X JARCA MESTO
GLASILO SOCIALISTIČNE  lVEZL  DELOVNEGA  LJUDSTVA  OKRAJA  NOVO MESTO
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 din — LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 330 din, četrtletna 150 din- plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70 3-24
Štev. 3 (461) LETO X.
Novo mesto, 22. januarja 1959
UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje -Slovenski poročevalec* v Ljubljani
KAKO: MALO ALI VEC?
Predsedstvo okrajnega sindikalnega sveta sodi, da so osnove okrajnega družbenega ptaa za 1959 premalo konkretne — Sindikat zahteva previdnost pri povečevanju delovne sile — Se delavec več naredi, mora imeti tudi večje prejemke
Predsedstvo Okrajnega sindikalnega sveta je zasedalo 15. januarja. Dnevni red je obsegal le dve točki: Razpravo o predlogu okrajnega družbenega pla" na in razpravo o občnih zborih občinskih sindikalnih svetov. Ker predlog okrajnega družbenega plana še ni pripravljen, so takoj prešli na drugo točko in se družbenega plana dotaknili le v razpravi.
OBČNI ZBORI IN NALOGE, KI ČAKAJO SINDIKATE
Člani so na občnih zborih Podružnic pokazali veliko zanikanja za gospodarska \*praša-Qja in družbeni standard. Da bi se to nadaljevalo in predlog; članov izpolnili, moramo na občinskih zborih jasno določit-; zahteve sindikata v teh vprašanjih
Stikom podjetje—'komuna moramo še vnaprej posvečati kar največ pozornosti. Čutiti je, da •e Ti stiki ziboljšuoejo, predvsem skozi vprašanje »dveh tretjin«. Predstavniki koiextlvov v zborih proizvajalcev žal Se vedno premalo sodelujejo s svojimi voli-vci in delavskimi sveti. Ugotavljati    moramo. koliko
— MLEČNA RESTAVRA CIJA V BREŽICAH je prvi servisni obrat novega Gospodinjskega centra v mestu. Odprli so Jo 12. januarja Velik naval gostov in njihove pohvale povedo, da so Izdelki v mlekarni res kvalitetni In da so taki obrat; nujno potrebni.
— ZA DAN MLADOSTI bo letos v maju v kopališču CELULOZE v Vidmu-Kr-Skem centralna plavalna prireditev, združena s proslavo ln tekmovanjem. Sodelovali bodo vsi plavaln; klubi Slovenije.
— NA SENOVEM BODO 13. in 15. februarja nadomestne volitve v zbor proizvajalcev in občinski zbor.
— V SEVNICI NAMERAVAJO ustanoviti z novim Šolskim letom nižjo glasbeno lolo. Zanimanja za glasbeno vzgojo je med starši ln učenci že zdaj veliko.
— DVA NOVA SPECIAL1-LISTA je dobilo Novo me-sto: dr. Adolf Spller je pred kratkim uspešno opravil izpit za specialista ftizlologa (za tuberkulozo   ln pljučne
bolezni, dr. Tone Savel j pa pred dnevi izpit za specialista kirurga. Prijatelji in znanci iskreno čestitamo!
— V ŠMARJEŠKIH TO-PLICAB obiskuje 32 tečajnikov gostinski tečaj. Devet izmed nj ih se j ih bo usposobilo za kuhinjsko osebje, ostali pa za strežno osebje. Tečaj je pripravila okrajn? gostinska »bor ni ca.
— LJUDSKA UNIVERZA ViDEM-KRSKO pripravlja fezikovne tečaje za angleščino in nemščino. Zanimanja j« veliko.
— NA VSAKIH 9 KM AVTO CESTE je na področju novomeškega okraja postavljen telefonski aparat l>porabljajo ga lahko v slučaju potrebe vsi korlstniki »vto ceste, pa tudi okoliško Prebivalstvo (ob požaru, nujni zdravniški pomoči in v Podobnih primerih). POSEBNO OPOZORILO: Čuvajmo telefone, da bodo vedno »porafcmi!
zborov proizvajalcev zaseda na ločenih sejah, ker marsikje obstajajo le formalno.
Občinski sindikalni sveti morajo načeti vprašanje strokovnega ln politično ideološkega izobraževanja. Delo je treba razvijati vzporedno s Svobodami, z njimi sodelovati, ker nam lahko pri vzgoji mnogo pomagajo. Predavanja morajo biti izbrana tako,« da so delavcem zanimiva. Organizirati morama seminarje za člane delavskih svetov in vodstva sindikalnih svetov ter podružnic. Potrebna sredstva bodo dala podjetja in občine.
PLAČEVANJE PO UClNKU
Mnogo govorimo o povečanju proizvodnosti, ln organizaciji dela,- Oboje bomo dosegli le skozi boljše plačevanje. To smo do zdaj skušali doseči le skozi razne luknje v knjigovodstvih ln na podobne nezakonite načine. Brez težav in na pošten način lahko dosežemo vse to z uvajanjem norm, z akordi ra-njem in s plačevanjem po enoti proizvoda. Ce delavec veC naredi, mora zato imeti tudi večje prejemke. Delavec s[ tega želi in je pripravljen več delati. Dokaz za to so številni primeri popoldanskega šušmar-jenja v gradbeništvu ln čevljarstvu. Zakaj ne bi takih šušmarjev raje uporabili za delo v podjetju?
Vodstva podjetij morajo to temelj .;o premisliti. Sindikat se je čvrsto odločil, da bo brez omahovanja zahteval prehod na plačevanje po učinku, uvajanje norm, akordiranje in plačevanje po enoti proizvoda. V okraju je le 45,7%> dela v proizvodnih podjetjih normiranega. Industrija obutve Novo mesto je z 91,2% normiranega dela na prvem mestu. Norme pa naj bodo stvarne!
Občinski sindikalni sveti ne bodo potrdili nobenega tarifnega pravilnika, ki ne bo kazal napredka v tej smeri. Vsak novi tarifni pravilnik mora uvajati nova delovna mesta z nor-" mami, akordi ali s plačevanjem po enoti proizvoda, v nasprotnem primeru bo sindikalni svet tarifne pravilnike zavrnil. Na ta način bom0 resilj tudi vrsto drugih vprašanj, kot so »plavi«, zamujanje, nesreče pri delu ln drugo.
OKRAJNI DRUŽBENI PLAN
Osnove okrajnega družbenega piana so premalo konkretne. V njih je z predvideno delitvijo sredstev že v osnovi pobito vprašanje družbenega standarda ali »dveh tretjin«,
V družbenem planu je predvideno 6"/» povečanje delovne sile in 16% povečanje družbenega dohodka. Pri vprašanju delovne sile moramo biti zelo previdni. Ne smemo povečati števila zaposlenih, ker nas izkušnja uči, da novo zaposleni proizvodnjo ovirajo. Namesto tega moramo povečati proizvodnost ln hkrati odločno reševati vprašanje prejemkov na že omenieni   način.   Sindikat se s
predvidenim povečanjem delovne sile ne strinja.
V predlogu družbenega plana morajo biti prikazani tudi uspehi dosedanje izpolnitve nalog 5-letnega perspektivnega plana. Vse gradivo plana mora biti podrobno obdelano ln razčlenjeno. Povedano mora biti, kje bodo stali novi objekti. Ce bo predlog okrajnega družbenega plana le načelen, ga bo sindikat odklonil. Isto bomo v še večji meri terjali od občinskih družbenih planov.
DRUŽBENA RAVEN
Razprava o dveh tretjinah Je v kolektivih in podružnicah dosegla širok razmah. Razpoloženje ljudi za to akcijo moramo izkoristiti. Odločno moramo načeti vprašanje delitve sredstev
v okrajnem planu ia v občinskih družbenih planih; ta delitev mora biti taka, da gradnjo družbenega standarda omogočf. Se predno bodo družbeni plan sprejeti, moramr 'j^fotoviti, č(.; je temu ustreženo. V družbeni standard moramo usmeriti tudi del amortizacijski* sredstev (tam, kjer je mogoče), , ker predpisi to dovoljujejo.
Načelnih razprav o družbenem standardu in dveh tretjinah je bilo do zdaj dovolj. Lotđfcl se moramo izdelave konkretnih programov v sodelovanju z občinami ln določiti moramo vrstni red. Se pr«?j moramo ugotoviti, kolikšna so sredstva, ki z njimi razpolagamo. Izkoristiti je treba vsaka Št tako majhna sredstva dveh tretjin ln pričeti graditi. |
VČERAJ JE MINILO 35 LET, ODKAR JE UMRL VELIKI MISLEC IN EDEN NAJVEČJIH REVOLUCIONARJEV SVETA: VLADIMIR ILJIC LENIN. SPOMINJAMO SE NJEGOVEGA DELA IN ŽIVLJENJA, KI JE BILO VSESKOZI POSVEČENO OBRAMBI RESNIČNEGA MARKSIZMA PROTI REVIZIONIZMU. SPOMINJAMO SE NJEGOVIH BESED, NAUKOV IN NAPOVEDI, DA BODO SLI V SOCIALIZEM NARODI IN DRŽAVE PO RAZLIČNIH POTEH. SLAVA SPOMINU NESMRTNEGA BOJEVNIKA ZA NOVI SVET!
Organizacijska oblika SZDL
naj odgovarja krajevnim potrebam
Na zboru volivcev v Dobovi je govoril Franc Kjmovec-žlga
Dobovčane je 13. januarja obiskal njihov poslanec Franc Kimovec . 2Lga. Več kot 250 se jih je zbralo na zboru v dvorani Zadružnega doma. Iz brežiške občine je prijel predsednik Ivan Kolenc z nekaj predstavniki.
Skrajšano poročilo o dejavnosti občine je podal predsednik SZDL Dobova Jože Urek. To je bilo bolj poročilo o potrebah Dobove, kot o dejavnosti občine na tem področju. Razprava se je razvila predvsem okoli vprašanj, ki jih je načelo že poročilo. Volivci pa so dodali še marsikaj.
V vsej razpravi je bilo čutiti nezdrav občutek. Dobovčanov da so zapostavljeni in da so Brežice krive vseh njihovih težav. Videti je bilo, da si ne znajo pravilno razlagati nase upravne ln gospodarske ureditve in prav zato dolžljo občino kot krivca.
Člani SZDL so Izrazili željo po Izpremembi dosedanjega načina organizacije. Krajevni odbori SZDL po vaseh, Izvoljeni pred dvema letoma, se niso obnesli, ker So imeli premajhno področje dela in niso mogli najti nalog. Organizacijo želijo izpremeniti tako, da bi po vaseh bile osnovne organizacije SZDL.
v Dobovi pa bi bU skupni krajevni odbor, ki bi njihovo delo usmerjal in'jih vodil.
Odlok o nacionalizaciji zemljišč in najemnih stanovanj, ki ga je kratko oV^/sJožU tovariš Urek, jt> bil u /ivahnega zanimanja.
Frane Kimov«t . Žiga se je volivcem ob koncu zahvalil za vse, kar so mu v razpravi novega povedali. Spregovoril je svojim volivcem nekaj besed, pozdravljen z navdušenim ploskanjem.
»Da bi vsa vprašanja, ki ste jih načeli, rss dobro reševali, morate okrepiti vlogo svojega krajevnega urada. Dobro bi bilo to, da bi zbore volivcev vodilo Izvoljeno stalno delovno predsedstvo, kti bl hkrati spremljalo uresničevanje predlogov, ki so jih občani dali. Na naslednjem zboru bi predsedstvo poročalo, koliko je uresničenega ln zbor sklicalo takoj, kadar se kaj zatakne.
Radi b| izpremenlli organizacijske oblike SZDL pri vas. Svetujem vam, da to storite In si ustvarite takšne odbore, ki bodo delali, ker so sicer brezpomembni.
Odlok o nacionalizaciji smo sprejeli zato, da bi zaščitili malega človeka.    Pri določanju
Večerna mladinska politična šola
V petek zvečer je bilo v Novem mestu prvo predavanje Večerne mladinske politične šole, ki je namenjena vzgoji mladih predavateljev za njihovo delo v mladinskih aktivih. Udeležilo se ga je 35 mladincev ln mladink, ki so z zanimanjem poslušali predavanje o razvoju mladinskega gibanja in njegovih nalog; predaval je Miro Thorževskl. sekretar obč komi-
teja ZKS. V ponedeljek zvečer je mladincem predaval Martin Zugelj, sekretar okr. odbora SZDL, o ozadju sporov med ZSSR in Jugoslavijo.
Razen večerne mladinske politične šole, ki jo vodi okrajni komite LMS, bo občinski komite LMS Novo mesto v kratkem organiziral seminar za vodstva mladinskih aktivov.
gradbenih okolišev se je treba kmetijskim površinam kar najbolj izmikati, kot je v tem odloku rečeno. Govorice, da je odlok naperjen proti kmetijskim površinam, so zlonamerne.
Kot socialistična država stremimo za večjo proizvodnjo v kmetijstvu in jo moramo doseči, ker je ust, ki jedo, vedno več. Do tega cilja skušamo priti s sodelovanjem kmeta. Ker vemo, da sam ne more in ni sposoben povečati proizvodnje, mo pomagamo po kmetijskih zadrugah ln mu omogočamo udeležbo v tem procesu skozi novo obliko družbenega upravljanja v zadrugah —z zadružnimi sveti. V Sovjetski zvezi so delali drugače in prav zato ob Stalinovi smrti leta 1952 v kmetijstvu še niso dosegli ravni proizvodnje v carski Rusiji. Glejte a zaupanjem v naše ukrepe, ker delamo v dobro delovnega človeka.
Družbenim organizacijam moramo nuditi materialno pomoč. Velikih trgovcev, ki so v pred-aprllski Jugoslaviji podpirali organizacije, nd več. V proračunih moramo predvideti pomoč za organizacije, primerno stanju, kakršno je. ^
Podjetja, ki smo jih ustvarili, moramo krepiti. Kmetijstvo bo z uvajanjem strojne obdelave Imelo vedno več prostih rok za delo na ostalih področjih gospodarstva. Morali bomo te roke zaposliti.-
Ustvarjamo nekaj novega ln smo pogosto v velikih težavah. Na zahodu in vzhodu so nam pripravljeni dati pomoč pod pogoji ki so za nas nesprejemljivi. Svoboda ln domovina sta le ena. Mi nismo v nobenem bloku, ne v vzhodnem ln ne v zahodnem, toda kljub temu imamo povsod mnogo prijateljev. To so velike stvari ln na to morate misliti, kadar naletite na težave. Nihče ne more vsega idealno rešiti, zato naj bo vaša kritika vedno stvarna in dobronamerna.«
Članom SZDL IL terena Novo mesto1.
Volitve novega odbora naše osnovne organizacije bodo v ne-deljo, 25. januarja, v % voliščih: v lokalu bivi. PUTNIKA na Glavnem trgu in &a sodišču. Vsak bo dobil obvestilo še posebej na dom.
Kdor še "i vključen v SZDL, se lahko vpiše na volišču!
Odbor.
VREME
ZA CAS OD 22. DO 31.
JAN.
''■!■■! i jih šele temu prežene
podobna zrelim jabolkom in je treba pošteno pihat! v
njihov čas!
priljubljenih sankallšč ln drsališč. Čeprav otrple ročice, ne
je nosek rdeč odjenjajo ...
in ličku Zdaj je
Okrog 22. jan. bodo nastopile padavine, sprva bo južno in dež, toda hitro nato sneg in močna ohladitev z burjo. Nato bo sledilo 2—3 dni jasno vreme s hudim mrazom. Okrog 27. jan. bo sneg in topleje, konec januarja pa zopet jasno ln hud mraz.
Mladina novomeškega okraja v jubilejnem 1959. letu
Mladina v nOTomeškem okraju bo prav tako kot ostale množične organizacije proslavljala z najrazličnejšimi prireditvami slavno obletnico ustanovitve Partije in Skoja. Letos bo precej proslav, za katere se je mladina že začela pri-
pravljati.
Med najvažnejše naslednje:
i. april, otvorite' enotnosti, bo mladina večeru 28. marca. Ob
prireditve v letošnjem letu štejemo
drl na avtomobilski cesti bratstva-proslavlla na~ skupnem brigadirskem tabornem ognju bodo stari brigadirji pripovedovali doživljaje z delovnih akcij, mladina pa s« bo zabavala še s pesmijo in harmoniko.
V tednu mladosti bodo priredili veliko strelsko tekmovanje za občinski in okrajni pokal, katerega se bodo udeležile najboljše ekipe z območja občine oziroma okraja. Razen tega bodo skupno z Aero-klubom priredili v Prečni letalski miting; za najboljše pionirje in mladince bodo organizirani nagradni poleti z motornim letalom.
V marcu bo svečano odkritje spominske plošče na kraju, kjer so se leta 1943 sestali četni ln brigadni sekretarji slovenskih brigad. Mladina se bo udeležila odkritja spominskih plošč, razen tega bo zastopana še pri odkritju spominskih plošč na Dvoru, kjer je bila leta 1940 konferenca Skoja, in pri odkritju plošče na hiši Katje Kupona v Mirni peči.
Pred kongresom ZKS, ki bo v maju oz. juniju, s? bo mladina pridružila skupnemu proslavljanju. Na večer pred kongresom bodo po dolenjskih gričih zagoreli kresovi.
10. maja bo v Podstenicah velik shod slovenske mladine; tu je bil leta 1943 sestanek glavnega in iniciativnega odbora Zveze slovenske mladine. To proslavo bo organizirala mladina novomeškega okraja ln bo pritegnila veliko število mladine iz vse naše republike.
Razen tega bo mladina sodelovala na zboru vseh mladih planincev in mladine ter prebivalcev Gorenjske ob svečanem odkritju spomenika prvemu sekretarju Skoja Milovanoviču v Breznici pod Stolom, dalje pri obnovitvi spominskih plošč na Mali planini itd.
10. oktober — obletnico ustanovitve Skoja — In 27. december — obletnico I. kongresa USAJ — bo mladina proslavila s slavnostnimi akademijami, na katerih bodo sodelovali priznani umetniki z izbranim sporedom; na te akademije bodo povabljeni predvojni in medvojni skojevci.
OD 1. DO 19. JANUARJA 1959:
980 NOVIH \AR0C\IK0Y
Medtem ko smo dobili v prvih dvanajstih januarskih dneh 646 novih naročnikov, so nam jih pismonoše, učitelj: nekatere organizacije ln aktivisti pridobili v zadnjem tednu še 334. Iz novopriključenih občin je bilo tudi ta teden največ novih naročnikov iz SEVNICE in okolice, najmanj pa 3 SENOVEGA in okolice. Močno zaostaja občina VI-DEM-KRSKO, medtem ko so v občini BREŽICE šele zadnje dni začeli z načrtnejšim pridobivanjem novih naročnikov okrajnega glasila Socialistične zveze. Da bi kar največ novih bralcev čimprej lahko začelo dobivati pokrajinski tednik našega okraja, ponovno vabimo odbore organizacij SZDL, pismonoše, prosvetne delavce in odbornike drugih društev ter podjetja, kolektive in ustanove, da »i Dolenjski list takoj naroče oz. z njim seznanijo nove naročnike in bralce.
Od 1. do 19. januarja se je na DOLENJSKI LIST naročilo skupno 980 novih naročnikov iz tehle krajev:
Občina BREZICE Občina SENOVO Občina SEVNICA Občina VIDEM-KRSKO Stari del okraja Razne poŠte v LRS ln FLRJ Inozemstvo
Vsem novim naročnikom sporočamo, da sta l. in 2. številka DOLENJSKEGA LISTA razprodani, čeprav sta bili tiskani v precej visoki nakladi. Lahko pa dobijo še 3. številko, dokler traja zaloga.
Od vseh starih in novih naročnikov bodo pobrali naročnino za prvo polletje 1959 pismonoše konec innuarjn in v februarju %
131 novih naročnikov 43 novih naročnikov
212 novih naročnikov 36 novih naročnikov
390 novih naročnikov
105 novih naročnikov 13 novih naročnikov
*
15
Stran 3
»DOLENJSKI L.ST«
Stev. S (46*1
IZ DELA IN ŽIVLJENJA ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Sestanek na V. Gabru
V Velikem Gabru, občina Trebnje, &o Imeli 11. januarja občni zbor Socialistične zveze. Prisostvovalo 1e okrog 70 članov, kar pomeni, da ie bila udeleflba nadvse zadovoljiva. — Zboru sta prisostvovala republiška poslanca tovarišica ing. VILma Plrkovič ln predsednik občinskega odbora Socialistične zveze Trebnje tovariš Oven Janko.
Iz poročila, ki le zajelo delo odbora v zadnjih dveh letih, je bilo razvidno, da le odbor s pomočijo članov in nečlanov napravil veliko delo. Najprel je Socialistična zveza vodila veliko akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov za gradnjo postajnega poslopja. Akciia Je nadvse lepo uspela ter so vaše a mj, vseh okoliških vasi prispevali  zares veliko materlal-
vršltvl, ker se do danes ni dosežena oprostitev plaćanja gozdne takse.
Vzporedno s tem je teklo delo za napeljavo vodovoda. Za to ie bilo potrebno Izkopati nad štiri kilometre jarka za glavni vodovod ln potem nad 2 kilometra jarka za vaške odcepe na Cesto in v Veliki Gaber. Vodovod imata za zdaj ie Cesta ln Veliki Gaber.
Tretja naloga, ki 1o Je odbor Socialistične zve7e uspešno rešil, je poštni urad. Ves čas se Je boril in dokazoval potrebo po poštnem uradu in končno le dosegel, da 1e Veliki Gaber dobil poštni urad, ki je začel delovati v začetku decembra leta 1958.
