuszko), Malorusi (Koleša), Čehi, Bolgari (Hristov), Srbi (Mokranjac), Hrvati (Odak, Gotovac, Matz), Slovenci (Lajovic). Pevski zbor je pod vodstvom svojega pevo-vodje, skladatelja g. Rudolfa Matza po poročilih zagrebških listov dosegel lep uspeli.
Mesto pevovodje pri Glasbeni Matici v Ljubljani je po
odhodu g. Srečka Kumarja v Zagreb prevzel operni kapelnik g. Niko Štritof. V kratkem namerava izvajati dr. B. Širo-lovo «Abrahamovo žrtev» za zbor, soli in orkester.
Iz glasbenega sveta
«Cerkveni Glasbenik.» Letnik XLIX., št. 3. in 4. Urednik Stanko Premrl nadaljuje s člankom «Nujno razmišljanje o naši cerkveni glasbi» repliko na znani «Slovencev» čla-i;ek «Razgovor med dvema organistoma». V članku «Nekoliko k napadli na našo največjo cerkveno glasbo» se Preinrlu še v ostrejših izrazili pridružuje skladatelj Martin Železnik. — Dr. Fr. Kimovec ugotavlja v sestavku «Škof Slomšek in cerkvena glasba» zasluge velikega škofa za razširjenje ljudskega, enoglasnega petja y cerkvi. — Franc Kramar poroča dalje «kako iii kje je nabiral slovenske narodne pesmi», organiste bo zanimal učili načrt orglarske šole Cecilijinega društva v Ljubljani, radi bodo pa tudi prečitali pomenke o svojih strokovnih zadevah. Skrbno sestavljena koncertna poročila, dopisi, razne vesti, oglasnik za cerkveno in svetno glasbo, ocene glasbenih listov izpolnijo ostale strani obširnega zvezka. List vselej pohvalno omenja tudi «Zbore». — V glasbeni prilogi je priobčena J. Klemenčičeva «Zapoj veselo, o kristjan» za mešan zbor s samostojno orgelsko spremljavo iu priredba stare pesmi «Sveti Jožef» za mešan zbor pa Al. Mavu. — Peta in šesta številka C. G. se spominja pokojnih A. Foersterja in P. Oto-kara Aleša, St. Premrl zaključuje «Nujuo premišljanje o naši cerkveni glasbi», A. Jobst podaja nekaj praktičnih nasvetov k izvajanju največjih cerkvenih skladb. II. Svetel priobčuje dva članka, «Ljubezen» in «Cerkveno ljudsko petje» itd. itd. Glasbena priloga nudi pet lepih Marijinih pesmic Martina Železnika in tri moške zbore St. Premrla.
«Pevec.» Glasilo Pevske zveze. Urednik: Marko Bajuk, profesor v Ljubljani. Vsebina književnega dela 3. in 4. štev. letošnjega letnika: B.: Ob petletnici. Dihanje. H. Svetel: Nekaj pevskega imenstva. Glasba — važna činjenica. Slavko Savinšek: Vestnik Pevske zveze. Iz naših okrožij. Iz glasbenih listov. Razne vesti. — Vsebina glasbene priloge: Anton Foerster: «Večerni ave», moški zbor; A. Dolinar: «Ave Maria», moški zbor; E. Hochreiter: «Uspavanka», mešan zbor; M. Železnik: «Dekle, zakaj tak žalostno», moški zbor; A. Mav: «Tinica», mešan zbor. Posebno pozornost zasluži IIochreiterjeva skladba. — «Pevca» pevskim društvom in zborom ponovno priporočamo. «Zborom» je list posvetil štiri vrstice!
«Sveta Cecilija», smotra za crkvenu glazbu. Urejujeta Janko Barle (literarni del) in Franjo Dugan (glasbena priloga). Vsebina: Dr. Antun Goglia: Gjuro Eisenhuth. Dr. Ar-tur Schneider - dr. Božidar širola: Najstarije zapisano hrvatsko kolo. Franjo Dugan: Nove orgulje v Somboru. Walther E. Ehrenhofer-Zirn: Monumentalne orgulje u St. Florianu. Robert Alexander: Prva izvedba Bittnerove velike mise sa