Nekoliko te bila zanemarjena skrb za.,popravilo poti. Čeravno so tudi tukal zaznamoval! ne-
SZDL - voditelj in mobilizator
Stanovanjska skupnost, potrošniški sveti, združitev odborov, razčlemba volitev ln Se marsikaj iz razprave sestavlja kopico vprašanj, ki Jih je obdelal občinski plenum SZDL, Novo mesto v nedeljo, 18. januarja, na res uspešni seji.
Clanl SZDL so na občnih zborih živahno razpravljali o stanovanjskih skupnostih. Volitve potrošniških svetov so pred durmi. To sta dve pomembni nalogi. Na plenumu so sklenili ustanoviti odbor stanovanjskih skupnosti ln iniciativni odbor potrošniških svetov. Odbora bosta proučevala predloge iz terena, dajala navodila, ustanavljanje obeh družbenih organov pravilno usmerjala ln nudila pomoč v drugih oblikah. Oba odbora t»o imenovalo predsedstvo občinskega odbora SZDL sporazumno s komisijo za družbeno upravljanje, delala pa bosta v tesni povezavi s to komisijo.
Zaradi priključitve občin STRAŽA ln ŠENTJERNEJ so se na plenumu odločili, da se vsi ti plenumu začasno združijo v enega. Do volitev bo delo SZDL vodilo začasno predsedstvo. V nJem bodo zastopniki vseh treh občin.
Volitve SZDL potekajo v redu. Zaradi priključitve omenjenih dveh občin ne bodo zaključene v prvotno predvidenem roku. Kljub posameznemu poudarku v navodilih, da Je treba vodstva osnovnih organizacij pomladiti in vključiti v nje tudi žene, tega pri predlaganju kandidatnih list povsod ne upoštevajo.
Akciji za pridobivanje novih članov Je treba posvetiti več pozornosti. V sedanji občini je v SZDL včlanjenih le 47*/» volivcev. Nekaj uspehov Je sicer že doseženih, vendar znatno premalo. Organizacije premalo uporabljajo v delu konkretno politično stanje, ki Je na terenu. Pod pojmom politike razumemo le zunanje in notranje politične dogodke, V RESNICI PA SO POLITIKA TUDI VSE KOMUNALNE IN GOSPODARSKE AKCIJE NA TI5RKNU, KOT NA PRIMER ELEKTRIFIKACIJA VASI, GRADNJE VODOVODOV, RAZNE ASANACIJE, RAZVOJ KMETIJSTVA, POPRAVILO CEST, ZDRAVSTVENO DELO, GOSPODARSKE GRADNJE IN PODOBNO. Ko govorimo o vlogi SZDL in njenih nalogah, moramo takšne primere ljudem tolmačiti kot politiko, namreč skrb za javni blagor, kar beseda politika dejansko pomeni.
SZDL je dosegla lepe uspehe v sodelovanju z ostalimi družbenimi organizacijami. Več poudarka bi morala dajati svoji vodilni vlogi. Nastopati bi morala povsod kot organizator in mobilizator družbenega življenja. To bo dosegla le s pripravo letnih načrtov vseh družbenih organizacij, ki jih bodo vse s skupnimi močmi uresničevale. V to akcijo bi morali vključiti tudi organe družbenega upravljanja. Številne organizacije se zdaj borijo vsaka za svoje prostore, za svoj program, iščejo dotacije ln podobno. Na skupnih posvetovanjih, ki bi Jih sklicala SZDL, bi se pogovorili o vsem tem ter izdelali že v začetku leta programe dela. SZDL bi morala sklicevati tudi posvetovanja upravnih odborov sindikalnih podružnic ter upravnrkov kmetijskih zadrug. Izmenjava mišljenj in vskladitev programov bi mnogo koristila, razen tega pa bo SZDL le tako izpolnila svojo nalogo mobllizatorja In voditelja delovnih množic.
nih sredstev, največ lesa. Ves ta les je bilo treba posekati ln zvoziti na žago. Vse to se je zgodilo na prostovoljni osnovi. Odvečni les so prodali ln nabavili drug material (opeko, strešni azbest, apno itd.). Napeljali so potem ves potrebni pesek ln iz izkupička lesa še plačali delo za dozidavo postajnega poslopja. Zataknilo se 1e Pri do-
kaj 'uspehov. Glavna pot je o-stala neoskrbovana ln je v zelo slabem stanju. Novi odbor bo moral tu zda,i takoj zagrabiti; o tem so se pogovorili ln izvolili 4-člansko komisijo. Premalo skrbi ie bilo posvečeno Pridobivanj^ novih članov in bo
OBVESTILO
Kmetijski zadrugi Cerklje ob Krki in Krška vas
obveščata vse svoje odjemalce in dobavitelje, da sta se zadrugi s 1. januarjem 1959 združili. Sedež zadruge je v Cerkljah ob Krki, Prosimo cenjene odjemalce in dobavitelje, da to upoštevajo.
RAZPIS
Komisija za delovna razmerja   Novomeške opekarne, Zalog pri Novem mestu, išče
STROJNEGA
KLJUČAVNIČARJA aH AVTOMEHANIKA
Plača po dogovoru ozir. tarifnem pravilniku. — Interesenti naj pošljejo ponudbe na upravo podjetja.
to tudi ena od nalog novega odbora. Osnovna organizacija Ima zdai 113 članov, od tega jih ie le 17 nanovo sprejetih. Med nalogami, ki jih bo moral rešiti odbor, je dograditev postajnega poslopja in napeljava vodovoda v ostale vasi.
Razprava po poročilu ie bila zelo živahna in plodna. V njej se ie oglasila tudi republiška poslanka tovarišica Vilma Plr-kovičeva in pojasnila zakon o nacionalizaciji najemnih poslopij in gradbenih parcel, ker le med ljudmi .razširjeno napačno In tendenciozno tolmačenje tega zakona. Nadalje je prikazala ljudem potrebo po dvigu kmetijske proizvodnje In edini način, ki bo kmptu omogočil dvig življenjske ravni — kooperacija z kmetijskimi zadrugami. Clanl so se živo zanimali za to in postavljali razna vprašanja, na katera je izčrpno odgovorila. Nazadnje le odboru ln članom čestitala na o-pravljenem delu ln doseženih uspehih In poudarila, da se je udeležila veliko zborov Socialistične zveze, pa Ji je ta naj-boli ugajal, ker so člani povedali svoje težkoče ln potrebe zelo konstruktivno in ker 1e odbor s pomočjo članov dosegel tako lepe uspehe. Obžalovala je, da nI bilo na zboru nobenega novinarja aH radijskega poročevalca.
Nazadnje se je oglasil še tovariš Oven ln priporočil novemu odboru, naj nadaljuje delo starega odbora, naj poskrbi, da bodo vključeni v članstvo vsi. ki še niso člani, odbor Pa naj se redno sestaja ln poskrbi za politično vzgolo članov.
Izvoljen Je bil nato 7-članskl odbor, en član nadzornega odbora in 3 delegati za občinsko konferenco. Odbor se bo v kratkem sestavil, ker so se združili trije dosedanji odbori (Žago rlca ln Stehanja vas) ln kar so v dveh ostalih odborih zbori volivcev že bili.
Nazadnje ie bila izvoljena še komisija, ki bo poskrbela, da se bo postajno poslopje sedai vsal zaprlo, da ne bodo ljudje zmrzovall, ko čakajo na vlak. Spomladi pa naj bi se dela dokončala, zato bo že zdai potrebno poiskati podjetje, ki bo Izvršilo ln*skleniti z njim potrebno pogodbo.
M. Z.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
trn
Potovanje predsednika Tita je še vedno v središču pozornosti, ki jo posveča tisk svetovnim dogodkom. Tiskovni kor mentarjl ob zadnjih razgovorih, ki .f.ih Je Imel predsednik Tito v indijski prestolnici New Delhi, so bili zelo obsežni. V Delhiju se je Predsednik FLRJ srečal s najvišjimi indijskimi državniki: s predsednikom indijske republike Rad-žendro Prasadom, ministrskim predsednikom Džavaharlalom Nehrujem ln ostalimi visokimi funkcionarji indijskega državnega vodstva. Razgovori so se vrteli okrog sodelovanja med obema državama; a velika pozornost, ki j.o je temu dogodku posvetila svetovna javnost, dokazuje, da ni šlo samo za to. Srečanje med Titom in Nehrujem, »obema naj-odllčnejšima predstavnikoma skupine držav, ki se je vselej zavzemala za mir« — tako se je izrazil neki indijski časopis — Je oživelo ideje, ki so se prvič s tolikšno močjo razlegle z azi.jsko-afriške konference v Bandungu. Glas o koeksi-stenci, o mirnem sodelovanju med narodi, se je v času, ko sta pravkar minili dve mednarodni krizi po klasičnem vzorcu, kakor ga predpisujejo pravila hladne vojne, daleč slišal. Kvemoj in Berlin sta zgostila oblake na mednarodnem obzorju; če se zdaj predstavniki dežel, ki dosledno zastopajo politiko miru, vnovič javno opredelijo za odpravo blokovskih meja, za sodelovanje z obema blokoma in proti podrejanju temu aH onemu izmed njiju — potem je to precejšnji prispevek k lemu, da se bo počutje vseh, ki »tvorijo« visoko politiko, precej spremenilo. Kajti Če je sploh kaj jasno, je jasno to, da Tito ne govori samo v imenu osemnajstih milijonov Jugoslovanov; in da tudi Nehru ne govori samo v im?nu Štiri sto milijonov Indijcev...
Podoben, najbrž še dosti večji odmev
pa so vzbudili dogodki, do katerih je prišlo med obiskom podpredsednika sovjetske vlade in »moskovskega trgovca številka ena« Anastasa Mikojana v ZDA. Nedvomna trgovska spretnost ie v njegovi osebi združila z veliko mero političnega občutka; kajti samo tako si lahko razlagamo naravnost neverjeten uspeh in popularnost, ki si jo je ta sovjetski državnik pridobil v pravzaprav nasprotni državi. Njegova turneja po Ameriki je bila zares podobna potovanju kakega Američana, ki kandidira na
poslal v VVashington drugega za drugim dva opazovalca, da bi videla, aH ne sklepata Eisenhower in Dullcs za »njegovim hrbtom« z Rusi kak račun brez krčmarja. KajH kaj, če se Američani ln Rusi naposled le sporazumejo? Kaj bo potem s kanclerjem in njegovo izrazito blokovsko politiko? Bati se mu seveda ni treba preveč; a vendar se nikoli ne ve. . .
Medtem, ko se v Ameriki in Indiji vrtijo razgovori okrog koeksistenec, odnosov med državami in podobnih re-
Še vedno: obiski
visok državni položaj. Na vseh straneh zdravice, večerje z vsemi mogočimi ljudmi in razgovori, razgovori. »Poslušajte, mi bi se radi razgovarjali. Sedimo za mizo in se pogajajmo. Ce kakega vprašanja ne bomo mogli rešiti, ga odložimo za pol leta, za leto dni, za prt let. Morda ga bomo lahko rešili takrat. Glavno pa so razgovori in spet razgovori.« To pa je osnova Mikojanovcga stališča. Američani po vsem videzu zelo radi poslušajo take reči. Pravijo celo, da bo vrnil Mikojanu obisk podpredsednik ZDA Nixon ali morda celo sam Eisenhower — alj pa bo Hruščev potoval v Washington. To so seveda samo ugibanja. Dejstvo pa je, da so med Mi-kojanovim obiskom govorili o vrsti vprašanj, ki se bodo zdaj najbrž premaknile z mesta.
Med njimi je posebno važno berlinsko, bolje rečeno, celo nemško vprašanje. Zahodnonemški kancler Adenauer Se je zaskrbljeno zdrznil ln nemudoma
čeh, se v italijanskem Napoliju zaključuje kongres Socialistične stranke. Glavna tema kongresa je bila bodoča politika socialistov. Pred tem reprezentativnim sestankom je namreč v stranki in v Javnosti tekla huda polemika: ali naj se delavska stranka št. 2 tesneje poveže s komunisti, ali naj se oddalji od njih, ali pa naj ostane na dosedanji poti — na Poti sodelovanja, »kadar je to potrebno, a z vso politično in manevrsko svobodo«. No, videti je, da Je na kongresu premočno zmagala dosedanja politična smer, ki jo zastopa vodja stranke Pielro Nenni. To se pravi, da italijanska komunistična partija vsaj še nekaj časa ne bo mogla obnoviti sodelovanja iz časov Ljudske fronte, ko sta bili stranki tesno povezani. Nenni pa je hkrati poudaril, da stranka ne sme zdrseti niti na de* sno. ampak da mora ostati na razrednih delavskih položajih in se zavzemati predvsem za interese gibanja, čiear ime nosi.
Zaradi mraza — slaba kupčija s prašički
V ponedeljek so pripeljali kmetje s Krškega polja na novomeško sejmišče 848 plemenskih prašičkov in 23 do 6 mesecev stairih prašičev, prodali pa so zavoljo hudega mraza le 265 repov. Cena: plemenski prašički do 4000 din, do 6 mesecev stari: od 4000 do 17.000 din. Kupcev iz oddaljenih krajev ni bilo.
Avtobus se je prevrnil
19. januarja ob 7.45 iurl zjutraj se Je v Zabni vasi Pri Novem mestu prevrnil potniški avtobus podjetja Prevoz Brežice, ki vozi na progi Brežice - Novo mesto - Ljubljana. Vzrok nesreče še ni ugotovljen. Vozilo je zdrsnilo s cestišča se enkrat prevrnilo ter obležalo ležeč na stranici. 14 potnikov je bilo poškodovanih; od teh 2 teže, ostali pa laže.
__,__jU^._ .
RAZPIS MEST UPRAVNIKOV KZ
Komisija za postavitev in odstavitev upravnika kmetijske zadruge pri Občinskem ljudskem odboru Novo mesto
RAZPISUJE na podlagi drugega odstavka 58. člena uredbe o kmetijskih zadrugah in prvega odstavka 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov mesta upravnikov naslednjih kmetijskih zadrug:
Novo mesto, Blrčna vas, Brusnice, Dol. Toplice, Mirna
peč, Stoplče-Podgrad,  Straža, Šentjernej, Smarjeta,
Skocjan ln Vršna sela.
POGOJI:
1. inženir — agronom z najmanj triletno prakso aH kmetijski tehnik z najmanj petletno prakso ali absolvent nižje kmetijske Šole z najmanj petletno prakso;
2. diplomiran ekonomist s triletno prakso ali absolvent srednje ekonomske šole z najmanj petletno prakso v kmetijstvu ali trgovski poslovodja z izpitem za visokokvald-ficlranega trgovskega delavca z najmanj petletno prakso v blagovnem prometu, s kmetijskimi pridelki ter s poznavanjem organizacije kmetijskega zadružništva in pospeševanja kmetijstva.
Rok za vlaganje prošenj je do 31. januarja 1959.
Kandidati naj pravilno kolkovane prošnje s točnimi osebnimi podatki in s kratkim življenjepisom z navedbo, za katero kmetijsko zadrugo kandidirajo, naslovijo na Občinski ljudski odbor Novo mesto.
PROMETNE NESREČE
OPOZORILO!
V razdobju, odkar Je zapadel sneg ln pritisnil mraz, opažamo velik porast prometnih nesreč z motornimi vozili. V skoraj vseh primerih so zakrivili nesreče vozniki, ki ne vozijo dovolj previdno in tudi prehitro kljub poledici. Ogromna materialna škoda in dejstvo, da gre za človeška življenja, terjajo od voznikov največjo previdnosti
POLEDICA
12. januarja je prišlo do prometne nesreče pri naselju Gmajna na avto cesti. Voznik avtobusa S-8682, ki je vozil iz Ljubljane proti Zagrebu, je prehiteval tovorni avto. V tem je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avtomobil H-.M407. Avtobus ga je zadel v zadnji levi blatnik. Osebni avto je.pričel drseti na poledeneli cesti, ter je pri tem zadel v inozemski osebni av-
tomobil. Na vseh treh vozilih za   T12.000  dinarjev škode.
12. januarja je na avto cesti pn naselju Hrastje tovorni avtomobil H-17107 zadel v osebnega H-14922. Obe vozili sta peljali v smeri proti Zagrebu. Osebni avtomobil je prehiteval tovornega. Ko ga je prehitel, mu je pričelo drseti. Nekaj časa je drsel po cestišču, nato se je postavil čezenj. Tovornjak so je zadel vanj in ga je rinil pred seboj 42 metrov daleč. Zaradi poledice niso delovale zavore nobenega izmed obeh vozil, škode Je za 570 tisoč dinarjev.
12. Januarja je v naselju Hrastje zdrsnil tovorni avtomobil H-14737 z avto ceste ln se kotalil 15 metrov daleč po nasipu. Vozilo > je bilo naloženo s sodi masti; tovor se je pri tem raztresel in delno poškodoval. Škode je za 505 tisoč dinarjev.
NOVI »PREDPISI« V VOLČJIH JAMAH PRI ŽUŽEMBERKU
IZ RAZNIH STRANI
1 VVASHINGTON — Tri zahod-I ne velesile —ZDA, Velika Bri-1 tanlja in Francija — so tzročl-1 le sovjetskim diplomatskim I predstavnikom negativen odgo-1 vor na predlog o nemški milj rovnl pogodbi. V predlog Je g Moskva uvrstila vse makslrnal-m ne zahteve, ki Jih Je že prej M postavljala kot pogoj za uredili tev nemškega vprašanja. Naj-s važnejše: združitev obeh delov §j in nevtralizaclja po splošnih H volitvah pod mednarodnim g nadzorstvom, vendar s tonji poli gajanj o Nemčiji še ni konec 1 Kakor Je rekel Mikojajn v I Ameriki: »Saj veste, panieten 1 trgovec postavi najprej nauvlS-f§ Jo ceno, potem se pa pojgaja g dalje.« ' i RIM — Italijanski mlnlstfrski je predsednik Fanfanl se je teli
1 »samostojno«  vlogo Italiie v
g Sredozemlju ln prijateljske! stl-
1 ke  med Italijo in arabskimi
I državami, ki so po italijanskih
§§ >csedah   »neodvisni   od Zaho-
j§ da«.
1 KAIRO — Članice Arartske 1 lige so sklenile, da bodo u^sta-1 novjle Arabsko banko z za čet-1 nim kapitalom dvajsetih milili Jonov funtov. Banka naj bi polt magala arabskim državam pri I njihovem gospodarskem razvoju.
■
— Kaj ga že koljete, sosed? Krompirja in korenja imate še skoraj polno klet ln kakšnih 60, 70 kilogramov bi mu Se lahko obesili na rebra!
— Ko ga pa moram zaklati!! Mar še ne vestp, da bo treba po petnajstem plačati za vsak domači zakol od prašiča po 4 tisoč dinarjev?
— Kdo je pa to rekel?
— I, kdo, vsi tako pravijo... (... .in zaradi takih in podobnih neumnih govoric, ki jim lahkoverni ljudje še vedno nasedajo, so v Suhi krajini zadnji čas poklali veliko nedopitanih prašičev! Škodo od takega ravnanja imajo predvsem kmetje, ki bedastim govoricam verjamejo).
PARIZ — Franc, parlament, ki je bil izvoljen po novi ustavi, je Izglasoval program nove francoske vlade pod vodstvom Mlchela Debreja. Glavni točki programa: gospodarska stabilnost in nadaljevanje alžirske vojne do »pacifikacije«, torej do prisilne pomiritve. Doslej Je kazalo, da to dvoje sploh ni združljivo; vprašanje je, kako se bo odrezala nova vlada, ki je zdaj v resnici samo še nekak kabinet, medtem ko ima daleč najvažnejšo besedo predsednik republike Charles de Gaullc.
MOSKVA — Sovjetska vesoljska raketa, tako so sporočili v prestolnici, je zdaj na poti okrog Sonca. Njeni oddajniki so poslali v eter nič koliko pomembnih znanstvenih podatkov, ki bodo nedvomno koristili pri nadaljnjem prodiranju v vesolje. zdaj pa je »novi planet«, raketa, že »mrtev«, utihnil je za vedno.
OB STIRIDESETLETNICT KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE «3
REVOLUCIONARNO GIBANJE
NA DOLENJSKEM
V LETIH 1918 DO 1941
FRANC EK SAJE
Uporni rudarji in kmetje so začeli tolči po vratih in zahtevali, naj gostilno odpro, ker hočejo dobiti v roke osovraženega žandarja Kovača. Ker se je stražmojster bal, da bo množica vdrla v gostilno, je skrivaj smuknil skozi stranska vrata in z obema orožnikoma zbežal navzgor po bregu. Uporniki so Kovača opazili, ko je bil oddaljen že okrog 80 korakov. Takrat je Dominik Bohorč ustrelil proti njemu, za njim pa so uigali še ostali. Oddali so okrog 50 strelov in straižmojstra Kovača lahko ranili.
Ta dogodek je vsekakor še bolj razburil množico, da so se sledeči dogodki razvijali nekoliko drugače, kot so voditelji upornikov sprva predvidevali.
Po zmagi nad orožniki so puntarji krenili po trgu do mesarja Jožefa Senerja. Ker je imel mesarijo zaprto, so razkačeni ljudje razbili šipe na izložbi, oknih in v vratih.
Od tu so odšli k hiši osovraženega klerikalnega in nemškutarskega župana Martina Freskerja. Ker je Presker svojo trgovino zaklenil, je množica odločno zahtevala, naj jo takoj odpre in prodaja svoje skrito biago. Ko je Ivan Kozole opazil Preskerj«vo ženo pri oknu nad trgovino,
ji je zaklical: »Zdaj imaš še pet minut časa, da trgovino odpreš, če ne, bomo uporabili orodje« In čez nekaj minut je ponovil: »Cez dve, minuti mora biti trgovina odprta, če ne, razstrelimo najprej okna.* Ker Presker nikakor ni hotel odpr»ti trgovine, so razjarjeni ljudje začeli tudi tu razbijati. Pobili so 12 malih, 13 večjih in eno veliko šipo v izložbi. Nato so oboroženi namerili še puške v okna v prvem nadstropju. Tega se je Presker jeva žena tako ustrašila, da je trgovino odprla. Tedaj pa je bilo že prekasno, da bi bili razkačeni ljudje sposobni kakršnegakoli nakupovanja. Nekateri so vdrli v trgovino in začeli blago kar metati s polic po trgovini in celo na cesto, drugi pa so ga pobirali.
Na kasnejši obravnavi je državno pravdništvo obtožilo glavne udeležence za tatvine v Preskerjevi trgbvini. To obtožbo pa je sodišče zavrnjlo z naslednjo obrazložitvijo:
»Čeravno je izkazano, da so obtoženi pri trgovini Presker v tej točki navedene predmete vzeli, jih sodnija ni obsodila v smislu obtožbe, ker ni prišla do prepričanja, da so ravnali v tatvinskem namenu.
Dogovorjeni so obtoženci sicer bili, da bodejo razbijali, pa nikoli se ni o tem govorilo, da bodo tudi ropali in kradli. Temveč je po trditvi skoraj vseh obtožencev njihov namen bil ta, pri Preskerju blago Po stari ceni kupiti in ga siliti, če bi se branil, to zahtevo izpolniti. Da do plačila za odvzeto blago ni prišlo, je povzročilo dejstvo, da je prevelika množica silila v trgovino in da je s tem, da se je vrglo blago iz polic ;n tudi na cesto, nastal velik nered. Saj sta dva obtoženca; Dominik Bohorč in Anton Budna denar «80 oziroma 300 K) s sabo vzela, da bi mogla odvzeto blago koj plačati.-
Proti večeru so se uporniki umaknili tz Brestanice. Ko so se vračali na domove, se je Dominik Bohorč z nekaterimi dogovoril, da »bodejo šli drugi dan na lov v graščinsko hosto v Globokem, ker je lov zdaj vsem prost.*1
Zjutraj 6. novembra se je enajst oboroženih upornikov zbralo pri Janezu Ko-zoletu v Dobrovi in krenilo s psi na lov v grajsko hosto. Med potjo so sklenili, da bodo najprej razorožili grajskega logarja Franceta Skoberneta in mu pobrali strelivo ter strup, da jim ne bi več zastrupljal psov.
Pred zaprto logarjevo hišo so zahtevali naj zlepa orlpre, sicer bodo sami s silo. Prestrašena logarjeva žena je rajši takoj odklenila vrata. Nekateri so ostal! zunaj na straži, večina pa jih j« stopila v hišo. Pri preiskavi so našli in pobrali patrone, nekaj smodnika in tri steklenice strupa. Nato so si med seboj razdelili, naboje in odšli na lov Ker pa po lastnem zagovoru pred sodiščem niso naleteli na nikako zver jad. so se z lova vrnili praznih rok.
Zaradi teh nemirov so v Brestanico in Senovo prihiteli orožniki iz sosednjih krajev. Ze 6. novembra 1918 so uspeli aretirati rudarja Jožefa Šušteršiča iz Reštanja,
7. novembra štiri druge upornike, 8. novembra tri, 11. novembra zopet tri, šele 13. novembra pa uporniškega voditelja Dominika Bohorča. (Sodni spis okrož. sodišča v Celju, Vr. VI. 812-18-273. Velika škoda je, ker je ohranjena samo sodba. Kar 272 dokumentov s skupno 425 stranmi pa so nepoklicani pred nekaj leti uničili!)
S temi aretacijami je žandarmerija sicer uspela zadušiti upor, ni pa mogla uničiti revolucionarnega duha med rudarji in kmeti v Senovem in okolici. O tem delno priča naslednje poročilo, ki ga je predsednik narodnega sveta v Krškem advokat dr. Ivan Dimnik 9. novembra 1918 sporočil Narodnemu svetu v Ljubljano:
»V Raijhenburgu so se vršili Izgredi radi tega, ker je ljudstvo razdraženo na uradnike v rudniku in nemčurje. Premogovnik popolnoma stojd. Ljudstvo zahteva za ravnatelja g. Vydra, ki je priljubljen in ga ima rado. Včeraj ga šli izkat. Zaprošajo navodil, kako naj ukrenejo radi imenovanja novega ravnatelja ...«
Narodni svet v Brestanici je skušal igrati nekako posredovalno vlogo med novo meščansko oblastjo in nezadovoljnimi množicami, da bi jih pomiril. V teh posredovalnih akcijah pa ni uspel. V nedatira-nem poročilu Narodnemu svetu v Ljubljano iz, 1. 1918 je sporočil, da se bo razšel, »ker se glavarstvo v Brežicah še vedno noče ozirati na naše migljaje, nas dosledno prezira.. .♦>
Tako je narodni svet v Brestanici na zahtevo ljudstva dosegel, da je bila odrejena preiskava pri trgovcih v Brestanici, ki so imeli ,velIko skritega najpotrebnejšega blaga. Pregledovalec dr. Schorn je zvečer pred preiskavo obiskal vse trgovce in jih obvestil o preiskavi, da so trgovci vso noč vozili blago v skrivališča. Ko je bil naslednji dan pregled, sploh ni pregledo-
valec odpiral zaklenjenih prostorov. Kljub temu so našli pri županu Preskerju 500 kg in pri trgovcu Skrbeu 70 kg sladkorja. Skrito blago so nato za prodajo nakazali — istim trgovcem. Narodni svet v svojem poročilu dodaja: »Ljudstvo je razkačeno. Tudi nam ne zaupa več veliko, ker vidi brezuspešnost naših posredovanj.«
Na nasvet narodnega sveta v Brestanici je odstopil župan Presker, ki je kot nemčur prišel na županski stolček s pomočjo župnika Tratnika. Namesto Presker-ja je glavarstvo v Brežicah predlagalo za gerenta nekega upokojenega avstrijskega žandarja, kar je med ljudmi in pri krajevnem narodnem svetu povzročilo novo nezadovoljstvo.
' Celo meščanski narodni svet v Brestanici je bil zaradi vsega tega razočaran z novo jugoslovansko buržoazno oblastjo. Zato je v svojem poročilu 26. decembra 1918 Narodnemu, svetu v Ljubljano sporočil svoj razpust. Za vzrok je navedel prej opisane primere in svojo, le delno uspelo intervencijo za senovške upornike:
»Pri državnem pravdništvu v Celju smo izposlovali, da je zapeljane kmete, ki so županovo trgovino oplenili, izpustilo na prostost. Gotove osebe so pa dosegle, da so bili dotični zopet zaprti. Dosegli so pa to potom Brežic. Oblasti ne poslušajo nas, ampak razne nepoklicane osebe žalostnega spomina.-1 .
Od 18. do 20. novembra 1918 so bili izpuščeni štirje zaprti uporniki, toda že 25. novembra 1918 so dva ponovno zaprli, druee pa so sploh obdržali v zaporu.
Pred okrožnim sodiščem v Celju Se je 29. in 30. aprila 1919 vršila velika sodna razprava proti 15 senovškim rudarjem in kmetom. Državni pravdnik dr. Rus jih je obtožil pozivanja k uporu, hudodelstva javne sile tn tatvin.
$tav. 3 <4«1)
»DOLENJSKI LIST«
Stran S
Valvasorjeva tiskarna
Prva stanovanjska skupnost ustanovljena v Novem mesfu
Ob naslovu se človek nehote spomni znane knjige Janeza Vajkarda Valvasor /a: »Slava vojvodine Kranjske«. Kažejo jo v muzejih in knjižnicah kot starinsko dragocenost. Tiskarna v Vidmu-Krškem, ki nosi njegovo ime, ni sicer najsodobnejši tiskarski obrat, vendar skuša ubirati korak z razvojem. Prisluhnimo njenemu utripu.
»Ust?, nov ili smo jo februarja 1955. Pričeli smo zelo .skromne. Z bolečino se spominjam centralizacije tiskarn leta 1943, ko so šle vse lokalne tiskarne v Ljubljano in Maribor. Trije grafični delavci v Vidmu-Krškem smo leta 1953 pričeli poizkušati, da bi do-bUj stroje nazaj. Marijan Er-nest, Jože Rumpret in jaz,« nam je povedal upravnik Maks Ri>chly. »S pomočjo takratne mestne občine Videm-Krško smo uspeli novembra *eta 1954 dobiti iz LJubljane <*va  regala  črk,  manjši del
ne šole v Ljubljani! Najpre? smo ga odpeljiali v Zagreb na popravilo, ki je stalo 80 tisoč dinarjev.
1. marca 1955 smo pričeli s poskusnim obratovanjem, 1. avgusta istega leta pa z rednim. Tega leta smo ustvarili že 2 milijona 200 tisoč dinarjev prometa. Naročila so kar deževala. Februarja 1956 smo kupili še en večji tiskarski stroj ter dokupili nekaj drugih strofev. Promet smo povečali na 4 milijone 600 tisoč. V letu 1957 smo se selili v sedanje prostore. Tu je bila prej kavarna. Kupili smo še dva nova uvožena stroja: 1 tiskarski avtomat in 1 avtomat za rezanje papirja. Lani smo kupili še en velik rabljen tiskarski stroj. Nanj bi lahko tiskali tudi časopise. Zdaj tiskamo predvsem obrazce. Imamo tudi knjigoveznico. Naročil je dovolj.
Želimo povečati poslovne prostore, izboljšati opremo knjigoveznice ter kupiti nov stavni stroj. Ker nimamo sredstev, so to le tihe želje.«
Stroji teko, vzvodi prenašajo vanje snežno beli papir in" ga nato nakladalo na kup. polnega črnih črk — potiskanega. Zbirka strojev v dveh
Pogled v del krške tiskarne
1
prostorih. Stari tiskarski stroj iz leta 1893 stoji kot očanec poleg sodobnega češkega stroja. Eden ima letnico 1898. Kljub častitljivi starosti še vedno puščajo sledove črnih črk na papirju, ki ga pridne
roke pomikajo vanje. Samo koliko časa še? To vprašanje se porodi samo od sebe. Zato želimo kolektivu Valvasorjeve tiskarne v Vidmu-Krškem čimprejšnjo izpolnitev njegovih tihih želja!
Ugibanje v Brežicah
Ali naj zaradi oz. uredi kavarno in restavracijo ObLO ali podjetje VINO Brežice? — Ponuja se izredno lep prostor za nujno potrebne družabne prostore mesta
Dvorana Zadružnega doma v Brsljinu je bila nabito polna. Socialistična zveza je imela občni zbor. Predsednik je poročal članom o dejavnosti odbora v dveh letih, kar je bil izvoljen. Organizacija ima 600 članov. Tesno je sodelovala z vsemi družbenimi organizacijami. Pripravila je več predavanj, nudila moralno pomoč Svobodi Bršljdn,   posvečala  mnogo po-
Nacionalizacija najemnih zgradb v Brežicah
Občinski ljudski odbor je že naredil prve korake za izvajanje novega odloka o nacionalizaciji stanovanjskih stavb ln stavbnih zemljišč. Komisija za uresničenje te naloge v Brežicah je že imenovana. V njej so predstavniki občine, pravni zastopniki, finančni organi in gospodarski organi. Komisija je že pričela zbirati gradivo. Ugotovili so, da so posamezni stari in onemogli lastniki stavb, ki so jim edini vir za preživljanje dohodki od najemnine. Več takih primerov je v Brežicah' posamezni pa so v Dobovi, na Bizeljskem, v Pišecah ln Cerkljah ter Krški vasi. Takšne primere bo treba reševati življenjsko ali pa, prizadetim v primeru nacionalizacije, kakorkoli zagotoviti sredstva za preživljanje.
zornosti mladinski organizaciji v Brsljinu ln imela mnogo stikov z organi delavskega upravljanja. Bršljinčanj si želijo komunalnih del na svojem področju, vendar ostaja to le pri željah, ker občina nima dovolj sredstev. Končno je predsednik omenil vprašanje stanovanjske skupnosti Bršljin. Poprosil je upravnico Gospodinjskega centra Novo mesto tovarišico Francko Slak, naj članom razloži naloge tega novega organa.
Tovarišica Slauova je članom SZDL opisala naloge in pomen stanovanjskih skupnosti, ki nastajajo v sedanjem razdobju. Prva naloga skupnosti Je tisto, kar ljudje najbolj potrebujejo. V Brsljinu je to pralnica. Podjetja v Brsljinu — to so predvsem SGP Pionir, Novoteks ln ZTP postaja Novo mesto — so že izrazila pripravljenost sodelovati, vendar mora pomagati tudi prebivalstvo. Predlog o ustanovitvi   Javne pralnice so
prisotni navdušeno pozdravili. Ker v Brsljinu skoro ni hiš 9 kopalnicami, so predlagali, naj bj razen pralnice uredili tudi javno kopališče.
V razpravi so člani SZDL govorili o mnogih vprašanjih, ki tarejo Bršljinčane, Predvsem želijo ureditev kanalizacije in asfaltiranje ceste. Pripravljeni so pomagati s prostovoljnim delom. Razprava je bila živahna, čudno pa je izzvenelo, da so odklonili poročilo svojega odbornika Gustava Jazbička, ki jim je nameraval poročati o delu občine.
Stanovanjsko skupnost so izvolili soglasno. Nato so izvolili še iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti. Ta bo vodil pripravljalna dela za pralnico in pripravil statut. Člane 7-članskega iniciativnega odbora so izvolili z velikim preudarkom. Nato so predlagali še kan. didate za odbor SZDL, ki so ga volili naslednji dan.
Papirna konfekcija v Vidmu-Krškem
NAS OBISK
»SAMO TA POKLIC!«
»Kar se spominjam, vedno sem si želela: sodnica bi bila rada! Morda me je v zgodnjih otroških letih vabil k temu očetov poklic — bil je sodnik v Ptuju; kasneje, ko sem odločevala za življenje, se mi Delati je pričela lani febru- j >'e delo sodnika znova prika-
Maks Richly, upravnik Valvasorjeve tiskarne
stavnice in en tiskarski stroj tiegel. Vse je bilo močno poškodovano in nepopolno. Naš tiegel poglejte ga tam, Mimlca tiska nanj ravnokar trobarvni obrazec, je ležal, preden smo ga dobili, sedem let neizkoriščen v kleti Srednje tehnič-
V Brežicah nI .primernega gostinskega lokala za družabne prireditve (za Novo leto, pust, razne državne praznike jn podobno). Brežičanl so v takih dneh prisiljeni hoditi v Cateske Toplice, v grad Mokrice in drugam. V kletnih prostorih izvoznega podjetja »Vino« Brežice bi bilo mogoče z ne prevelikimi investicijami urediti zelo lep gostinski prostor. Sestavljen bi bil iz dveh delov: v enem bi bila restavracija, v drugem
NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Ena od važnih nalog letošnjega leta je, kako bomo čimbolj smotrno porabili tista sredstva, ki bodo ostala kolektivom ob zaključnih računih za lansko leto. Drugače _ povedano,  gre  za to,
G * kako bomo ta sredstva
fffltttffe 8 Pil V H 1 9% Eflt AWV čimbolj pametno izko-
11 f [| *J §      f j       BI ristili za posredno iz-■ IS Bi 1 ■ II Um § fll        Mil boljšanje življenjskih III nlijf iflfllllil ■aH po&°iev 2* zaposlenih MB UmU V UlUlbU ■ delavcev, 1^ C V tem Je tudi akcija,
H Jo je predlagal sindikat in ki Je dobila Ime »dve tretjini«. Prav je, da omenimo nekatere napake in skrajnosti pri usmerjanju investicij za družbeni standard. Nekateri namreč preveč ozko pojmujejo investicije v objekte družbenega standard«. To niso samo stanovanja, menze in počitniški domovi, marveč gre še za mnoge druge probleme, ki vplivajo na položaj delavca v občini. Njegova življenjska raven je odvisna tudi od večje aH manjše sposobnosti trgovine, ki ga oskrbuje. Zelo važna Je obrt in usluge, ki jih nudi proizvajalcem. Zdravstvena služba nikakor ni na zadnjem mestu itd. Vse to in še marsikaj dru-Sega je treba vključevati pod pojem družbenega standarda. Naslednja slabost je v tem, da imamo pripravljenih zelo malo načrtov za objekte družbenega standarda. Ljudski odbori so doslej preveč zanemarjali pripravljanje načrtov in zato smo se znašli v kaj čudni situaciji: sredstva so, načrtov nI, Sindikati naj bi izvajali političen pritisk za to, da bodo po občinah začeli brez odlašanja pripravljati ustrezne načrte. Načrti oziroma programi so prav tako zelo važna stvar. Gre namreč za vrstni red teh gradenj. Asfalt, neonska razsvetljava in kegljišča so koristne stvari, toda vprašanje je, če je to najbolj potrebno, če je to tisto, kar si občani najbolj lele. Ob takih načrtih je potem seveda težko združevati sredstva gospodarskih organizacij, čeprav je tako združevanje neizogibno in koristno.
Omeniti moramo tudi strah, ki ga kažejo nekateri gospodarstveniki, češ da bo taka usmeritev sredstev škodila gospodarskemu razvoju. Vendar menimo, da je taka usmerjenost ne le iz politično-delavskih razlogov, ampak tudi I« go-•tpodarsko-produktivnih koristna. Ob tovarnah moramo zgraditi še mnogo objektov družbenega standarda, ker bo tudi to omogočilo boljše izkoriščanje strojev, ki jih že imamo. Akcija »dve tretjini« je torej tudi z gledišča proizvodnje popolnoma utemeljena in sindikati odklanjajo poizkuse, da bi pospeSe-vanje investicij v objekte družbenega standarda prikazali kot stvar, ki lahko zavre razvoj proizvajalnih sil. Seveda pa Je °h tem razumljivo, da je treba znati ločiti pogoje, ki niso v v»eh krajih enaki. Nikakor ne morejo veljati Ista merila za razvite in nerazvite kraje. V nerazvitih krajih so potrebe "o vlaganju v proizvajalna sredstva prav gotovo večje kot v Industrijsko razvitejših krajih. To pa je konec koncev stvar, ki naj jo odloči kolektiv, ki je sredstva ustvaril.
Tovarišica Vida Tomšič je nedavno tega v intervjuju nied drugim dejala, da bodo morali delavski kolektivi svobodno odločati o usmeritvi sredstev: aH za investicije ali za standard. In prav glede standarda naj bi se uveljavile pred-^Sem želje proizvajalcev samih. Toda, menda se vsi zave-j*amQ, da je »svobodno« odločanje predvsem odvisno od tega, **ko smo uspeli informirati proizvajalce o sredstvih, o potrebah, kako smo jim omogočili vpogled v to, kaj so osnovni Dr°blemi občanov in kako bi jih lahko rešili. Pravilno informiranje proizvajalcev mora biti ena glavnih nalog ZK, sln-nikatov, SZDL in pravilne družbeno-ekonomske informacije Proizvajalcev-upravljalcei'. Ob tem pa je treba razbijati tudi cudne pojave egoizma v kolektivih, ki razbijajo solidarnost med delovnimi ljudmi. Gre namreč za to. da ni mogoče drobiti sredstev na vse občine, iz katerih prihajajo delavci. Upirajo pa se tudi, da bi dajali sredstva občini, kjer živi le nekaj njihovih de'rvvcev. V sosednji občini ravnajo natanko tako.
klep je p0tem; jmejmo sami. Tako potem odločajo mimo »ričečih potreb po vlaganju sredstev za reševanje problemov V okviru občinskega plana za manj potrebni »svoj« počitniški 0111 hi podobno. Zato naj bi ob tej akciji, ki so jo sprožili Imdikati, rasla predvsem zavest socialistične solidarnosti, '•ajemnosti interesov posameznika in družbenih interesov.
kavarna. Dovolj prostora je za kuhinjo in vse potrebne sanitarije. Na dvorišču stavbe bi lahko uredili iep restavracijski vrt, del prostornega dvorišča pa bi bil uporaben za parkirni prostor. Zadeva se zatika le prj sredstvih. Na občini so mnenja, naj to novo gostišče uredi »Vino« Brežice, češ da ima dovolj sredstev. Pri podjetju »Vino« Brežice pa pravijo, da to ne spada v njIhovo, dejavnost. Razen tega bi investicije, kolikor bi sredstva imeli, usmerili predvsem v gradnjo vinske kleti, ki jo zelo potrebujejo.
Prostore v kleti dajo na razpolago za takšen gostinski lokal, vendar poa pogojem, da jim občina priskrbi upravne prostore v sosednji stavbi, kjer je /.daj stanovanje. Kolikor letos ne bo nihče pričel z adaptacijo njihovih kletnih prostorov. Jih bodo prihodnje leto preuredili v pisarniške prostore, ker so jim dosedanji pretesni.
Gospodarske vesti
Zgrajena Je nova ladja »Sloboda«. Jugoslovanski linijski plovbi z Reke so 29. decembra izročili ladjo »Sloboda«, ki so jo zgradili v ladjedelnici »3. maj«. Ta ladja ima 2 500 ton nosilnosti, dolga je 24,5 nT, ima Sulzerjev motor s 3.000 KS in doseže natovorjena največjo hitrost 16 milj na uro.
Lanskoletni obisk Postojnske Jame. V letu 1*58 je obiskalo Postojnsko jamo rekordno število obislkovalcev — 237.288 oseb, kar je več kot vsa prejšnja leta. Domačih turistov je bilo 154.597. tujih pa B2.8&1.