Tedeumom u Beču. Lujo Šafranek - kavič: Muzička sezona u Zagrebu. VI. D.: Bilješke iz engleskoga muzičkog života. Rudolf Taclik: Vuzmenska pjesma iz Vivodine. Ivan kokot: Dvije «jurjevske» popijevke iz Prigorja. Iz hrvatske glasbene prošlosti. Naši dopisi. Glazbena literatura. Pregled štampe o glazbi. Razne vijesti. Vijesti S. H. P. D. Vijesti C. D. Nek je svašta. Glasbena priloga: O. kamilo kolb: «kraljice neba», mešan zbor. Caecilius: «Christus factus est», moški zbor. — Na «Sv. Cecilijo» je hrvatski glasbeni svet lahko ponosen in naša dolžnost je, da jo priporočamo vsem glasbenikom naše države v naročbo.
«Jugoslavenski mnzičar» (Zagreb, Vojnička ul. 13/11) se v zadnjih dveh številkah bavi le z organizačniini vprašanji in se toplo zavzema za zboljšanje eksistenčnega položaja organistov.
«Naš čolnič» (Gorica, Corso Verdi 37) je v aprilovem zvezku odmeril rubriki «Petje» le eno stran. Prinaša laji-ško oceno V. Vodopivčevih 16 evharističnih pesmi, poroča o Pevski zvezi in «Pevcu». «Zbore» omeni «Naš čolnič» prav redko.
Milan Zjalič, župnik in dekan v Samoboru pri Zagrebu, podpredsednik S. H. P. D., je priobčil v «Hrvatu» z dne 25. aprila t. 1. toplo pisan članek o življenju in glasbenem delovunju pokojnega Antona Foersterja.
V zagrebškem «Obzoru» vsako številko «Zborov» pohvalno oceni glasbeni referent g. Šafranek-Kavič.
Josip Canic, profesor na realni gimnaziji v Zagrebu, popularni hrvatski skladatelj, kritik, bivši zborovodja «Mladosti», je pred kratkim praznoval 251etnico svojega glasbenega udejstvovanja. Tem povodom so zagrebška pevska društva priredila koncert s sporedom slavljenčevih skladb. Obisk koncerta, žal, ni bil zadovoljiv. — Ljubeznivemu mojstru naše najlepše čestitke!
Smetanov dom nameravajo zidati v Pragi češkoslovaški pevci, ki požrtvovalno zbirajo prispevke zanj. Slovenska pevska društva pa Zvezi niti letne članarine v znesku sto dinarjev ne poravnajo. Nekatera dolgujejo članarino že več let.
Listnica uredništva
S četrto številko smo hoteli ustreči našim ženskim zborom, ker jim podobnih skladb manjka, V peti številki smo objavili R. Savinov mešani zbor «Stalan sam tvoj», šesta številka prinese štiri mešane zbore: narodno «kukavico» v priredbi Frana Marolta, V. Ukmarjev «Motto» (nagrajeno skladbo), dalje E.Adamičevo «Pred spanjem» in J. Pavči-čevo «Dekle, poglej me prov!» V julijski številki pa priobčimo J.Gotovčevi «Dve pjesme smjeha i čuda», nato pa se bomo spomnili naših moških zboiov. Skladb imamo mnogo, večinoma težkih in zato pretežni večini naših društev nedostopnih. Gospode skladatelje prosimo, da nam pošljejo lahkih pesmi za šibke, neizurjene zbore. Tudi na te moramo misliti! — Zaradi obilice gradiva in. pomanjkanja prostora smo morali vse ostale običajne rubrike odložiti za julijsko številko.
Listnica uprave
Zaradi preobloženosti urednika z drugim delom se je peta številka «Zborov» precej zakesnila. Naj nam p. n. naročniki zamudo oproste! Šesta številka (junij) izide teden dni za peto, sedma v začetku julija, tako da bomo zamudo čimprej popravili. — Lanski letnik «Zborov» (nevezan) je pošel, naprodaj je le še par elegantno vezanih letnikov po 50 Din. — Pridobivajte «Zborom» novih naročnikov, saj je letna naročnina (40 Din) za obilico raznovrstnih skladb in književno prilogo zraven res nizka. Pevskim društvom in zborom so na razpolago posamezne partiture vseh v letošnjih «Zborih» objavljenih skladb po ceni I Din za dve strani. Naročila izvršujemo točno. Če naročnik pošiljatve ne prejme pravočasno, je sam kriv, ker ne navede natančnega naslova z zadnjo pošto. Pišite torej naslove natančno in razločno! Reklamacije so poštnine proste.
Urednikov zaključek : 8. junija 1926.
„Sbofi " /£>2ff. J/. ¿et/ič/i, 5.