Izvozili smo 30.000 živih zajcev. Po podatkih Glavne lovske zveze FLRJ smo lani izvozili okoli 30.000 živih zajcev.
Brežiška občina ima lepe naravne pogoje za razvoj turizma ln gostinstva. Stanovanjske skupnosti zaradi pomanjkanja primernih prostorov ne bodo mogle ustanavljati menz. Takšen gostinski obrat pa bi v Brežicah sprostil obstoječe go-tinske obrate, ki so vsi precej zastareli, in bi lahko uporabili nekatere Izmed njih za menze. ' Ce bo aH he bo, bodo odločala sredstva. Pomoč od drugod ne bi bila odveč, ker so Brežice prerevne, da bt to nalogo uresničile same
arja. Papirna konfekcija in : kartonažnl izdelki &o njen pro- i Izvod. Zdaj nameravajo pričeti j še z anilinskim tiskom. Stroj za i tisk stane prlbllno 4 milijone j deviznih dinarjev. Odločil l so se, j da bodo ta znesek prihranili. • Stroj jim izdeluje Rudnik Se- j novo v kooperaciji s Kovinar- j sko obrtno zadrugo in Celulozo j v Vidmu - Krškem. Stroj (seca- j reerol) bo tiskal v 4 barvah ovojni papir m embalažo. Zaposlujejo predvsem žene. Ker nimajo primernih prostorov, se stiskajo v prostorih, k[ jim jih je odstopila Celuloza.
rovala v tako lepi luči, da ;e bil to zame najidealnejši izmed vseh poklicev ...« nam je od-
Gradbeni okoliši v Spod. Posavju |
Komisija zA urbanistična vprašanja v Brežicah je že razpravljala o določitvi gradbenih okolišev. Po odloku o nacionalizaciji sestavlja mesto Brežice vse naselje od Save do stadiona. 2e ^aj je čutiti potrebo, da bi vključili tudi naselja Dol. Sentlenart, Črnivec in del Brezine, ki leže ob cesti proti kolodvoru, ker jih Brežl-Čani že zdaj smatrajo za del mesta. V omenjenih naseljih bo nastalo predvsem vprašanje nove brežiške kanalizacije in bi jih prav zaradi tega bilo treba vključiti v sestav mesta Brežice. Razen tega se na tem področju razvija tudi živahna gradbena dejavnost. Urbanistična komisija je prišla do zaključka, da je treba vzeti kot ožji gradbeni okoliš mesto Brežice v celoti, zato posameznih ožjih gradbenih okolišev nI do-
ločala. Glede Dob ove je komisija že načelno sprejela sklep, f katera gradbena področja bodo j smatrana kot ožji gradbeni š okol Iš. j KAJ PA BREGANA? Odlok Izvršnega sveta o me- • stih ln naseljih na področju • LRS bo treba kmalu razširiti j tudi na področje v okolici Bre- [ gane, ki sega na ozemlje LRS j in spada na področje občine • Brežice. Z razvojem Industrije • se je tam razvila živahna grad- •
govorila   tovarišica ANICA t RAlC, sodnica okrožnega sodi-j šča v Novem mestu, ko smo jo pred dnevi obiskali na domu in jo prosili za odgovor:
— Kaj vas je napotilo v ta poklic?
»Zanj sem se odločila ne rnorda zato, da bi — kot pravite — delila pravico; veliko bol; me ;e veselilo delo z ljudmi, priložnost, da lahko z besedo in nasvetom ljudem pomagaš. Včasih je to boleče, a vidim, da je odkrita beseda nemalokrat odločilna v življe-
bena dejavnost. Zaradi močnega S nju drugega človeka. Morda bi pomanjkanja stanovanj je pri- j kot zdravnica lahko vidneje čakovatl, da se bodo stanovanj- [ pomagala drugim, a zdaj vem, ske gradnje razvijale še naprej. 1 da je v sodstvu za to prav ta-To j« zadosten razlog, da bi j ka priložnost.« tamkajšnje področje proglasili i za naselje, ter tako dobili osno- j vo za določitev ožjih gradbenih j okolišev. Vprašanje komunalnih t naprav bo namreč tudi tam l kmalu postalo pereče.
— A Če bi se morali Se enkrat odločiti za življenjski poklic? smo H segli v besedo.
»Samo za ta poklic, verjemite mi!« je nadaljevala in povedala, da je v Ptuju do-
Mladina želi naprej
Zapiski z občinske mladinske konference v Črnomlju
»Mladina naše občine Je v obdobju od lanske konference dosegla nekaj lepih uspehov, ki pa nas ne morejo popolnoma zadovoljiti, ker so po drugi strani ostali nerešeni še nekateri problemi, ki zavirajo nadaljnji razvoj mladinske organizacije v naši občini« — tako nekako je začel občinsko mladinsko konferenco, ki je bila pred kratkim v Črnomlju, bivši predsednik občinskega komiteja LMS Franc Kočevar.
Potem je nadaljeval: »Zelo lep uspeh je dosegel občinski komite pri mobilizaciji mladine za mladinske delovne brigade, ki so lani opravile veliko delo — zgradile so avto cesto »Bratstva in enotnosti« od Ljubljane do Zagreba. Samo iz bivše črnomaljske občine, torej brez semlškega predela, ki Je bil šele nedavno priključen naši občini. Je v MDB sodelovalo 66 mladincev in mladink, od tega pa jih le bilo preko 40 iz vrst kmečke mladine, v občini dsluje 14 mladinskih aktivov, od ttfa 10 v vaseh, žal pa so nekateri aktivi neaktivni in bolj ali manj sezonskega značaja. Mladinska orfanlzacija je Se šibka, ker zajema le 580 mladincev ln mladink od okoli 1850, kolikor jih je na področju občine. Od tega jih je preko 1*W> iz vrst kmečke mladine«.
TEŽKI POGOJI ZA DELO Nato je predsednik Kočevar naštel nekaj vzrokov za neaktivnost mladine. Posamezni aktivi namreč delujejo v zelo težkih pogojih, posebno pereč problem pa so prostori, kjer bi se mladina zbirala in razvijala družabno življenje. Teh povsod primanjkuje, brez nlih pa si )e težko zamišljati uspešno delo. Predvsem pestro družabno ŽlV-ljenle, za katero bi prav tako morali skrbeti mladinski aktivi, bi lahko opravilo veliko delo pri akciji za vključitev novih ln novih mladincev in mladink v organiza-
cijo. Tudi propaganda o delu mladinske organizacije, o delu posameznih mladinskih aktivov je bila doslej slaba in tudi v tem je vzrok, da je bil dotok mladine v organizacijo tako šibek-
Položaj v vrstah delavske ln vajensko mladine ni nič bolj rožnat. Klubov mladih proizvajalcev v občini še nimajo, čeprav ponekod obstajajo pogoji *a njihovo ustanovitev (Belt. rudnik Kanižarioa itd.). V družbenem in delavskem samoupravljanju je bila mladina slabo zastopana in šele v zadnjem času se je v tem pogledu položaj izboljšal. Namesto prejšnjih šestnajstih mladincev in mladink so v nove upravne odbore in delavske svete izvolili 36 mladincev in mladink, v nove zadružne svete pa je bilo izvoljenih 35 mladih zadružnikov. Aktivi mladih zadružnikov delujejo pri Štirih Kmetijskih zadrugah, žal pa njihovo delo ni najboljše, to pa zato, ker v večini primerov niso našli pravega razumevanja in podpore prt upravnih odborih Kmetijskih zadrug. Tudi vajenska mladina je bila največkrat prepuščena sama sebi, zato pa bo naloga novega občinskega komiteja LMS, da ta položaj popravi, predvsem pa da pomaga pripraviti tečaje za polkvaliflcira-ne delavce, po katerih se čuti največja potreba. Toliko o poročilu.
V razpravi, v katsrl so razen delegatov sodelovali tudi predstavniki ljudske oblasti, okrajnega komiteja ZKS ln LMS, so načeli številne probleme, ki tarejo mladinsko organizacijo v črnomaljski občini. Povezava med posameznimi aktivi je zelo slaba ali pa je sploh nI. zato ni prišlo do zaželenih skupnih prireditev, do izmenjave i/kušenj itd. r>ružabno življenje je nerazvito, vsem Je bolj ali manj jasno, da bo dotok mladine v organizacijo večji, če se bo tej vrsti dejavnosti posvetilo več pozornosti. Razumeti je treba, da mladina potrebuje zdravo zabavo,
pestro družabno in kulturno življenje, zato bi bilo treba čimprej pristopitj k organizaciji centralnega Mladinskega kulturnoumetni-škega društva za področje mesta ln bližnje okolice, kakor so predlagali nekateri delegati. Tudi predlog, da bi se začasno ustanovil enoten klub mladih proizvajalcev za področje Črnomlja, nI tako slab in bi bil začasno dobra rešitev, seveda pa bi kasneje morali ustanoviti samostojne klube v vseh močnejših industrijskih podjetjih.
Precej važen Je tudi problem prehrane delavske mladine. Na račun tovarniške menze v Beltu je padlo precej pikrih pripomb, češ da za sorazmerno visoko ceno nudi delavcem slabo hrano. To Je še posebei vse graje vredno, ker
le znano, da so v Črnomlju nekatera živila cenejša kot v drugih Industrijskih krajih. Pri tem pa Je seveda najbolj prizadeta delavska mladina, ki sestavlja 80 odstotkov vsega Beltovega kolektiva.
V nadaljevanju razprave sta zbranim mladinskim delegatom iz črnomaljske ln bivše semlške občine govorila še predsednik ObLO Črnomelj tov. Zuntč in predstavnik OK ZKS tov. Plaveč. Tovariš Zunič je naglasu, da Je-mladin* v preteklem letu res veliko naredila in pokazala velik polet pri izvrševanju najtežjih nalog. Sedaj stoji pred njo, predvsem pa pred vaško mladino, prav tako pomembna naloga — da pomaga razbiti nazadnjaško miselnost na vasi, da propagira modernejši način kmetijske proizvodnje, ker se bo le tako lahko povečal narodni dohodek, s tem pa se bo dvignil tudi življenjski standard ljudi v vaseh. Tovariš Zunič je navedel primer proizvodnje vina v belokranjskih ln naprednejših krajih in pri tem pokazal, kaj je krivo, da belokranjski kmetje proizvajajo z izgubo. Prav tako Je pozval mladino, naj pomaga streti odpor kmeta proti preoravanju steljnikov v rodovitne površine. Poudaril ie, da
končala 4. razred gimnazije. Ob izbruhu vojne so Nemci očeta zaprli, družina je pa bila takoj izseljena v Srbijo. V Zrenjaninu je tovarišica Anica leta 1944 dokončala gimnazijo, po osvoboditvi Beograda pa je postala telejonistka v tovarni sladkorja v Zrenjaninu. Tu je bila sprejeta tudi v SKOJ; kmalu je postala predsednica slovenskega mladinskega društva »France Rozman«. Po vrnitvi v Ptuj /e leta 1945 prevzela referat za obrt in industrijo na tamkajšnjem OLO, hkrati pa je bila terenska aktivistka. V januarju 1947 je postala članica Partije, v jeseni istega leta pa se :e lotila študija prava v Ljubljani. Skrbi za izpite se je pridružila še ljubeča skrb za prvorojenko Majo. Leta 1952 ie absolvirala in odšla z možem — inženirjem gozdarstva — v Črmošnjice. Gospodinjstvo in rojstvo sinčka Slbbo-dana leta 1953, oddaljenost od naseljenih krajev, nočni študij ob petrolejki — vse to ji ni moglo odvzeti veselja do cilja, ki ga je dosegla leta 1954. Po diplomi je avgusta 1954 postala pripravnica okrožnega sodišča v Novem mestu; vsak dan se je vozila v službo iz Podturna. Leto dni kasneje se je z družino preselila v Stražo; januarja tega leta je bila izvoljena za sodnico okrajnega sodišča v Novem mestu, delala pa je kot sodnica-preisko-valka na okrožnem sodišču vse do lanskega septembra. Na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine LRS je bila pretekli mesec izvoljena za sodnico okrožnega sodišča — prva žena v Sloveniji na takem mestu.
Vztrajnost in odločna volja sta značilni za prehojeno pot, ki leži za sodnico Anico Raič. In še nekaj, kot je sama dodala:
»Vsa ta leta sem delala v kolektivu, ki mi je rad in uspešno pomagal, da sem se lahko vživela v delo sodnice.«
Vztrajnost in močna volja sta premagali vse ovire; uresničili sta dekliške sanje o živ-ljenju in poklicu. g
bo to konzervativno miselnost na vasi možno odpraviti le ob popolni podpori mladine, ki Je za napredek veliko bolj dovzetna kot starejši ljudje.
Tovariš Plaveč Je med drugim omenil, da se večkrat neupravičeno pobija polet mladih ljudi, njihovo pobudo, s strani starejših, tudi tistih iz vrst ZK. To je vsekakor negativno, skrbeti je treba, 1e poudaril tov. Plaveč, da se najboljše in najdelavnejše člane LMS predlaiga za člane ZK, ker to zaslužijo.
Po razpravi, ki pa se ni preveč razživela, so izvolili nov 17-članskl občinski komite LMS, kt ga bo v bodoče vodil DJuraševič. V novem komiteju so tudi predstavniki mladine iz bivše semiške občine.
Redno letno konferenco, kateri le prlsostovalo preko 60 delegatov iz vseh predelov nove črnomaljske občine, razen njih pa še Številni predstavniki ljudske oblasti, družbenih organizacij itd., je po skoraj triurnem delu zaključil dosedanji predsednik občinskega komiteja Franci Kočevar, ki Je v zaključnem govoru nakazal nekatere najvažnejše naloge, ki čakajo novi občinski komite LMS.        F. M.
Člani novega občinskega komiteja LMS v Črnomlju
415554
4338376767^573857^9116365773577567971605439312911931493010^51373129549305897439459318^26305796509851735^4976509267^77359^559601964076550915330436072994995493457954^9113344^96589516681^944930
Stev. 3 (461)
iTonelcaMajcen.^^^p
SPOMINI NA BORBO
Najprej sem dajala hrano in denar sama, pozneje v juniju pa sem organizirala še vsa tri dekleta, ki so že pomagala internirancem v Ivanjici, in pa mojega gospodarja Bluweisa, ki je bil Zid. Hrano in denar sem oddajala navedenemu čevljarju. Imena čevljarja se ne spominjam, bil Je po narodnosti Hrvat, star od 30 do 35 let.
Od deklet vem tudi samo za imena Fanči, Marica, Rezika. K čevljarju so prihajali tudi drugi ljudje, verjetno z Istimi nalogami, a me ni z nikomer seznanil. Prve dni avgusta 1941 je čevljar odšel. Ostala sem brez povezave. V tem Času se je ve&kirat oglasila pri meni Štefka Kovač iz Gaberskega pri Trbovljah. Pri Kovačevi na domu se je zadrževal dalj časa tovariš Miha Marinko. Poznala me je kot politično bolj razgledano in korajžno. zato se je julija ali avgusta 1941 obrnila name s prošnjo, češ da jo tovariš Marinko pošilja, da nese nekam natzaj pošto. Kovačeva je že prej tovarišu Marinku izjavila, da se sama ne upa prenesti pošte, da pa bo to gotovo storila sestra od Majcna, s čimer se je strinjal. Takoj sva odšli proti kolodvoru, kjer je Kovačeva pustila Marinka, a ga ni bilo več tam.
Ker sem z odhodom čevljarja izgubila zvezo z organizacijo, sem se odločila, da grem konec avgusta 1941 v Klenovik, kjer je bil tudi brat Franc, ki je pribežal tja že 22. VI. 1941. Vložila sem prošnjo na urad za preseljevanje Slovencev. Sef urada je bil polkovnik Jendrašič, ki je bil po osvoboditvi likvidiran. Stanoval je v hiši, kjer sem službovala. Ob neki priložnosti me je poklical k sebi in mi ponudil službo pri tedanjem komandantu Zagreba von Kascheju. Rekel mi je: »Saj veste, da v Sloveniji Nemci selijo ljudi, če pa greste v službo k tako visokemu funkcionarju, boste lahko rešili svojce; pri Bluweisu tako ne boste mogli ostati, ker so Zid je.« Dejala sem, da se mu zahvaljujem za »skrb«, vendar odklanjam službo, ker Nemce tako sovražim, da bi jim lahko skuhala samo strupa. Prosila sem ga, da bi mi dal čimprej dovoljenje za preselitev v Slovenijo. Opozoril me je, verjetno zaradi tega, ker me je imela njegova žena zelo rada: »Pazite pred kom to izjavljate, za take stvari lahko izgubite glavo«.
Po takratnem nemškem zakonu, ki je pričel veljati 15. oktobra 1941, ni smela biti arijevka v službi pri Židih, če je bila mlajša od 35 let. Morala sem zato v drugo službo. Imela sem srečo, dobila sem službo pri nekem zdravniku v Rajnerjevi ulici. Bil je kazensko premeščen v Sarajevo, družimo pa je imel v Zagrebu. V času, ko sem bila v tej službi, je prišla do mene Jendrašićeva žena z obvestilom, da mislijo ponoči seliti Zide, med drugim tudi mojega bivšega gospodarja Bluweisa, in da mu naj to sporočim, če vem, kje je. Ves čas sem nestrpno čakala samo na dovoljenje za odhod v Slovenijo. Večkrat sem odšla na Urad za preseljevanje Slovencev, kjer mi je Jendrašič nekoč dejal, da od njih dobim lahko dovoljenje, da pa iz mojega rojstnega kraja ne pošljejo pristanka na vrnitev, ker niso moji domači politično zanesljivi. Zvedela sem, da je to izjavo dal škocjanski župnik Škoda. Jendrašič mi je še dejal, da naj dobim v domačem kraju nekoga, ki bo dal izjavo, da bom pri njem stanovala. Pisala sem Tonetu Borštnarju iz Malkovca, ki je že leta 1941 delal za NOB. Pridobil je še Debeljaka iz Malkovca. Odšla sta do Italijanov v Skocjan in podpisala izjavo. Tako sem končno po 6 mesecih prejela dovoljenje za odhod v Slovenijo. Brat Framc je pred tem že ves čas aktivno politično deloval na domačem terenu, zato sem se takoj po prihodu vključila v delo tudi jaz.'
Brat je bil že od leta 1939 član partijske celice na Telčah; člana sta bila se učitelj Jože Jurančič In Jože Jerrnančič, domačin iz Telč. Brat je bil od leta 1925 povezan v organizaciji v Trboviljah, leta 1939 pa je bil vključen v celico na Tel/Če, ker sta bila taim samo dva člana in sta morala hoditi na sestanke v Boštanj, on pa je bil domačim im je imel možnosti za politično delovanje. Leta 1940 je bila sprejeta v KP in vključena v celico na Telčah tudi Zofka Jene iz Vozenka. Jenetova je bila kmečkih staršev. Leta 1939 je odšla na sezonsko delo v Nemčijo, kjer je imela priložnost spoznati fašizem. Po vrnitvi je propagirala proti fašizmu, zato jo je Partija vključila v svoje vrste. Ob selitvi je po nalogu Partije pribežala preko meje na italijansko stran. Leta 1943 so partizani požgali njeno domačijo, ker so belogardisti nameravali napraviti v hiši svojo postojanko.
Ta celica je mnogo delala, saj je bila preko Telč kurirska pot čez tedanjo nerraško-italijamsko mejo. Po tej poti so prihajali različni organizatorji vstaje kakor Stane Rozman, Tone Tomšič, Znidaršič, Dušan Kveder in drugi.
»Vse za dv*g življenjske ravni«, je geslo, ki ga čestokrat uporabljamo, ne pomislimo pa, da je dvig ravni odvisen le od nas samih — od dviga proizvodnje. V tovarnah si prizadevajo, da bi bila delovna sila čimbolj in čim racionalneje izkoriščena, toda ali bomo uspeh dosegli le s prepričevanjem na raznih sestankih?
Pogoj za uspešno opravljanje dela je zdrava in pravilna prehrana. Znano je, da mnogi naši delavci prehodijo po več kilometrov od doma do delovnega mesta in da razen tega po ves dan ne zaužijejo nič toplega. Mar mislite, da bo delavec, ki iz leta v dan tako živi, lahko dal od sebe vedno več? Nikakor ne! Četudi bi rad in četudi ga prepričujejo, preko zahtev narave ne more nihče.
Pravilna ln zdrava prehrana je temelj zdravja in moči — tega ne bi smeli pozabljati. Namesto da bi po tovarnah razo-bešali letake »Dvignrimo storilnost«, bi bilo umestneje poskrbeti oziroma  omogočiti delav-
I
cem topel obrok hrane med delom, s čimer bi si delavci nabrali novih moči in prav gotovo bi lahko več narediOj, in delo bolje opravili kot doslej.
Ustanova, ki se ukvarja s problemom družbene prehrane — Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva v Novem mestu, si prizadeva vzpostaviti stike z vodstvi vseh večjih tovarn, da bi le-ta omogočila svojim delavcem topel obrok hrane. Tako je tudi v Belo krajino poslal strokovno učiteljico, ki naj bi nekaj dni zaporedoma pripravljala tople enolončnice po tovarnah, da bi se videlo, kakšen bo odziv delavcev in kakšne so možnosti za delovanje menze v okviru tovarn.
»Kdo bo pa zdaj salamo kupil?«
V črnomaljskem »Beltu« »o
strokovno učiteljico Z, J. lepo sprejeli, vendar zaradi najrazličnejših težav ni mogla zabeležiti posebnih uspehov. V tovarni deluje menza odprtega tipa — nekak samostojen gostinski obrat, ki ne posluje le za tovarno, temveč nudi jedila in pijače vsakomur, kdor pride. V tej menzi so nekaj dni pripravljali pod vodstvom poslane tovariši ce tople obroke hrane — enolončnice po 35 din. Kakšen je bia odziv? V treh dneh je število prljavljencev naraslo za 100°/o. Mislimo, da k temu ni treba komentarja in da so trditve, da delavcem ni do tople hrane, že v kali P°~
,Vedno kupujem v tej trgovini'
Z obiska v poslovalnicah sevniškega Splošnega trgovskega podjetja
— »Splošno trgovsko podjetje Sevnica je bilo ustanovljeno 15. januarja leta 1951,« mi je povedal direktor podjetja Jože Drenek.
»Ustanovitelj je bi] bivši OLO Krško. Za začetek smo dobili 3 milijone kredita za obratna sredstva, osnovnih sredstev ali kredita zanje pa nismo imeli. Od takratnih štirih poslovalnic v Sevnici in Boštanju smo se do danes razširili tako, da jih imamo že dvajset: v Sevnici, Boštanju, Logu, Studencu, Bučki, Loki pri Zidanem mostu, Bregu in Razborju. Smo grosi-stiČno in detajli stično podjetje. Prodajamo tekstil, železnino, usnje, mešano Industrijsko blago in živila.
Leta 1956 smo prenovili svoj največji lokal — poslovalnico št. 1 —, tako da se lahko primerja z najlepšimi lokali v okraju in republiki.
Od poslovalnic so tri tipa non-stop, imamo pa tudi bencinsko črpalko.
Podjetje zaposluje    nad 60
Nova čakalnica v Brežicah
Podjetje    »Prevoz« Brezice
pripravlja čakalnico za potnike avtobusnega prometa, ki bo kmalu odprta. To bo prva čakalnica te vrste v našem okraju. Kljub številnim težavam je »Prevozu« Brežice uspelo zamisel uresničiti tako, da bo čakalnica na razpolago potnikom še v letošnji zimi. Vzgled je posnemanja vreden.
uslužbencev. Leta 1957 je imelo 350 milijonov prometa, za lani pa računamo, da ga bo od 350 do 400 milijonov dinarjev.
Svoje prevoze opravljamo z dvema avtomobiloma. Mimogrede povedano; šofer, ki vozi avto »Tam«, je dobil od mariborske tovarne avtomobilov diplomo in zlato uro kot priznanje, ker je z njihovim avtomobilom prevozil nad sto tisoč kilometrov brez večjega popravila.
Danes imamo 80 milijonov obratnih in za devet milijonov osnovnih sredstev, če ne računamo nove gradnje, s« pravi trgovine pri postaji, v katero se bomo vselili proti koncu letošnjega leta.
Največji mesec o i promet na prodajalca je 1.9 milijona dinarjev, povprečje pa Je okoli 800 tiso«.
Naša največja želja je, da bi imeli denar za modernizacijo poslovalnic in da bi lahko nudili potrošnikom čimveč in čim ceneje.«
Obiskali smo tudi nekaj, trgovin podjetja. Poslovalnica št. 1 ni na zunaj nič posebenga, tako da smo zelo podvomili v izjavo direktorja, da je to ena najmodernejših trgovtn. Ko smo vstopili, smo morali svoje mnenje spremenili.
Kmečka žejii^a, ki nI hotela Izdati svojega imena, je povedala svoje mnenje o trgovini in prodajalcih takole:
»Vedno kupujem tu. S postrežbo, blagom in prodajalci sem zelo zadovoljna.«
Prodajalka Julči Rugelj pa je povedala, da dela tu dve leti in da dela z veseljem. Prodaja vse, kar gre v denar.
Vajenka Marta Simončlč iz poslovalnice it. 2 non-stop je
dejala, da se uči v trgovini zato, da bo nekaj znala; vajenec Ivan Zebič pa pravi: «Ve-seli me ta poklic.« t
Poslovalnica št. 7 »Usnje«: Prodajalka Marija Hladnik je imela veliko strank, zato je nismo zadrževali. V trgovini dela že 36 let.
Jože Prime
bite. Težava je v tem, ker gostinski obrat odprtega tipa, ki je odvisen od lastnega vzdrževanja, ne more nuditi za tako ceno dobre hrane — menza v okviru stanovanjske skupnosti .ali tovarne Pa bi jo lahko! Upravniku menze tudii ni zameriti, da ni nič kaj veselo gledal, kako so delavci namesto
njegove salame ln kruha raje kupovali nove malice, k so boljše in cenejše.
V tej tovarni ni pravega sodelovanja med vodstvom in menzo, sicer bi lahko v lepih prostorih, ki jih imajo, z dobro voljo kaj več napravili. Mimo tega pa dejstvo, da okoli 30 vajencev, ki delajo v tovarni, nima zajtrka in tešč delajo do dveh, če ni toplega obroka, ne kaže nikakršne skrbi za mladi rod.
IEV Semič — pravo nasprotje
Pravo nasprotje tej tovarni pa Je obrat IEV I. Semič. Tu je v skjlopu tovarne delovafla menza, kjer Je bilo dobiti čaj, klobase in druga jedila po naročilu, opoldne pa so kuhali kosilo za 25 ljudi. Po nekajdnevnih poiizkusnih malicah se je prijavilo 50 delavk za topel obrok hrane. Ker je tovarna zainteresirana za zdravje svojih delavk, je z veseljem pozdravila tolikšno število abo-nentov in takoj obljubili a materialno pomoč za dokončno organizacijo in ureditev take
menze'. V tej tovarni &o zelo iznajdljivi — pozna se tudj, odlično sodelovanje vodstva tovarne s sindikatom, kj ima za uspeh te akcije nedvomno precej zaslug.
V splošnem lahko trdimo — tako so pokazale itzkušnje — da je moč problem prehrane delavcev rešiti pdvsod tam, kjer vodstva tovarn pokažejo za to vse razumevanje, težave in razni zapletljaji pa nastajajo tam, kjer so delavci bolj ali manj prepuščeni sami sebi ln nihče ne skrbi zanje oziroma za njihovo zdravje.
Prva tovarna otroških čevljev
Lani na dan republike je v Somboru začela obratovati naša prva tovarna otroške obutve »Mladost«. Tovarna bo izdelala 400.000 parov otroških čevljev na leto, zaposlenih pa je okrog 300 delavcev. Tovarna je na pol avtomatizirana, proces proizvod-nje-pa organiziran n,a najsodobnejši način.
Izvenkrmni ladijski motor
Tovarna motornih koles Tomo« v Kopru je z« ljubitelje vodnih športov in za ribiče izdelcla prototip našrga prvega cenenega iventormnega liadiijskega motorja. Moč motorja je 1,8 KS. Sedaj ga strokovnjaki preizkušajo v sflad-U in morski vodi.
10 let fotokluba Videm-Krško
Lani so delavni člani iotdcluba imeli lastno razstavo v okviru prireditev občinskega
praznika in dober tečaj
Fot&klnb Videm-Krško je zadnje mesece lanskega leta dobro izkoristil. Organiziral je osn-o-imi fotoamaterski tečaj, v katerega se je vpisalo 36 ljubiteljev umetniške fotografije. Za.nimanje za ta tečaj je bilo veliko, scti; so vsi fotoamaterji, razen nekaterih, ki so tudi kmalu odpadli, tečaj redno obiskovali. Temu primeren je bil tudi uspeh. V petek 9. januarja, je zaključilo 27 tečajnikov teoretično in praktično delo ter uspešno opravilo izpite. Na tem tečaju so pridobili potrebno znanje, tako da bodo lahko teorijo in prakso s pridom uporabljali. Vodstvo kluba jim je podelilo diplome na svečan način pretekli torek. Ob tej priložnosti so pregledali tudi svoja dela ter podali oceno in kritiko slik. Vsi tečajniki so se obvezali, da bodo v mesecu februarju razstavili svoja dela po izložbenih oknih.
Čeprav so bvli skoraj vsi te-
čajniki začetniki, so uspešno sodelovali na natečaju zagrebške tovarne fotomateriala »FatokemUka«,' kamor so poslali skupno 40 del 20 avtorjev, članov fotokluba.
Preteklo leto je bilo, lahko bi rekli, eno izmed najplodnejših, odkar obstaja fotoklub
ni celuloze in papirja, ki pa je žal pretesna. Zato so se odločili že pred meseci, da si bodo uredili svojo temnico, ki je pogoj za uspešno delo. Na pomoč jim je priskočila uprava hotela »Sremič«, ki bo odstopila kletni prostor za temnico. Amaterji ta prostor že ureju-
/D jubi bralec, nikar se ne raz-_j burjaj, kajti ne tako ne tako ofc*"' ne boš ušel tej »nevarni« in »hazardni« bolezni, ki amo jo nazvali »fiatomanija«, saj napada vse živo v našem mestu. Kratko malo preti, da bo to postala pravcata epidemija. Zato je najbolje, da ji pogledamo pogumno v oči, ugotovimo njen izvor in postavimo diagnozo. Boj proti nji tako ne vemo, če bo uspel...
Ko sem bil majhen, se spominjam, mi je oče pravil o nekih nevarnih boleznih, menda črnih kozah in indijski kugi, danes pa slišimo o drugačnih epidemijah oziroma o eni sami, ki ji pravijo Francozi »renomeni ja«, Nemci »folksvagcnmanija«, Američani »buiksnanija«, Italijani pa »H" atomanija«, izraz, ki smo ga povzeli tudi mi.
Eh, ti Italijani! Vedno nas motijo. Poslali so nam to svojo »fiatomanijo«, ki sedaj žgečka naše ljudi. Le kako bi jim vrnili to uslugo, namreč Italijanom .. ♦
Seveda, mi smo neodločneži. in neodločni, pa te epidemije, oziroma »fl-atomanije« ne moremo zaustaviti. Ne moremo, in pika! Mikrobi so tu, ne prideš jim do živega,..
Bolezen je baje najprej izbruhnila v Kragujevcu. Hm, kar čudno, da Je tako zlahka preskočila razdaljo med Kragujevcem in nami, saj ni majhna. Pravijo, da je Slovenija okužena s »f i atom unijo« kar 50 odstotkov več kakor druge pokrajine. Strokovnjaki meni.io, da ji prija tukajšnja klima.
Bolezenski znaki »fiatomanije« se, po neuradnih ugotovitvah, pokažejo nekako takole:
Najprej napade družinski proračun, »bolijo pa posebno moški, in sicer spričo pomanjkanja cigaret in cvička. Kajti ta bolezen ne samo napade, ampak pobere tudi denar in ti ga na vsem lepem prenese na tako imenovane »obroke«. Zene, posebno mlade, to obročno mani.f« »fiatomanije« podpirajo, vendar brez hujših posledic zase, kajti odpoved raznim dobrinam naprtijo predvsem možu-
Po poluradnih podatkih je fiatomanija« kar čelno napadla ljudsko potrošnjo, zmanjšala je uporabo kruha, masti, sladkorja, makaronov, celo krompirja, otrokom pa do kraja ustavila nabavo »robotov«, v šolo pa prihaja jn hrez zv«*?kov in učbenikov, kajti ti piioomočki za bistrenje uma 80 postali žrtev »fiatomanij««.
Po teh začetnih stadijih ta bolezen raste in napreduje, zori, kot pravimo, prodre bolniku v vsa vlakna in pore, mu zasede možgane, raste kot tur. Ko doseže ta višek, običajno poči, pokaže se nekaj koles in pločevine, čemur rečemo »Fiat« (latinska beseda, ki pomeni: Bodi!) — in bolnik je ozdravljen, duševno seveda, finančna bolezen traja naprej. Ce smo rekli: duše v im ozdravljen, je. to seveda jako relativen pojem, kajti »fiatomanija« je dobila le drucračno obliko, oziroma drugačne simptome, kakor so drsanje ob zidove in obcestne kamne, butanje v drtvesa in nekatere ljudi, ki imajo Se starinski naziv — pešci oziroma »nerode«, »Stori« in podobno  v  »fiatomanijskih« izrazni-
Vse je nekako normirala. Prav bojim se, da me bo oskrbela »s pikami« za preskrbo in mi kratko malo odvzela vso osebno svobodo, kajti malce te mi je vendar še ostalo, odkar jo je okužila »fiatomanija«. 2ena, to je tako rekoč boljša polovica moža, v tem primeru mene. Sedaj pa pomislite: ta boljša polovica mi vsak dan izda in prebere kako novo »odredbo«. S prvo mi prepove kajenje, z drugo u-porabo alkoholnih pijač, s tretjo mi je omejila striženje in britje na štiri mesece. In s kakšno utemelji tv U o, čefi, če sta lahko Marx in Engels, ki sta imela več soli v glavi kot jaz, lahko nosila dolge lase in dolgo brado, bom pa tudi jaz lahko potrpet Štiri mesece. Kako bi ugovarjal, saj me je ta-
v našem ljubem mestu, jemlje ljudem tek in spanec. Nihče ni varen pred njo, bodi majhen, bodi »visok«. Saj je baje napadla tudi nekatere, ka^o se jim že pravi, aha — funkcionarje in jih kot s čarobno palico spremenila v kurirje. Je to res, ni res, ne bi vedel natanko povedati, govori se pač...
d, zakaj bi pa se mi pravzaprav postavljali po robu tej epidemiji, tej »fiatomaniji«? Saj to pomeni sodobni tempo, standard tako rekoč, našo sedanjost in prihodnost in še marsikaj. Cemu bi si tako bahavo in razkošno peš brusili podplate. Bodimo raje skromni. Saj z borimi osem sto tisočaki in še kaj čez to bolezen zlahka ukrotimo, jo spravimo tako rekoč za volan. In Če se nam potem »fiato-ma<nija« se kako »Po strani« amortizira, hm, kaj je lepšega kot kak »Bodi« — se pravi »Fiat«, »FiČko« ali »Pufek«, kakor so konkretni nazivi za ostvarjeno obliko »fiatomanije«.
Boltežar Izpuh
cah, nadalje lovitev dnevnic in tako dalje .,.
Hm, čemu pravzaprav pišem o tej bolezni? Veste, zato, ker je napadla tudi mene, jo tako rekoč že čutim na lastni koži in v kosteh. Pa ne samo jaz — vsa familija mi že boleha. Slišim, čutim, da tudi sosedje vzdihujejo in trpijo. Dobro, zaradi njih si ne bom belil glave. Toda povejte, kaj naj storim z ženo, namreč s svojo ženo?
Kar je res, rad priznam: doslej je bila prav prijetna, ljubezniva ženica. Ampak sedaj, po napadu »fiatomanl-je« • . . Raje ne vprašajte. To Je sedaj povsem drugačno bitje: sebično, osorno, varčno, komaj jo še spoznam, na kratko povedano. In verjemite ali ne: celo »karakter« se Ji je spremenil. Niti dinarja ml več ne stisne v roke, saj veste, za cigarete, za »šilce« ali za dva deci. O drugem sploh ne govorim. Pristrigla ml je sleherno razvedrilo. Enkrat samkrat na mesec smem v kino (pa sem tako prlraščen pred platnom), dvakrat na leto bom smel v gledalfHe. In koliko sem moledoval, da sem dosegel vsaj ta »mini tihi ni« kulturne brane,
ko rekoč politično »zabila«___Kaj hočem, trpim in čakam, da tur »fiatomanije« dozori in poči, ali pa... no, raje ne mislim, kaj: ali pa ...
Ko sem takele misli mislil in z njimi (seveda naskrivaj)) obdeloval svojo ženo, mi potrka na vrata sosed. — Bog in bogme — nisem ga »poznal-Šele po glasu in pa po velikem črnem znamenju na hrbtu, ki sem ga videl pri njem na kopanju. Vedel sem, da je z njegovo »fiatomanijo« hudo, ampak da ga bo, kako bi spodobno povedal — slekla... ne, tega pa nisem pričakoval.
»Jojme, Ivan, brate mili! Ali si aH nisi i i.'«
»Sem«, je potrdi] z nekim grobnim glasom, kakor nesrečni junak v kaki povesti, »Vidiš, do kože sem oguljen, rebra in kosti kažem svetu ...«
Se vprašal ga nisem, kako in zakaj-Saj mi je bilo takoj jasno. »Fiatomanija« ga je ogulila- Zena mu pri hrani odteguje obroke, češ da potrebuje za druge »obroke«, dokler bolezen ne bo izceljena. Še oblačila in obuvala je moral spremeniti v »obroke«. Fh ta  preklir-ana »fiatomanija«!
Da, da — »fiatomanija« napada vse
»MALI POŽERUH! — tudi ta fotografija Je bila poslana na # nagradni natečaj FOTOKEMIKE
Videm-Krško. Poleg sodelovanja na natečaju »Fotokemi-ke« in uspešno zaključenega tečaja so priredili ob tretjem občinskem prazniku samostojno fotorazstavo.
Te uspehe je treba tembolj upoštevati, ker ima tudi fotoklub Videm - Kr&ko, kakor marsikatero drugo društvo^ mnogo težav. Največja težava je v tem, da nimajo lastne temnice. Na srečo so jim dali na razpolago temnico v tovar-
jejo. Novo temnico bo treba Se primerno opremiti in prav gotovo jih bodo družbene organizacije podprle, saj z razumevanjem spremljajo njihov napredek.
Člani fotokluba se resno pripravljajo na 10-letnico obstoja, ki jo bodo praznovali letošnjo jesen. Za to svečanost že pripravljajo .večjo klubsko fotorazstavo, izdelali pa bodo tudi katalog, ki bo posvečen tej obletnici. M.
Obvestilo
Okrajni ljudski odboi, Okrajna uprava za gozdarstvo, obvešča vse lastnike gozdov, ki nameravajo sekati v sečni sezoni od 1. oktobra 1959 do 31. marca 1960. da je redni rok za vlaganje prošenj za sečno dovoljenje' od 1. januarja do 15. marca 1959.
Prošnjo je treba vložiti v obliki Izpolnjenega obrazca pri kmetijski zadrugi, v katere območju leži gozd. Vsi zahtevani podatki v obrazcu morajo biti čitljivo in natančno Izpolnjeni (tudi parcelna številka).
Lastnike gozdov, potroSnlke lesa za domačo uporabo opozarjamo, da bo potrebno za večje količine tehničnega lesa, odkazanega za domačo uporabo, predložiti gradbeno dovoljenje, da bo les prost gozdne takse.
OKRAJNA UPRAVA ZA GOZDARSTVO
3F
70
KULTURA IN PROSVETA
SKOZI SPALNICE, UČILNICE IN...
Internat v Smihelu; mesečna oskrbnina za gojenca 5300 dinarjev.
V pisarni: »-Upnavnica je šla v Ljubljano s prošnjo, da bi dobila denar za nove klopi in omare.*
Umivalnic dovolj in lepe so.
Kopalnice niso dokončno urejene, tudi bojlerji baje ne grejejo vode.
Klopi so stare in razrezane.
Mize so tudi stare in povečini brez predalov.
Omare in omarice imajo nekatere samo polovico vrat.
Učilnice deklet spoznaš po tem, da najdeš na mizah ogledalo, škarjice, glavnik, krtačo.
Iznajdljivost dijakov: reflektorje v veliki dvorani so naredili iz navadnih žarnic in komzervnih škatel ameriškega sira Skromno in poceni. Zaslužijo priznanje.
Izjava prefekte: »Ob sobotah in nedeljah ni bolnikov« (kot v naših časih).
Literarni poskusi v »Odmevih*' in -Naši misli*.
Spalnica 8 (tu spe dijakinje nižjih letnikov): lepo urejena.
Spalnica 10 (dijakinje 5. letnika učiteljišča): razdejanje kot v Hirošimi po eksploziji atomske bombe. (Zagovor bodočih učiteljic: »Slučajno danes nismo imele časa in »Sakramenska frklja, še likat ni znala, pa je dobila fanta«. Naš odgovor- »Čas za ureditev spalnice morate vedno najti* in *ve za zdaj še niste »sakra-menske frklje«.)
Internatarji: "-Prefekti niso preveč strogi.* Dijakinja pri pianinu: »Zdaj ne morem igrati, imam tremo.*1
Silva je prinesla listek, na katerem je bilo napisano: »Danes je Silva znala nemščino.* Silva je pridna, samo nemščina ji nagaja. Ko so imeli novoletno jelko, je bila Snežinka.
Bolničarke o prostem času igrajo tudi harmoniko. Kuhinja in jedilnica: dobro urejeni in povezani z dvigalom.
Z eno besedo: živahen čebelnjak...
P. J.
Rdeči trg v Moskvi z mavzolejem,
n počiva Leninovo truplo
Knjiga o
Tečaji za odrasle v sevniški občini
Pretekli mesec je bila v Sevalci zelo uspešna skupščina •veta Svobod in prosvetnih društev. Ugotovili so, da je samo 1.7»/o občanov včlanjenih v Svobode ln prosvetna društva, predavanja 6l počasi utirajo pot na kmete, ljudske univerze jim ni uspelo organizirati. Svoje dosedanje delo so zelo kritično pregledali ln sklenili, da bodo naredili več za izobrazbo ljudstva.
*
Svet za šolstvo bo organizira] v okviru Svobod več tečajev za pridobitev osnovne Izobrazbe. Ti tečaji bodo za odrasle, ki ne morejo dobiti primerne službe, ker niso končali 8 razredov osnovne šole.
*
Od 21. do 28. januarja bo za 84 sevnišklh učiteljev sedemdnevni poglobltvenl tečaj likov-
Celjski igralci v Vidmu-Krškem
Celjsko Ljudsko gledališče je 8. januarja gostovalo v Vidmu-Krškem z uprizoritvijo »Babilonskega stolpa«. Gledalci v nabito polni dvorani so bili zelo zadovoljni ln so uspešno uprizoritev Celjanov toplo pozdravili.
nega ln glasbenega pouka. Obenem se bodo učitelji seznanili tudi s tem, kako naj organizirajo šolske zadruge.