STAL AN SAM TVOJ.
(¿zedfuznursfei /ziočiv.) /foHv in besedilo posneta ¿r/iaroct/uh popevA K'S.Muhaccc.
fčl&žo Setvi ¿L op^bjlz.
(Stc/lec* )
¿/jfleg.
'Z9o.
Afes.zžon

¥

v
m
mm
"SA
Jjp
£

rr
sne- 3TČ .
J> J> ii
P p p
_ ¿aSj o sne z ¿o cz,
s stezi-
ca, 2

.Si», ¿^¿T- ¿¿Z
-- g? cz
/kret- frlzn s C
c/oir<?.
od c/o_ ¿čp-c— ¿¡cz, od po.
1	__
m


i
pt
». ¿zz _ ¿><z
m

CCC
tl
AčCCZZl
p
"3- l
m

r: ^
vesel c/lczs. ¿/<a/
j, j) J—
i

od 00.
Z

¿¿c
A
¿>cz

I
f f
y *cd_ /čez/n vesel ylas. Od g o _ — od_, vež
1
b.
£



ff


r
si p P
. /tez//1 edi
i P

r CCZs.
i
A ■
o c/_/¿rz/si
i
m
ve~ sel
J> f
s


m

?
_ 6ez}
nfi ?<A?n
cc/Azz///, ea-fcazn ve_ JvZ, ve^sel
č/lcts.

-JVocžerctfoj zrza zuszz- ¿Frasetzi a ¿c>.
Krača. ¿ A
Üüi
se
^BÏï fe
se-mp^f /eyerfo. )
é


pz-ejo,
f
—wm- -m
V----y—
t-
yjzz - Á ¿7 ¿e _ 2 ¿ ¿
7
Z»	ZJ / v /

èM
7ZZ
Î)
Î

Vrczžct
7771
cžcy\ ele^ya.

^— /77"et_x/t?,	y¿et£z' /¿j/Le_ z¿¿
3Tyo _ ¿u-	Ozz les/¿i	t/ t
J-' „ i
ye _ fu _	czz res¿
& jy^j) j) Í) b
m

m
C7ČO/-
J> Ï .s
i
i:

jff^/J ^ t fa /J/7 ža/ei
h h b J>

1

cžez?zy
J
J?
f=
ctcc
£

šE
S
dcy'_ae^ya. ¿/Cyya. fri tt'yo^. ¿zz__CccJec ¿.
sa----r7i(j y¿z d¿7 _ 77¿cy ¡r/-&< zzezyc¿¿>yj¿.



i t^d^éd
i.
à:
É


fe
f
i
f fc
r
^¿Z _ S71CJC7CZ
gg
âi


.J p £
¿7 zet/ Vjre net/eze^rz.
h Ü Ji i? v

jt^TTTT
: * • » * • • » • • • » « » « . t «f « « »i»« »1
frtzftz snz se oc¿vjre_
J»



zno^ya e?o __ ¿77 ey vz^e nay_ cčerrz
zz
É
TO
vraPct yayo
I




: i
?


—
Á'Z-t,
C Z ¿71,

s
i



j1 J A
J.
s
"X"
P


Í

r

cirrZj



Mal



t
î
4—«

1 ¿T
t. J1
r r.
¿•é?- /¿f ferye/rtz i s^ec/zn^
Pr^T
c

i
É
sziejzz__ ca- i
J»f F'

"i
S
CÁÍÍtSZZ/ÚC^
£M

i
jH

M
v

t

/

Triez/?
yet

3f.
vrctčj c?c¿j zet

diZci 7ri c/ci
7~tí P
/pcl'cz/zi	ye ¿'¿7z/'a.%zzsct>
' 1 ¿
vrvtí	jwlfewy, /e On,« ¡ku*,,
.	—----rf-
^Äö7, PiZcziTz eretj	yec, piZczm je	AizJa: revž.
J^ocZez^czPc?.
r>

szz vit, Zern reerie tíro/^
dok


t-t-H
i p=f=p=p

É
rn
sZaZay /-foj , Oog,
i J £ i>
I
É
Ê
m/ r 1 r
ce. 7as ■sam
yj
m
ft- ft P y f
pYrir dfáoey
L de /VCZ ¿0-7TL à ^


Z7

T^esào.
IP?
m
m


?
*
¿fa ¿an Prof.
} I /
I p p p y

13
è
i


£
£
I
i—P=

O»

J^t faz m grei-j	ža.rrZ' cf&j jpí&cmz
m
t
t
i
à


r
S
\?¿ÑZ7Tl
T

/ rt?.