Tudi v našem listu smo ocenili ob izidu (1955) prvi del »Knjige o čebelarstvu* (teoretični del) in jo upravičeno imenovali standardno delo ne le našega čebelarstva, ampak tudi našega knjižnega trga. To oceno lahko sedaj, ob izidu II. dela, samo še podkrepimo. Kajti s prvim in drugim delom »Knjige o čebelarstvu« smo dobili Slovenci strokovno delo o čebelah, za katerega nam je lahko zaviden marsikateri veliko večji narod, kakor smo mi, pa naj vzamemo to knjigo po vsebini ali bogati slikovni notranji opremi. Mislim, da sta nam uredniški odbor, ki je to veliko delo pripravil, in Zveza
Temeljita preosnova gimnazije
Pretekli mesec je bilo v Zagrebu posvetovanje o reformi gimnazije. Predavatelji, dijaki in predstavniki organov družbenega upravljanja so se pogovorili o dosedanjih izkušnjah pri uvajanju novih oblik dela v šolski pouk.
Razen ravnateljev gimnazije in predstavnikov šolskih odborov ter mladinskih organizacij so se posvetovanja udeležili še predsednik Sveta za prosveto LR Hrvatske dr. Miloš Zanko, član predsedstva CK Ljudske mladine Jugoslavije Pero Djetelić, ravnatelj Zavoda za napredek šolstva Ivan Leko in predsednik CK Ljudske mladine Hrvatske Srečko Bi jeli Ć.
O koncepcijah bodoče gimnazije je posvetovanje ugotovilo sledeče:
Nova gimnazija ne bo več samo pripravljalna šola za študij na univerzi, marveč zaključna šola, ki bo učencem nudila možnosti neoviranega vključevanja v razne panoge dejavnosti. Učni načrt za gimnazije bo zmanjšan s tem, da bodo črtali v njem nekatere posameznosti in zgostili vsebino. Zaključni izpiti na gimnazijah ne bodo več podobni današnjim maturam, ker bodo na njih dijaki odgovarjali iz tistih predmetov, za katere so se sami odločili in katere nameravajo študirati na višjih šolah.
Na posvetovanju so sklenili, da bodo dosedanje izkušnje na eksperimentalnih gimnazijah prenesli tudi na ostale iole v Hrvatski. Razen tega bodo morali v prihodnje na vsaki gimnaziji omogočiti dejavnost organizacije telesne vzgoje, tabornikov, Počitniške zveze, kulturno prosvetnih društev in organizacij za tehnično vzgojo.
(Po »Prosvetnem delavcu«)
OBISK NA GMU
V KMETIJSTVU SE IZRAZA STORILNOST S PORABO DELOVNIH UR NA HEKTAR
Se danes slišiš pri nas na kmetih: »Ce je moj ded lahko tako obdeloval zemljo, jo bom tudi jaz. Kaj če meni traktor, mehanizacija, umetna gnojila!?« Naši dedje so potrebovali denar samo za sol, petrolej, za davke in morda še za sladkor. Hrano so si pridelali sami, obleko so stkali doma.
Danes ni več tako. Skoraj vsaka kmečka hiša ima že radio; obleka — stkana doma — ni več dobra, kmečka dekleta hočejo v kino, si želijo naj lonce, električne kuhalnike, štedilnike, likalnike, pralni stroj Potrebe rastejo, treba je več denarja. In prav je tako! Naši kmetje, naše kmetijstvo pa lahko dobi več denarja samo *.ak:o, da zemljo hitreje in bolje obdela, da poveča pridelek na prebivalca in hektar!
O TRAKTORSKEM TEČAJU
V letih 1958 in 1959 smo oz. bomo dobili za potrebe kmetijstva v našern okraju 130 traktorjev in 18 kombajnov. Vzpo-
redno s tem je treba izučiti potrebne Kadre, ki bodo upravljali te kmetijske stroje. V kmetijski šoli na Grmu imajo zdaj trimesečni tečaj za traktoriste — kmetijske strojnike, ki se razlikujejo od dosedanjih traktoristov — vozačev traktorja. Kmetijski strojniki se ne uče samo '/ožiti traktor, ampak tudi delati z vsemi njego-
vimi priključki. Cilj naše družbe je, da mehaniziramo sleherni kmetijski proces. Razen teoretičnega in praktičnega znanja o traktorjih, kmetijskih strojih in motorjih se uče še osnove agrotehnike in splošno teorijo, imajo pa tudi razna družbenopolitična predavanja. Poudarek je na praktičnem delu, se pravi: delo s traktorjem, z motorjem in s priključki.
Tečaj obiskuje 35 gojencev. Na dan imajo 6 ur teorije in 4 ure praktičnega dela. Predavatelji so kmetijski in strojni strokovnjaki iz Novega mesta in iz Kmetijskega inštituta v Ljubljani. Prednost pri sprejemu v tečaj so imeli traktoristi, mladinci z osnovnimi pojmi o traktorju, bivši gojenci kmetijskih šol in zadružniki. Skoraj vse tečajnike štipendirajo kmetijske zadruge.
Tečajniki so uvideli, da se morajo resno lotiti učenja, ker je program pouka strnjen.
Ob zaključku tečaja bodo tudi izpiti. Naknadno bo še kombajnski tečaj. V sezoni sejanja in obdelave koruze bo nekajdnevni tečaj samo za priključke, ki so potrebni pri sejanju in obdelavi koruze. Takih posebnih tečajev bo še več, kot n. pr 7,r krompir, peso in pod.
KAJ PRAVIJO TEČAJNIKI
Učenje ni lahko, pa tudi preveč težko ne. Vsi bodo traktoristi v kmetijskih zadrugah. Poklic jih veseli. VeČina tečajnikov je Dolenjcev.
Pa tudi to se pripeti:
— Enkrat je eden hotel zapeljati s traktorjem v hlev ...
— ... drugi pa v drvarnico.
— Jaz nisem vedel, s katero kljuko se traktor ustavi...
Še eno vprašanje so mi dali:
— Kako zaustaviš traktor, če ni nobenega drevesa v bližini?
Rešil sem ga tako:
— Počakal bi, da zmanjka bencina. Vem pa, da bi tečajniki in verjetno tudi
vi, bralci, to vprašanje bolje rešili...
Jože Prime
PRAKTIČNI DEL
čebelarskih društev, ki ga je izdala, dala lep, močno nazoren primer, kaj je mogoče narediti s prizadevnostjo in požrtvovalnostjo, oziroma, kaj bi, sledeč temu primeru, lahko storili tudi za druga področja glede strokovnih knjig (pa ne samo strokovnih).
Avtorji tega drugega, praktičnega dela »Sodobnega čebelarstva« so Avgust Bukovec, Stane Mihelič, Slavko Raič, Franc Robida, Vlado Roječ in Edo Senegačnvk. Kihjiga je tiskana na zelo lepem papirju, je večjega formata in ima 678 strani, ki vsebujejo razen teksta polno fotografij, risb, skic in načrtov. Poudariti moramo še, da je tisk zelo pregleden in črke primemo velike, kar je za bralca-čebelar-ja, zlasti starejšega, nemalega pomena.
Knjiga je razdeljena na 10 velikih poglavij (vsako ima polno podpoglavij), ki naj jih, v informacijo, naštejemo, kajti kritična ocena pripada stro-kovnjakom-čebelarjem: Od ropanja čebeljih gnezd do gojenja Čebel (zgodovina čebelarstva), Ljudski panji na sloven-
skem ozemlju, Panji s premičnim satjem in druge iznajdbe. Čebelnjaki nekoč in danes, Redno opravljanje čebeljih družin med letom, Izredna in stranska čebelarska opravila, Prevažanje čebel na pašo. Pridobivanje in uporaba čebeljih proizvodov, Vzre-ja, odbiranje in dodajanje matic, Čebelarsko knjigovodstvo in statistika. Na koncu je dodano še uporabljeno slovstvo ter imensko m stvarno kazalo.
Tudi ta, II. del ima prav lep fotomontažni ovitek. In znova moramo tudi to podčrtati, da so se avtorji potruditi za lepo slovenščino in kleno čebelarsko izrazoslovje, kar zasluži dvakratno pohvalo. Kot prvi del, je založnica, Zveza čebelarskih društev Slovenije, tudi drugi del »Sodobnega čebelarstva« posvetila lO-letnici naše osvoboditve. Knjiga se priporoča sama, tako s stališča našega tradicionalnega slovenskega čebelarjenja, kot s stališča in ugotovitve, da postaja čebelarjenje naša čedalje pomembnejša gospodarska panoga.
Dom Ljudske prosvete v Brežicah
bo končno d&_V«Jen. Ze vsa leta po vojni kaže svoja rebra. Težko vprašanje, o katerem so Brežičani že pogosto ugibali, je
Kakor kosmičj vate so se snežni kristali belega snega oprijeli vejic. Zima je tu in z njo njene opojne. Čudovite lepote...
(Foto: Olaf Lovrenc Ič, Videm-Krško)
rešila komanda garnizona JLA, ki je občinskemu ljudskemu odboru plačala 25 milijonov za stavbo nekdanjega Narodnega doma. V njem že vsa povojna leta gostuje dom JLA. Z omenjenimi sredstvi bodo lahko v domu Ljudske prosvete uredili prostore za razne javne nastope in družabne prireditve.
TakšnT rešitev tega dokaj težkega vprašanja je plod dolgoletnega tesnega sodelovanja komande JLA z Brežicami. Komanda garnizona je vedno kazala mnogo razumevanja ln dajala ob vsaki priložnosti Bre-žičanbm na razpolago dom JLA za razne družbene prireditve. Njihovo družbeno dejavnost je podpirala tudi na razne druge načine. Brežičani ne bodo pozabili te lepe geste, s katero jim je komanda garnizona JLA omogočila dokončati Dom ljudske prosvete.
Tečaj za tehnične dejavnosti na Senovem
Društvo učiteljev na Senovem
bo s sodelovanjem občinskega sveta za šolstvo ter odbora Ljudske tehnike priredilo v kratkem tečaj za tehnične dejavnosti. Namenjen je učiteljem, ki se bodo usposobili za tehnični pouk na šolah.
OB POVEČANJU NAROČNINE DOMAČEGA LISTA
J
— Kam pa s tako jezo, Micka?
— Veš, Dolenjski list tem odpovedala, odkar so ga % novim letom podražili.
— Pa ti bo žal, le verjemi mi! Zdaj si vsak teden zvedela, kakšno bo vreme in kaj je novega v naših krajih, zdaj boš pa vsak petek v moji kuhinji sitnarila, naj ti ga posodimo! Za 40 jajc bi lahko imela 52 številk Dolenjca ha osmih straneh, lepo povest, kup novic in slik iz domaČih in tujih krajev! Se Kal ti bo, le verjemi mi, zavoljo novoletnega nagradnega žrebanja pa še prav posebej!
Dr.  VLADIMIR BAKARlOt
MLADINA in šolska reforma
(Povzetek po razpravi sekretarja CK ZK Hrvatske dr. Vladimirja Bakarića na seji CK LM Hrvatske)
Mislim, da je pravilna ugotovitev večine tovarišev, ki »O dejali, da je položaj v šolstvu veliko boljši, kot je bil. Poudariti moramo, da imajo zasluge za to različni činitelji, da pa je imela bistveno vlogo pri tem tudi vaša organizacija, v eni izmed etap pa izredno vidno vlogo, lahko bi dejal vlogo, ki je bila tedaj gotovo najpomembnejša. Tu mislim na prvo negotovost, ko smo se lotevali problemov šole in šolstva; tedaj, ko so bile naloge mladine in družbe v precej ostrem nasprotju s starim šolskim sistemom in ko se je to kazalo tudi v precejšnji negotovosti glede stališč — tedaj je opravila vaša organizacija odločilno vlogo s tem, da je vzela stvar v svoje roke in iskala razumne mogoče rešitve, in s tem, da nam je pokazala probleme takšne, kakršni so bili takrat in kakršni so v marsičem še danes.
Potem pa Ja delo napredovalo. Cela vrsta prosvetnih in družbenih delavcev si je prizadevala za razvoj šolstva in dosegli smo napredek. Toda vi morate biti še vedno prvi, tako da boste predstavniki teženj mladine, da boste opozarjali na probleme, ki jih le-ta ima, da boste povedali njene namene za nadaljnji razvoj in pa njene predloge. Menim, da bo vaša vloga pomembna in koristna tudi vnaprej, ko boste razpravljali o stanju v šoli in o zahtevah mladine.
Zdi se mi, da je tudi današnja razprava pokazala, da je treba še marsikaj pojasnjevati, vendar ne samo splošno, temveč tudi praktično. Sodim, da gre danes pri tem zares bolj za praktične probleme sedanjosti, kot pa za teoretično razpravljanje.
Toda zdi se ml, da tudi čas razpravljanja še ni docela za nami. Govorili ste o tem, da je nastala zadnji čas zmeda. Najprej je izšel predlog za šolsko reformo, s katerim ste re strinjali in ki je dal vzpodbudo za nadaljnje delo. Potem ste doživeli, da so učitelji nasprotovali, potlej pa je izšel šolski zakon, ki določa spet nekaj drugega.
Menim, da so nekoliko različna mnenja logična in naravna stvar. Prvič zato, ker pomeni reforma precej odločen prelom s starimi pojmovanji, in drugič, ker je reforma še zmeraj odsev današnjega stanja, ne rešuje vseh problemov, temveč samo tiste, ki so bili še nedavno na dnevnem redu. Ce bi hoteli označiti reformo, potem bi lahko dejali, da ta reforma in vse druge v zvezi z njo rešujejo tiste probleme, ki smo jih nakazali komisiji za šolsko reformo tedaj, ko smo komisijo ustanovili. Ko bi me vprašal kdo danes, kako naj komisijo sestavimo in kaj naj ji naložimo, bi dejal, da je že danes mnogo problemov zrelejših kot tedaj, ko bi jih morali obravnavati.
Zato je razumljivo, da so bili ljudje v razpravljanju različnega mnenja o nekaterih vprašanjih, ki pa so zdaj že razjasnjena. So pa stvari, o katerih bomo morali še razpravljati.
Naj nekoliko pojasnim: ta reforma pomeni reformo šolstva, ne pa načrt naših pogledov na šolstvo; reforma pomeni reformo nečesa, kar je že bilo, kar je bilo podlaga, na kateri smo izdelali predlog za šolsko reformo. Gre za šolo, ki je nismo ustvarili mi, ki se je nismo izmislili mi, temveč je oprijemljiv, materialni činitelj. Zato smo pri tem dosegli v glavnem probleme osemletk, vprašanja odnosov in notranjega življenja v teh šolah. Tedaj se nismo lotili nekega problema, ki je danes že očiten in ki bi ga morali po mojem mnenju čimprej rešiti, namreč, da bi hitreje dobivali strokovnjake. Mislim na dolžino šolanja, ki ga predlog za šolsko reformo, razen nekaj namigov, ne obravnava.
Toda ta stvar ima spet različna .gledišča. Ne samo, da nam je hitrejše usposabljanje strokovnjakov potrebno za hitrejši razvoj, temveč moramo upoštevati še pedagoško gledišče. Mladega človeka predolgo razcepljamo z nabiranjem znanja, predolgo mu ne pustimo, da bi se osredotočil, preveč grabi po površini in premalo seže v globino. To je eden izmed objektivnih vzrokov za to, da traja študij tako dolgo. Ko namreč dijak konča srednjo šolo in pride na fakulteto, si mora najprej prisvojiti študijska načela, namreč to, da mora iti v globino, v manjšem obsegu, toda globlje, medtem ko je dotlej delal drugače. Dotlej se je ubadal z mnogimi predmeti, veliko širše, šel je sorazmerno po površini, nepovezano ali pa vsaj sorazmerno malo povezano. Na fakulteti se mora spremeniti in vzame mu kar precej časa, preden se navadi takega dela.
Prav gotovo bomo morali načeti ob reformi še eno vprašanje, ki ga še nismo omenili, ki je zelo aktualno. Vsa moderna znanost kaže — kar poglejmo samo tiste, ki so največ dosegli v nuklearni fiziki — da so ti znanstveniki mladi ljudje, še ne stari trideset let; ti ljudje so opravili določeno nalogo in včasih so stari manj kot 25 let, torej v letih, ko pri nas sploh še ne končajo študija.
Sodim, da je to pedagoško-psihološki Činitelj, ki ga je treba upoštevati. Prav v teh letih, v sedemnajstem in osemnajstem življenjskem letu, je mogoče doseči veliko večje osredotočenje kot kadarkoli kasneje, tega pa do zdaj v našem šolskem sistemu ni bilo. To je napaka, ki se kaže danes že zelo očitno in ki je doslej nismo mogli obravnavati, ker nI bilo nikakršnih objektivnih pogojev za to. Tudi danes še ne vem natanko, kaj moramo storiti, vem pa, da tega problema ne smerne prezreti in da ga bomo morali rešiti.
OSEMLETNA SOLA POMENI NAČELNO SPREMEMBO V ŠOLSKEM SISTEMU
Kot sem dejal, je osemletka prva prebila zid: osemletka pomeni načelno spremembo šolskega sistema in sicer zato, ker bo dala splošni minimum izobrazbe, zaokroženo celoto, česar doslej ni bilo. Doslej smo imeli Štiriletno osnovno šolo in osem razredov gimnazije, toda tudi gimnazija je bila razdeljena na dvakrat po štiri leta. Torej tudi tam ni bilo tistega, o čemer govorimo, prav tako pa tudi ni bilo možnosti, da bi dobili neko zaokroženo znanje.
Osemletna šola omogoča, da moremo po pridobljenem zaokroženem splošnem znanju organizirati nadaljnje učenje in delo mnogo globlje ln na mnogo širši podlagi. Toda to je šele prvi korak in važnosti tega še nismo dojeli vsi. V predlogu za šolsko reformo je to le določeno, medtem ko se je pri vsem drugem bolj ali manj ohranilo staro, je le nekaj sprememb, ki že prodirajo v današnje šole. Zatorej ni čudno, Če naletimo pri nadaljnjem obravnavanju teh vprašanj na različna mnenja. To je čisto naravno.
(Nadaljevanje sledi)
Za nove naročnike
TUKAJ ODRE2ITEI
NAROČILNICA
Naročam I Izvod »Dolenjskega Usta« na naslov Ime m priimek: _________^m^^m^^m^m_m_^_^m____^
Poklic
Kraj Posta
Časopis pošljite na gornji naslov od dne__________
naprej Naročnino bom redno plačeval po položnici — osebno — celoletno — polletno — četrtletno — vnaprej (neustrezno prečrtajte)  Naročilo velja do moje pismene odpovedi Usta
dne
lastnoročni podpia
f
091704
r Staran 6
»DOLENJSKI LIST«
Štev. 3 (4CT)
SPORT IN TELESNA VZGOJA # SPORT IN TELESNA VZGOJA * ŠPORT IN TELESNA VZGOJA
Pred pomembno akcijo
Zbirali bomo sredstva za zgraditev čimveejega števila preprostih telesnovzgojnih objektov
Med važnimi nalogami, ki si jih je zadal prvi jugoslovanski kongres telesne kulture, ki je bil jeseni lani v Beogradu, je izgradnja čimvecjega Števila preprostih telesnovzgojnih objektov. Na zadnji seji okrajnega sveta za telesno vzgojo so največ razpravljali o tej vsesplošni jugoslovanski akciji, ki bo potekala z nabiranjem denarnih prispevkov, prispevkov v obliki prostovoljnega dela, materiala in ostalega. Cilj te akcije je tudi ta, da sc vzbudi širše zanimanje za probleme telesne vzgoje, posebno pa za gradnjo objektov, ki bodo pristopni najširšim slojem prebivalstva.
Kongres je jasno pokazal, da je šola osnovni činitelj v našem sistemu telesne vzgoje in je zato naravno, da bo v tej akciji šola dobila prvenstveno mesto. Gradili bomo preprosta igrišča, saj je v našem okraju ie nad 30 šol, ki nimajo prav ničesar — še skromnega šolskega dvorišča ne. Primernih šolskih telovadišč je zdaj tudi še prav malo.
Manjša igrišča bodo zgrajena v bližini večjih stanovanjskih naselij, kjer ima mladina zdaj za svoje igre večkrat na razpolago samo cesto.
Okrajni štab bosta vodila, razen večjega števila raznih zastopnikov množičnih organizacij, znani športnik Luka Dolenc ln   predsednik   Okrajne zveze
Partizana Srečko Skrt. Stab bo začel takoj delati.
Na vseh sedežih naših občinskih ljudskih odborov bodo te dni postavljeni občinski štabi, ki bodo morali opraviti največjo nalogo pri nabiralni akciji. V občinah, kjer imajo svete za telesno vzgojo, bodo ti sveti ustanovili štabe, drugače pa bodo to nalogo prevzeli občinski sveti za šolstvo in prosveto skupno i zastopniki raznih množičnih organizacij- Tisti občinski ljudski odbori, ki še nimajo samostojnih svetov za telesno vzgojo, naj jih čimprej postavijo, posebno še zdaj, ko so okrepljeni.
Prispevki ne bodo samo v denarju, ampak so lahko tudi v
materialu, delovni sili in raznih drugih uslugah, posebno v prevozih.
Sredstva se bodo lahko dobila tudi od dopolnilnega davka na alkoholne pijače, zabave, reklame in razne prireditve. Samo v Ljubljani so prejeli na račun tega davka v preteklem letu 42 milijonov dinarjev.
Predlagano je bilo tudi, da bi se od prodaje železniških vozovnic in znamk v tednu telesne kulture, ki bo spomladi, pobiral poseben prispevek. Republiški štab
bo izdal še podrobna navodila za to nabiralno akcijo.
Zbrana sredstva se bodo uporabljala izključno za gradnjo ob jektov na območju občinskih ljudskih odborov, kjer so bila ustvarjena. Nabiralna akcija bo trajala skozi   vse  letošnje leto.
Velika ln odgovorna naloga je pred nami. Mislimo, da ne bo nikogar, ki bi odrekel pomoč tej vsesplošni jugoslovanski nabiralni akciji za izgradnjo čimvecjega števila preprostih telesnovzgojnih objektov.      J. G.
Tudi tu se ne bi smeli sankati, saj so na poti k sodišču — toda nedelja popoldne je in sneg vendar tako vabljiv ...
Strelske novice iz Bršljina
Strelski ekipi PIONIRJA in GOTNE VASI po tekmovanju
25 društev TVD Partizan
imamo po priključitvi 8 novih društev iz 4 občin Spod. Posavja — Uspešno delo Okrajne zveze Partizan v preteklem letu — Zvezni zlet v Beogradu: najpomembnejša letošnja prireditev
Precej časa je že poteklo, odkar Je bil v Novem mestu plenum okrajne zveze Partizana, toda prav je, da se povrnemo na njegove ugotovitve jn sklepe, ker so nekateri izmed njih velikega pomena za nadaljnji razvoj partizanske organizacije v okraju. Najprej nekoliko o dosedanjih uspehih okrajne zveze, točneje — o delu novomeške okrajne zveze Partizan v letu 1958.
Vse do plenuma, na katerem so v novomeško okrajno zvezo vključili tudi društva iz tistega dela bivšega trboveljskega okraja, ki je po novi upravni razdelitvi priključen novomeškemu okraju, je v okraju delovale* 17 društev Partizan, od tega sta bili dve ustanovljeni lam, in sicer na Vinici in v Skocjanu. Društva so bila zelo delavna; udeležila so se mnogih tekmovanj in nastopov. Med pomembnejše prireditve, ki se Jih je udeležila okrajna zveza, moramo štetj proslavo na Sutjeski in tradicionalni VI. zlet »Bratstva ln edlnstva«, ki je bil lani v Sisku. Pomembne proslave na Sutjeski se je udeležilo tudi 10 pripadnikov Partizana s področja novomeške okrajne zveze. Tj so v glavnem tvorili štab republiškega odreda »Partizana Slovenije« in so za uspešno opravljeno nalogo prejeli priznanje Izvršnega odbora Partizana Slovenije. Tudi zleta v Sisku se je udeležilo številno zastopstvo novumesne okrajne zveze, vendar pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev udeležba ni bila tako številna kot leto prej v Bihaču.
Med pomembnejšimi nalogami v preteklem letu je bilo tudi tesno sodelovanje in vsestranska pomoč graditeljem avto ceste. Ta naloga nI bila najbolje izpolnjena, vendar pa krivda ni samo pri članih odbora okrajne zveze Partizana ln pri posameznih društvih, kot so to hoteli prikazati nekateri člani Glavnega štaba MDB, ampak na obeh straneh. Tudi njihove obljube glede pomoči pri gradnji telesnovzgojnih objektov niso bile v celoti izpolnjene.
Zelo pomemben napredek Je bil lani dosežen glede obnavljanja društvenih domov. Zelo marljivi so bili v Žužemberku, v Straži -Vavtl vasi in v Kostanjevici, kjer so z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom ob finančni pomoči okrajne in republiške zveze Partizana obnovili telovadnice in domove.
Zelo pomemben dogodek, ki bo prav gotovo imel ugodne posledice, je bil Kongres telesne kulture. Njegove smernice so velikega pomena za razvoj vseh telesnokulturnih organizacij. Jasno pa je, da bo treba takoj začeti Izvrševati sklepe kongresa, ker bo drugače vse ostalo le na papirju.
Najpomembnejši dogodek letošnjega leta bo zvezni zlet Partizana Jugoslavije   v Beogradu. Naloga
partizanskih   društev   je.   da vse
svoje sdle usmerijo v priprave za nastop v Beogradu. Novomeška okrajna zveza ima nalogo, da sodeluje s 302 udeležencema, kjer pa niso všteti člani posameznih ekip v športnih panogah. Kakor na I. slovenskem festivalu telesne kulture v LJubljani, bodo tudi v Beogradu tekmovanja najboljših Par-tlzanovih ekip v posameznih športnih panogah za naslove prvakov Partizana Jugoslavije. Jasno je, da se bo treha tako za množične nastope kot za športna tekmovanja dobro pripraviti, tu pa je tudi pomemben sklep plenuma, da se bodo zleta udeležili le tisti, ki bodo dobro pripravljeni, ki se bodo najbolje odrezali na občinskih nastopih in na okrajnem nastopu Partizan«. '
Med pomembnejšimi sklepi plenuma je tudi vključitev osmih društev Partizan s področja bivšega trboveljskega okraja v novomeško okrajno zvezo. To so društva Iz Brežic, Krškega, Artič, Leskov-ca, Dobove, Senovega, Sevnice in Boštanja, tako da sedaj okrajna zveza Partizan Novo mesto skupaj s prejšnjimi 17 društvi vključuje 23 društev Partizan. Področje okrajne zveze se je zelo razširilo, to pa Je narekovalo ustanovitev občinskih zvez, ki bi povezovale društva na področju posameznih občin. Sprejet je bil sklep, da se čimprej ustanovi občinske zveze v Novem mestu, Črnomlju, Trebnjem, v Brežicah ln Krškem, medtem ko bi društvi v Žužemberku
ln Metliki ostali vezani naravnost na okrajno zvezo, ker tam ni pogojev za ustanovitev občinske zveze. Občinske zveze naj bi vodila matična društva, vendar pa bi v odbore teh društev vključili tudi predstavnike ostalih društev s področja občine.
Zelo pomemben sklep plenuma je, da okrajna zveza sprejme ponudbo sekretariata zleta »Bratstvo ln edlnstvo«, da bi bil prihodnji zlet. kj bo odslej lc vsako drugo leto, v Novem mestu. Sedaj je že dokončno odločeno, da bo zlet »Bratstvo ln edlnstvo« leta 1960 v Novem mestu, zato pa je treba taikoj začeti s pripravami, kajti tu bo treba res krepko pljuniti v roke, ker je nerešenih veliko problemov, med katerimi je brez dvoma eden najbolj perečih — zletni stadion. Zagotoviti bo treba močno moralno in posebno materialno pomoč, ker drugače ni upati na uspeh. Sisek se Je s lanskim VI-zletom res postavil, posebno glede organizacije, zato bo položaj Novega mesta toliko težji. Potruditi se bo treba, da bo VII. zlet v Novem mestu vsaj tako uspešen kot oni v Sisku, če se ne n dalo še kaj Izboljšati. W
Eno pa je jasno: čeprav nas do zleta loči še poldrugo leto, čeprav bo treba letos vse delo usmeriti za zvezni zlet v Beogradu, je vseeno treba takoj pričeti s temeljitimi pripravami, z zbiranjem sredstev, z dograditvijo stadiona, ker čas hitro teče. Fr. Mlkec
Pred kratkim sta se? v prijateljskem strelskem dvoboju v Brsljinu srečali strelski ekipi SGP Pionir in SD Gotna vas. Domačini so prišli na strelišče upajoč v zmago in res so si jo z lahkoto priborili. Gostje niso nudili takega odpora, kot bi ga po svojih sposobnostih lahko, hitro so popustili in poraz je bil neizbežen. Doseženi rezultat Pionirjev kaže, da ta ekipa do-seza vedno boljše rezultate, kar je plod sistematičnih treningov. Tekmovalci so streljali z zračno puško in to iz stoječega položaja. Vsak posameznik je lahko dosegel 2O0 možnih krogov, zato doseženi rezultati kažejo lep uspeh, saj ni nobenega strelca izpod 50*7« možnih točk.
Rezultat dvoboja Je bil-.
SGP Pionir (Bršljln) : SD Gotna vas 656 krogov : 469 krogov.
Pionir: Kos Marjan 179 krogov (89,5*/»); Pleničar Marjan 175 krogov (87,5<7r): Košir Karlo 160 krogov (80,c°/»); Kosten Marjan 142 krogov (71,0%).
Gotna vas: Cujnik Cveto 108 krogov (54,0"/«): Cečelič Franc ml. 114 krogov (57.0%); Cečelič Franc st. 126 krogov (GS.C/d); Jakovič Ju-re 121 krogov (60,5%).
Organizacija tekmovanja je bila dobra.
100 NOVIH STRELCEV PRI NOVOTEKSU Pred dnevi so imeli strelci v No-voteksu občni zbor. Pokazalo se Je, da so lani premalo skrbeli za razširitev svojih vrst. Kljub temu, da jim je sindikalna podružnica podjetja nudila vso pomoč, niso dosegli uspehe, kot bi Jih lahko. Novi odbor Je pričel resno delati
in prvi uspehi so vidni: že prve dneve so začeli pridobivati nove člane in so Jih vključili okoli 100, kar Je izreden uspeh. Največ se prijavlja mladine, moške ln ženske. Društvo bo svojim članom nudilo vso podporo, saj že sedaj razpolagajo z petimi novimi malo-kalibrskimi puškami, katerih se bodo posluževali mlajši strelci, dalje z zračnimi puškami in z vojaškimi.
Vse kaže, da bomo kmalu w strelski družini Novoteksa čull vec razveseljivih novic. Vse ostale organizacije so obljubile pomoč, saj je v njihovo korist, da naš delavec po delovnem času dobi privlačno in pametno razvedrilo.
S. Doki
Priprave za pHvaino sezono
10 mladih plavalcev ln plavalk iz Vidma-Krš-kega bo 24. januarja odšlo v Ljubljano na trening, ki ga prireja Plavalna zveza Slovenije. To so mladinke Vesna Breskvar, Polonca Lilek, Meta Koncilja, Branka Grozina in Boža Cizelj, od fantov pa Toni Sulc, Janko Kaplan, Franci Humar In Marijan Naroglav.
Razen naštetih, se bosta udeležila še dva člana plavalnega kluba tečaja za waterpolo trenerje ln 2 člana tečaja za plavalne trenerje.
Snega dovolj —smuči premalo
Mladina težko pričakuje zimo, da Lahko privleče s podstrešja sani in smuči. Koliko veselja je takrat!
Zadnje dni je snega dovolj, zato se smučarji ln sankarjl te zbirajo- po strminah. Koliko več veselja Je sedaj v semestralnih počitnicah, ko Se lahko brez skrbi za šolo smučajo in sankajo.
Povsod po večjih krajih bodo v času počitnic smučarski tečaji, izleti ln razna tekmovanja. NAJVEČ SMUČI ZA MLADINO IMAJO GOTOVO V KRŠKEM, kjer Je društvo »Partizan« razdelilo 150 parov med tamkajšnjo mladino. Te smučI so darovala razna podjetja TUDI V BREZICA JI IN SENOVEM Jih imajo po W» pftrov ter v-ako leto redno organizirajo smučarske tečaje. V NOVEM MESTU so ti tečaji redno, na žalost pa ima Društvo prijateljev mladine komaj 20 parov smuči ln Je zato vsako zimo veliko število prosilcev, ki ne morejo priti na' vrsto. S podobno akcijo, kakor so Jo uvedli v Krškem, b| lahko tudi v Novem mestu povečali število smuči.
Na šoli V TREBNJEM, ŽUŽEMBERKU IN DRUGOD Imajo na razpolago smučI, ki Jih mladina pridno uporablja v zimskem času.
Razen smučI imajo v šolah tudi sani, ki pridejo v poštev pri urah telesne vzgoje. Nekaj sani In smuči bi morali imeti v vsaki šoli. Z raznimi nabiralnimi akcijami za novoletno jelko ln ostale priložnosti bi si Jih lahko nabavili.
Občutno pa nam primanjkuje vaditeljev. V marsikaterem kraju bi že bil smučarski tečaj, pa nI bilo nikogar, ki bi ga vodil. Med učitelji je zelo malo smučarjev, saj tudi ne skrbimo za njihovo vzgojo. Z novomeškega učiteljišča odhajajo v šole učitelji, ne da bi bili prej obiskovali smučarski tečaj, ki je za te šole predpisan v učnem načrtu. Vsa učiteljišča v Sloveniji Imajo redno vsako leto smučarske tečaje, samo novomeškim učlteljiščnikom tega ne moremo nuditi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev!
Nedeljo za nedeljo bodo razne smučarske prireditve. Samo pohiteti bomo morali, ker je zima vsako leto krajša ln nam kaj hitro prekriža račune ...
2ENA IN DOM a SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM a SODOBNO GOSPODINJSTVO
DR.  EI>VIN FERBER
Sestav našega jutranjega obroka
Delovni čas je v naši državi predpisan z zakonom. Ne vem zagotovo, toda menim, da ne bom pogrešil, če trdim, da ima 70 % vseh naših delavcev in uslužbencev odmerjen delovni čas v predpoldnevu od 6. (7.) do 14. ure. Ravno tako največje število Šolskih otrok in študentov obiskuje Solo in predavanja v dopoldanskem času. Iz tega izhaja, da opravljamo večino telesnih in duševnih del dopoldne ln je zato tudi potrošnja energije največja v tem času. V zahodnoevropskih deželah je organiziran delovni čas drugače. Delo v tovarnah pričenjajo uro pozneje kot pri nas,
Za nove naročnike
TTJKAJ ODREŽITE'
DOPISNICA
Upravi
Znamka
ta tO din
Dole«*^&£i^ga L sta"
NOVO MESTO poštni predal 33
v ustanovah pa ob devetih dopoldne. Razumljivo je, da je tudi prehrana uslužbencev in delavcev vsklajena s takim de' lovnim časom. Ker bi se v tem članku radi kritično dotaknili samo zajtrka naših ljudi, se bomo omejili na običaje in na vade v posameznih naših krajih in v posameznih poklicih.
Niso potrebna nobena znanstvena proučevanja, da bi spo' znali kvaliteto zajtrka pri delavcih, ln uslužbencih. To so bolj aH manj znana dejstva in se izredno neugodno kažejo v delovni storilnosti po podjetjih. Majhna orientacijska anketa v nekaj tovarnah v Zagrebu je pokazala, da 60 % delavcev sploh ne zajtrkuje. Pogosto spijejo delavci, preden prično* delom, manjšo ali večjo količino žganja, kar gotovo ne prispeva k zvišanju delovne storilnosti. Tisti delavci in uslužbenci, ki zajtrkujejo, pijejo čaj aH k*vo s kosom kruha. Vrednost takega z?_jtrka ne znaša več ko 150—200 kalorij, kar ni dovolj za premagovanje naporov do prvega odmora, t, j. do le. ure dopoldne, zlasti v težki industriji. Zaradi tega se med delom krivulja delovne storilnosti ne dviga, kot bi to pričakovati. Delovna storilnost raste šele po malici ob 10. uri.
Za tak sestav zajtrka so različni vzroki. Veliko delavcev potuje do svojega mesta z raznimi prevoznimi sredstvi. Iti morajo zgodaj od doma, da bi prišli pravočasno na delo. To jim onemogoča pripravo in uživanje zajtrka. Drugi delavci trdijo, da zgodaj zjutraj ne morejo   jesti   ln da zato pijejo
samo čaj. V manjši meri tudi gospodarske razmere ne dovoljujejo delavcu, da si nabavi zajtrk z več kalorijami. V zahodnih deželah sestavljajo zajtrk mleko, maslo in Jajca, pogosto s sadnimi ali zelenjavnimi sokovi; pri nas pa uživajo delavci in uslužbenci, predvsem tisti, ki redno zajtrkujejo, čaj, belo kavo, kruh (z maslom) aH suho slanino. Zadnje čase je postal običaj, da uslužbenci pijejo zjutraj samo črno kavo kot poživilo, medtem ko živil za dosego energetskega učinka sploh ne uživajo. To je škodljivo, ker prehaja v navado, povzroča pa zmanjšanje delovnega učinka. Poznam veliko število uslužbencev, ki zadovoljno poudarjajo, da do kosila sploh ničesar ne jedo in da ne čutijo potrebe po hrani. Bilo bi zelo zanimivo, Če bi spremljali učinek njihovega dela med delovnim časom. Taka prehrana je v nasprotju a osnovnimi fiziološkimi postavkami glede na presnovo sladkorja v krvi jn na njegovo znižanje v teku dopoldneva. Taki uslužbenci skušajo občutek lakote premagati s povečanim kajenjem; s tem pa ne morejo obdržati ravnotežja v energiji in zvišati proizvodnosti med delovnim časom. Brez dvoma je res, da je ustanovitev kantin v mno gih tovarnah in ustanovah veliko prispevala k boljši prehrani delavcev in uslužbencev, posebno v tistih tovarnah, kjer so cene hrani nizke in v skladu z dohodki delavcev in uslužben cev.
Koristen vpliv dopolnilnega obroka na delovno storilnost je očiten   in   upravičeno smemo
upati, da bo vedno več tovarn In ustanov, ki bodo imele svoje kantine. Osnovno načelo naj bi bilo, da dopolnilna prehrana ne sme biti vir zaslužka. Je celo zakonita možnost, da delodajalec s svoj?m prispevkom omogoči izdajanje obroka pod režijsko ceno.
(Konec prihodnjič)
Jabolčna torta
40 do 50 dkg Jabolk, u žlici sladkorja, ščep cimeta, limonina Iupinica, 2 dkg surovega masla ali margarine. 2 žlici drobtin.
Poliv: 1 žlica sJadkoris 3 žlice moke, 8 žlic mleka, pol pecilnega praška. 1 jajce.
Jabolka olupimo in Jih narežemo v skledo, potrese-mo s sladkorjem, cimetom ln sesekljano limonino lupi ni co.
Kozico ali tortni model namažemo z maščobo, ga potresemo s krušnimi drob-tinaml, nato stresemo v model jabolka ln jih polijemo s pollvom.
Poliv: V lončku vmešamo rumenjak, sladkor, moko, dodamo mleko in pecilni prašek, narahlo primešamo še sneg beljaka.
Torto postavimo v pečico aH pekač in pečemo počasi tri četrt ure. Se gorko torto postavimo na mizo.
Gospodinjski servis v Brežicah
Občinski ljudski odbor Brežice je 27. decembra 1958 sprejel sklep o ustanovitvi Gospodinjskega centra Brežice. Gospodinjski center je delal sicer že prej, vendar ni bil uradno registriran, 2e 14 dni po tem sklepu je center odprl svoj servisni obrat: mlečno restavracijo. V okviru centra nameravajo ie naprej ustanavljati servisne obrate. Najiprej bo na vrsti javna pralnica, nato likalnlca in končno tudj krpalnlca,
NAS1  P 0 M E N K I
IVAN   ANDOUSER: 2
Smotrno učene
no] zagotovi otrokov uspeh v šoli
Učenec mora Imeti najnujnejše šolske potrebščine. Kako neki naj piše lepo. če ima staro pero? Nikakor ne more izdelati točno geometrijskih nalog brez ravnila, trikotnikov in žestila. Mlajši učenci morajo pisati z mehkejšim svinčnikom in ne s predebelim držalom, da se prehitro ne utrudijo.
Preden sede učenec za mizo, naj si umije roke, da ne zamaže zvezkov in knjig. Na mizi mora imeti samo tisto, kar potrebuje za učenje in izdelovanje nalog. Vsa odvisna navlaka privlačuje učenčevo pažnjo in ga raztresa. Pred začetkom učenja mora biti pripravljeno vse, kar bo učenec rabil. Iskanje med učenjem učenca le raztresa in ubija že morebitno ugretost za učenje.
Ob prebiranju teh vrstic bo morda kdo dejal: »Kaj bi dlakocepili? Tudi mj smo se učili, pa nihče ni mislil na te drobnarije.« Ako hočemo olajšati učencem učenje in jim pomagati do uspeha, jim bomo po možnosti vse to ' oskrbeli, ker to zahteva higiena učenja.
Za uspešno učenje se mora učenec navaditi smotrno izkoriščati čas, da ima dovolj počitka in dovolj časa za učenje, domače delo in razvedrilo. Navada mu mora preiti v kri, da brez obotavljanja vse opravi v svojem času. Medtem ko učencem odmerja čas v šoli šolski zvonec, ga doma največkrat ne izrabijo smotrno. In prav v tem je velika ovira pri učenju. Na kmetih učencem dostikrai požira potrebni čas za učenje, spanje in razvedrilo najrazličnejše primerno in pretežko delo, učenci po mestih pa ga večkrat nekontrolirano trosijo s pretiranim športnim udejstvovanjem in drugimi izvenšolskimi dejavnostmi. Včasih starši premalo preudarijo, ali je njihov otrok dovolj sposoben, da bo zmogel poleg učenja za šolo še pouk petja, klavirja, tujih jezikov, vendar mora ostati pri vsem tem učencu dovolj časa za učenje, razvedrilo, domača opravila in spanje.
Nekateri priporočajo takle časovni razpored za učence nižjih razredov obvezne osemletne šole:
1. in 2. r. f 3. in 4. r.
ur   minut ur minut
Vstajanje, postil janje, oblačenje	—	30	—	30
	—	30	—	30
Izdelov. domačih nalog, učenje	1	30	2	30
Razvedrilo in domača opravila	2	—	2	—
	—	30	—	30
Gibanje na zraku in počitek ..	1	—	1	—
	—	45	—	45
		—	4—5	—
	—	45	—	45
	—	30	—	30
	1	30	1	—
	11	—	10	—
	24	—	24	—
Umljivo je, da je ta razpored le okviren in ne more veljati za vse učence. Iz njega pa je vendarle razvidno, naj bi se pravilno vzgojen in povprečno nadarjen učenec nižjih razredov osnovne šole (I., II. raz.) učil v šoli in doma največ 6 ur, učenec višjih razredov (III., IV. raz.) 7 ur, ostali (V.—VIII. raz.) pa 8 ali kaj več. Ce prištejemo k temu še vsakodnevna domača opravila, smo kaj hitro pri osem in deseturnem delovniku. Kje pa je potem čas za sprostitev in razvedrilo?