Û
i
P
i
/iZJ-SCts /•orf.
j J? j>
ppm

jj¿_ Zcezri zpzz f je Z'srijet.	_
sa^.

	M-,	=1	
ipi-p 1 ' 1 rfejjñjs H IIa:», i t -^-1			
s/	7 ' '	1 >	


Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA
Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana Telefon it. 40, 457, 548, 805 in 856
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
Traži se zastupstvo za U.S.A.
Proizvod tamburana veliko.
Izvoz—Export.£Reklamne cijene. Cijenici šalju se bezplatno.
Naklada tamburaških škola i partitura.



EsectsfüKE

EJKSCííR®
UPOŠTEVAJTE PRI SVOJIH NAROČILIH NAŠE OGLASE!
Najboljši šivalni stroj je edino le
znamka
Gritzner in Adler
za rodbino, obrt in industrijo. Posamezni deli za vseh vrst šivalne stroje in kolesa. Igle, olje in pnevmatike.
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica za popravila.
Na veliko. Telefon 913. Na malo.



■Bill iillilff'iT
I
f I
f f f f
NAŠA PRAVA DOMAČA
KOLINSKA
CIKORIJA
JE IZVRSTNA
i
i 1 1

Najceneje kupite edino
Najboljši švicarski pletilji stroji DUB1ED |© zato,
ker je najboljše!
Galanterija, modno blago, pletenine, žepni robci, sukanec,, jedilno orodje, palice, potrebščine za čevljarje, šivilje, sedlarje in krojače, toaletna mila, razne kreme, škarje, noži
na veliko in malo pri tvrdki
JOSIP PETELINC
v Ljubljani
za vodo, blizu Prešernovega spomenika.
Telefon 913.	|
3C8S8HCE
fflStSVElE
LiS.-KONGREj*!^,


J


LJUBLJANA
izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema denarne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter daje vsakovrstne kredite in predujme. Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo ter kupuje ,,	in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih kurzih.	,
(i
»
♦ ♦
SLAVIJ A
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
V L JUBL JANI
ZAVARUJE ^
PROTI OGNJU, TATVINAM, NEZGODAM ITD. TER NA DOŽIVETJE IN ZA SLUČAJ SMRTI.
♦ ♦
Gi+iS>
PODRUŽNICE PO VSEJ KRALJEVINI.
<5*fS>
DOMAČE PODJETJE.
Manufakturna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
LJUBLJANA
FranSiSkanska ulica 4 Telefon interurban 75
uvaža blago iz Anglije, Francije, ČeSkoslovaSke, Švice, Nemčije in :•: Italije :•:

y
IN DRUGE SADNE SOKE , AROME (ESENCE) ETERE
99
66
SADNO MARMELADO
ESENCO IN ESENCE ZA RAZNE LIKERJE
PRIPOROČA
SREČKO POTNIK in DRUG, LJUBLJANA, METELKOVA UL. 13
_ ¿K
ZAHTEVAJTE CENIK!
ZAHTEVAJTE CENIK !



Račun poštne hranilnice Ljubljana štev. 14.189.
j
Založba muzikalij pevskega društva „Ljubljanski Zvon"
v Ljubljani.	'
VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV ;
I	i
I	1. Alojzij Sachs: II. venček narodnih pesmi za moški zbor	i
|	(1909).	i
|	2. Anton Lajovic: Pesmi samote, solospevi s spremljevanjem
klavirja (1920).
3.	Trije moški zbori. (E. Adamič: Ljubici, M. Rozanc: Mak
žari, Zorko Prelovec: Jaz bi rad rdečih
rož) (1920).
4.	Emil Adamič: Pet veselih pesmi za moški zbor (1921).
5.	Emil Adamič: Pet ženskih dvospevov (zborov) s spremljevanjem klavirja (1922).
6.	Stanko Premrl: Štirje ženski dvospevi (zbori) s spremljevanjem klavirja (1925).
|	7. Emil Adamič: Osem lahkih moških zborov na narodna
f	besedila (1925).
8. Razne partiture umetnih in narodnih pesmi za moški in mešani
zbor.
T
f f» I	Kly
f
Skladbe se naročajo na naslov:
Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani
Založba muzikalij.