Za smotrno učenje je treba otroka že od prvega razreda navajati na približno stalen urnik dela Po njem se učenci navajajo na smotrnejše izkoriščanje časa in za-vostnejše učenje. Ko zna učenec brati, naj mu atarši sestavijo urnik za učenje, razvedrilo, dela in počitek Le-tega naj obesi otrok na vidno mesto. Kadar že pozna uro, ga navajajmo na občutek za čas. Ura ga bo namreč priganjala k zbranosti in k zavestnejšemu učenju. Ako otrok opravi delo v predvidenem času, ga primerno pohvalimo in mu dovolimo za nagrado igranje ipd. Uspeh in zadovoljstvo o<b igri in razvedrilu vzbujata v otroku samozavest in začne tekmovati s sabo. da bi se hitreje naučil. Seveda moramo paziti, da tekma ne zavaja otroka v povišnost. Tako se bo učenec ob podpori staršev hn ob večkratni kontroli navadi] na urejeno učenje. ,
Umik dela je potreben tako počasnežem in lenuhom kot pridnim učencem. Prve priganja k delu. druge opozarja na razvedrilo in počitek-
Danes veliko govorimo, da šola učenca preobreme-njuje. Verjetno je v domnevj nekaj resnice, z zanesljivostjo pa bi to smeli trditi za določeno območje le tedaj, če bi ugotovili pri povprečnih učencih, da kljub zbranemu in vztrajnemu učenju presodijo pri knjigah doma po več ur, kot smo dejali.
Kadar sestavljamo tak urnik, moramo upoštevati največjo in najmanjšo sposobnost za učenje čez dan, teden in mesec. Dokazano je, da je učenec najbolj sposoben za duševno delo med 9. in 11. uro dopoldne in med 3. in 5. uro popoldne. Prvo učno uro dopoldne je dijak manj sposoben kot 5. učno uro, ker utrujenost dotlej že popusti.
S tem je v zvezj tudi tako imenovana ugretost za učenje. Kakor drugo delo tudi učenje namreč ne steče precej najbolje, ampak šele čez nekaj časa, ko se ugre-jemo. Zato naj začne učenec z lažjim delom (ponavljanje stare snovi) in preide ugret k izdelovanju računske naloge ipd. Se ve se vsak otrok ne ugreje za učenje v istem času, kot ni mogoče vsakega učenca v enakem času odtrgati od dela.
Med zbranim učenjem učenca seveda ne smemo prekinjati s kakim delom. Tako ga le raztresemo in navajamo na površnost. Tudi mu ne smemo dovoljevati, dn bi neprestano prekinjal delo. Ce se učenec ne inore dalj časa osredotočiti, je ali razvajen ali živčen ali kako drugače bolan.
Po 45 minutah naj učenec, ki se je zbrano učil, deset minut počiva, da se sprosti. Predolgi odmori niso priporočljivi, ker preveč oddaljijo učenca od učenja.
Sola in starši naj upoštevajo tudi to, da sposobnost za učenje koleba tudi med tednom in vsem šolskim letom Čeprav je učenec v ponedeljek spočit, je ta dan za učenje zavoljo premajhne ugretosti slabši kot torek, torek slabši kot sreda in le-ta slabša kot četrtek. Zadnje dni v tednu storilnost zavoljo utrujenosti spet upac^a. To ugotovitev bi vsekakor bilo treba upoštevati pri razporejanju šolskih nalog in pri učenju doma.
Prvi teden po krajših počitnicah m prvi mesec po letnem odmoru se učenci uvajajo v dejo. Ker od junija do septembra pozabijo skoraj polovico učne snovi, je prvi mesec primeren za ponavljanje. Najbolj je učenec sposoben za učenje do spomladi, nato storilnost upada in proti koncu leta najbolj pade.
M:mogrede moramo starše opozoriti tudi na tiste razvade učencev, ko trdijo, da se določene dni nimajo kaj učiti, ker niso -naprej jemali«, razen tega pa imajo samo lahke predmete (risanje, telovadbo, pe je ipj.). Res se zgodi, da zavoljo nepremagljivih ovir ni mogoče zmeraj tako sestaviti urnika, da bi ustrezal higienskim ln didaktičnim zahtevam. Zato pa naj učenci take dni ponavljajo in utrjujejo staro snov ter se pripravljajo za -črne dni«, kot jim pravijo. Iz omenjenih razlogov se včasih res pripeti, da je kak dan na urniku kopica predmetov, kj terjajo domače vaje in učenje. Sem pa tja ne pride do takih dni pri predmetnem pouku le iz opravičljivih razlogov, ampak tudi zavoljo tega. ker profesorji drug za drugega ne vedo, da so dali domačo vajo C° se to večkrat ponovi, je prav, ako starši opozorijo šol^ ijia napako, seveda pa morajo navajati učence, da se uče tudi tiste dni, ko se nimajo po njihovih izjavah kaj učiti.
Btev. 3 (461)
»DOLENJSKI LlSTf
Stran T
IZ KOLPSKE DOLINE
Prebivalci Poljanske doline. Predvsem gornjega dela ndso imeli do konca lanskega leta električne napeljave. Lani so s Podporo občinskega LO in lastnim prizadevanjem uspeli, da so napeljali električno luč v Ceplje, Vimol, Kralje in še ne-kartere druge kratje te doline. To je za njih res lep napredek in zato so prihod letošnjega novega leta pričakali z veseljem. Imajo pa prebivalci te doline še precej težav zaradi naprav za preskrbo z vodo. Vodovod, ki je bil zgrajen, dela samo do Predgrađa in je bil lani večkrat Pokvarjen. Gornji del pa Je Se vedno brez vodovodne napeljave. Vse želje in, upi so zaman, ■JJ Primanjkuje finančnih sredstev. Vsega tega pa se prebivali te doline zavedajo. Želijo P8 si, da bi se ta dela nadalje-
lidske zakonodaje. Načrt predvideva v prihodnje, da bodo poskrbeli za zaposlitev posameznikov in storili več za otroke padlih borcev.
*
Nedavni občni zbor organizacije Zveze vojaških invalidov v Vinici je pokazal, da je invalidska organizacija v tem kraju storila mnogo za napredek svojega kraja ob pomoči občinskega odbora Z V VI. Razen skrbi za član,e so posvečali posebno skrb otrokom padlih borcev. Clanl-vojnl invalidi to ostali čitani so se aktivno udej-stvovall v družbenem upravljanju in javnem ln političnem življenju, Sami so se seznanjali
z zakonom o invalidskem zavarovanju in zakonu o in.validlh. •
V Kolpski dolini med Brodom na Kolpi dn Starim trgom ob Kolpi se je na stranski cesti v neposredni bližini vasi Vrh V večernjih urah 28. decembra 1958 pripetila huda prometna nezgoda. Osebni avtomobil Uprave zia gozdarstvo OLO Ljubljiana — sekcije za Kočevsko iz Kočevja, ki ga je vozil šofer Stimac, je zdrknil v globok prepad. Šofer in oba potnika so dobili hude telesne poškodbe. Zaradi posledic je naslednji dan podlegel v bolnjiš-ndci gozdni tehnik Levstik Rudolf. V. D.
Osemletka v Dobovi nima prostorov za telovadbo učencev. Ce telovadijo v učilnici, se kiruši omet na stropih v pritličnih sobah, kjer stanujejo učitelji, in vsa stavba se nevarno maje. Dvorišča nimajo. 5 metrov pred šolskim poslopjem je cesta z živahnim tovornim prometom, 2 metra za poslopjem se pričenja farovški vrt. Zdaj, ko ie izdan odlok o nacionalizaciji gradbenih zemljišč, bi bilo mogoče rešiti to vprašanje. Komisija za nacionalizacijo bi dodelila osemletki v uporabo zemljišče za šolo. Tako bi učenci vsaj v lepem vremenu imeli prostor za obvezno šolsko telovadbo.
vala
m sami so pripravljeni po
^jih močeh pomagati, saj je voda za njih posebno vprašanje «!l Povsem pravilno je, da se itrn pri tem pomaga.
Pred kratki m so podali člani vojaških invalidov — organizacije zveze vojaških invalidov Pol'janske doline ob Kolpi svoj obračun. Poročila in razprava so zajele številna vprašanja iz dela članov in, navzlic vsem ob-jektliivniim težavam so storili precej za sodelovanje na področju družbenega upravljanja ln Pri vzgoji članstva i?, inva
TO IN ONO iz Suhe krajine
V bivšem KLO Veliko Llpjc
smo imeli v preteklem letu le 2 mrliča. Umrla sta Marija Pečjak iz Gradenca, stara 67 let, in Jože Blatnik, posestnik dz Klop-cev, star 56 let. Oba sta umrla v novomeški bolnišnici in. sta pokopana na domačem pokopa-lliišču v Vel. Lip ju.
Pripominjam, da je v teh treh vaseh — Gradenc, Malo in Veliko Lipje in Klopci — 357 prebivalcev in smo imeli v letu 1957 in 1958 samo dva mrliča; torej živi tu zdrav dr?, krepak rod.
V Malem  in   Velikem T.ipju
f~ ---------------- \
»lita, mi boš kupil avto, če se bom pridno učil?«
^ prvem večeru Sole za starše v Novem mestu
— Moj sin je in piše z levico, ostalo dela z desnico.
— Moj otrok se včasih ponoči v sanjah joka.
— Moj fant pri kosilu ne je, po kosilu pa pravi, da je
:*čen.
— Moja punčka doma zna, v šoli pa ne. Verjetno se
boji.
— Moj sin je flegmatičen. Vseeno mu je, če dobi v Soli zadostno, dobro ali odlično.
Kaj je treba ukreniti v teh primerih?
V petek, 16. januarja, je bil v prostorih novomeške osemletke prvič pouk Sole za starše, ki daje odgovore na vsa ta vprašanja. Izmed 190 prijavljenih »šolarjev« jih je prišlo prvi dan k pouku 164 — med njimi dvajset moških. Nekateri iz okoliških vasi zaradi slabega vremena niso mogli priti. Slušatelji so razdeljeni v tri razrede — v vseh treh bodo ista predavanja. Pouk je enkrat na teden; vsakokrat je združen z diskusijo. Sola je pod okriljem Okrajne zveze prijateljev mladine, vodi pa jo profesor Tone Trdan. Predavajo pedagogi, zdravniki in pravniki: profesor Tone Trdan, ing. Ivo Zobec, prof. Ivan Andolj-šek, dr. Božo Oblak, dr. Ljubo Kretič in sodnica Anica Raič^. -- ^^.SOP^^f^im^^- ■--^—•.Vžfež
Naslovi predavanj: duševni razvoj otroka, spolna V2§oja, kako naj se otrok doma uči, higiena d6ma, higiena katere, najpogostnej.se otrokove napake v njegovem raz-v°ju in druge. Prva tri predavanja — vsako v enem razredu — so že bila.
To je prvi poskus sistematične šole za. starše v No-Vem mestu. Podobne šole so že v Ljubljani, Zagrebu, Mariboru in drugod. Izkušnje, ki so jih dobili predavatelji ^h mest, koristno uporabljajo naši. Razredni sistem šo-lanJa je prikladnejši od predavanj v obliki Ljudske uni-Verze, ker se tako lahko bolje razvije pogovor.
Vodstvo šole je z obiskom zadovoljno in želi, da bi ostalo število slušateljev isto in da vedno pridejo v iste ■'azrede, ker bodo v nasprotnem primeru poslušali eha predavanja dvakrat, druga pa nobenkrat.
V prihodnje bo pouk ob četrtkih, ker zdravniki nima-io ob petkih časa za predavanja.
so se starši  tako spametovali,
da so dali precej otrok študirat, saj jih študira iz teh dveh vasi kar osem — dijakov ln. dijakinj — sedem v Novem m., eden je pa že na univerzi v .Ljubljani. Le tako naprej, da bomo imeli tudi pri nas kaj inteligence, da n.e bodo relkli, da smo v Suhi krajini tako zabiti. Našim dijakom pa želimo obilo uspeha in napredka. Čudno pa je, da se še vas Gradenc ne prebudi, saj je slišati, da niso tako neuki tisti, ki hodijo na žužemberško osemletko. Ali ne bi bilo dobro, da bi tudii lz te vasi prišel kak kmečki ali delavski otrok do boljšega kruha.
V Gradencu je v preteklih dveh letih bila na delu hudodelska roka. Imelii smo 5 požarov, dvakrat pa je bid požar preprečen. Pogorelo je raznim gospodarjem: enostanovanjeka hiša, trije kozolci, dva poda, ena kašča, en svinjak in en hlev. Krutemu požigalcu nI moči priti na sled, upamo pa, da bo tudi on prišel slej ko prej v roke pravici in prejel zasluženo »nagrado« za svoje početje. Saj so vaščanii vsi preplašeni in nobedeh ne more iti k počitku brez strahu, če ne bo ponjoči pri njem zagorelo.
Prostovoljno gasilsko društvo je dalo lani tri fante v gasilsko šolo v Medvode im eden od teh je naredil izpit z odličnim uspehom, dva pa s prav dobrim. Vs© to j« dobro, a kaj češ: imaš gasilce in brizgal-no, vode pa mL Imamo dober vaški studenec, ki ga hodijo gledat že več let, da bi se zgradil velik zbliraln,ik za vodo, a ostane vedno vse le na papirju, voda pa se odteka v zemljo. Kako neprecenljiva korist bi to bila za vso našo dolino, tudi za obe ldpenski vasi, saj če bi bilo tu zadosti vode, ne bi bilo treba Lipljenom hoditi po vodo na Krko, ki je oddaljena 5 kilometrov, do Gradenca pa en kilometer. Saj je že Vsaka vas dobila kako pomoč za to ali ono napravo, samo to dolino nihče ne vidi. Pa »o ravno v tej Uo-lini v večini dobri kmetje in delavci, saj če pogledamo v davčne knjige, se vidi, da so ljudje precej obremenjeni, a kljub temu je pri nas najmanj prisilnih izterjevalcev. Zato je nujno potrebno, da bi prišel ta naš studenec z »mrtve točke« in, se v tem fetu obnovil, da bi imeli zadosti vode v primeru suš« aH požarov.
Janez Crnagoj
Senovške vesti
Namesto volka — divja svinja
Pri lovskem pogonu na vol-*ove je novomeški lovec Slavko Bele 19. januarja ustrelil Približno 100 kilogramov težko svinjo. Na ta dan so lovile tudi ostale lovske družine vsaka v svojem revirju, vendar o uspehu njihovih pogonov še nimamo poročil.
V DOBOVI — NOV POTROŠNIŠKI SVET
Na zboru volivcev 13. januarja so Dobovčani izvodili nov U članski potrošniški svet. V svetu so zastopani predstavniki vseh gospodarskih organizacij Dobo ve, uitanov ter tudi zacij Dobove, ustanov ter tudi srbeli, da je v novem potroši "iškem svetu kar največ go-
spodinj, ki so za to delo sposobnejše kot moški.
SVOBODA Videm-Krško o repertoarju
Seje Svobode Videm-Krško se je 12. januarja udeležil tudi tajnik Zveze Svobod Slovenije tov. Vinko Trinkaus. Razpravljali so predvsem o repertoarni politiki Svobod ln o pripravah za udeležbo na letošnjem dramskem festivalu amaterskih gledaliških skupin v Velenju.
POZABLJIVOST ALI TATVINE?
5. Januarja, na semanji dan so bile v Novem mestu najdene tri denarnice, ter pošteno oddane, postaji Hudske milice i vsem denarjem in gotovino. Ker na serna-nje dni ljudje, posebno okoliški prebivalci, prijavljajo pogosto tatvine denarnic, kaže primer na to, da lih verjetno malo vinjeni po-zabl.1a.1o.
Na občnih zborih osnovnih organizacij Ljudske mladine so razpravljali največ o množičnih mladinskih delovnih akcijah v občinli'0 utrditvi ln omasovljenju mladinskih organizacij in o nadaljevanju gradnje avto ceste.
Komisija za družbeno upravljanje je pred kratkim razpravljala o volitvah v potrošniške svete. Zedlnili so se, da bosta v občini dva taka sveta — v Senovem ln Brestanici. Potrošniška sveta bosta razpravljala o problemih trgovin, mesnic in gostinskih podjetij.
10. januarja je bil na Senovem občni zbor osnovne vaške organizacije ZB, na katerem so sklenili, da bodo zgradili Dom borcev. Razpravljali so tudi o zbiranju zgodovinskega materiala in o skrOi za 22 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, ki jim je potrebna še nadaljnja oskrba, dokler si ne bodo mogli sami služiti kruh.
Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Senovo, ki
Neprostovoljna kopel
Franc Mali z Otočca je veslal v ponedeljek, 19-januarja, preko Krke proti Grabnu. Veslal je stoje. Pri tem mu je v poledenelem čolnu spodrsnilo in je padel v vodo. Ljudje, ki so stali pred Kosovo gostilno, so to opazili. Takoj so naredili splav ln rešili ponesrečenca. Prvo pomoč so mu nudili v novomeški ambulanti, nato pa so ga prepeljali v bolnišnico.
je bil 11. januarja, so največ razpravljali o vlaganju družbenih sredstev v Izgradnjo objektov družbenega' standarda, ln sicer: o gradatji -zdravstvene postaje v Senovem, 0 gradnji stanovanj ln postavitvi stavbe v Koprivnici, v kateri bi bil zdravstveni dom, pošta, dvorana za sestanke, bife in dva stanovanja. Pri tem delu bi veliko pomagala mladina s prostovoljnim delom. Stanovanja bosta gradili podjetji Rudnik in Elektrarna. V novem 12-stano-vanjskem bloku, ki ga bodo začeli graditi letos, bodo tudi lokali za krojače in čevljarje.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
CeiiU'k.. n. januarja — Viktor. Petek, 23. Januarja — Hajko. Soboto, 24. januarja — Felicijan Nedelja, 25. Januarja — Trpimir Ponedeljek, 26. Januarja — Pavla Torek, 27. januarja — Janez Sredn. 28. januarja — Drago
OBJAVA
ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO obvešča prebivalstvo, da bosta od 19. Januarja 1959 dalje delali v»ak dan razen ponedeljka 2 SPLOŠNI AMBULANTI OD 14. DO 16.  ure.  Novomcščanl  naj  se po
vodovoda, da zaradi mraza zapirajo in zaščitijo vse vodovodne naprave, da ne bo nepotrebnih popravil. Kršilci bodo morali dati na svoje stroške popraviti vse «a-radl mraza nastale poškodbe, Id bi nastale po krivdi koristnlka.
RAZPIS
Komisija za sprejem
možnosti poslužujejo popoldanskih dovanje delovnega razmerja ambulant, ker so ambulante v do- podjetju Tovorni in avtobusni poldanskih Urah preobremenjene
ame-
CRN U.1.1.1.0 ; ou jm. dO 2
riški barvni film »Do pekla in nazaj« — Od 27. I. francoski film »Svet tišine«.
KOSTANJEVICA; 25. 1. ameriški film »Bell jorgovan«.
METLIKA: Od 24. do 25. I. ameriški film »Mož U Kolorada«.
NOVO MESTO »KRKA«: Od 23. do
26. i. ameriški film »interpol«. Od
27. do 29. I. poljski film »Človek s proge«.
DOM JLA NOVO MESTO: Od 23 do 25. I. ameriško-ruski film »Pot na Antarktiko«. Od 26. do 28. 1. ameriški film »Upor obešencev«.
SEVNICA; Od 24. do 25. I. ameriški film »Steza slonov«.
TREBNJE: od 24. do 25. I. ameriški barvni film »Piknik«. Predstava v nedeljo ob 16. in 19., uri.
OPOZORILO Na podlagi čl. 8 točke št. 5, hišnega reda opozarja Uprava stan. skup.  Novo mesto vse koristnike
in odpove-prt
promet Gorjanci Novo mesto, sede* Straža, razpisuje prosto delovno mesto administratorja podjetja z znanjem strojepisja, stenografije in splošnega pisarniškega poslovanja.
Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe takoj.
NOVO MESTO
V času od 10. do 17. januarja je bilo rojenih 15 dečkov in 12 deklic.
Poročili  so  se:   Janez Košele, sin kmeta iz Vel. Brusnic, in Ju-lijana   Srebrnjak,   hči  kmeta iz Potovrha. Rudolf Zupevec, soboslikar, ln »Marija Vidovič, servirka, oba iz Novega mesta. Ivan Srebrnjak, sin kmeta iz Potovrha, in Marija Košele, hči kmeta iz Vel. Brusnic. Jože Hočevar, sin kmeta, in Terezija Pangeršič, bolničarka, oba   iz Regerče vasi. Umrli so: Kristina Nahtlgal, že-kuhanje   perila.  Krevelj,   Novo na   upokojenca   z Vel. Clrnlka, omf.?U»;«Partlzanska c- 19, star« S* let. Jožefa Slapšek, inva-
MOTOR 250 cem, v odličnem lidska upokojenka Iz Polja, stara stanju ugodno proda Kovačič — 32 let. Marija Radi, žena upokojen-mlin Novo mesto. Ca iz 2abje vasi. stara 69 let.
PES _ DOBER   ČUVAJ, nemški
PRODAM rabljen bakren kotel za
ovčar z rodovnikom, naprodaj Kovačič - mlin Novo mesto.
oblicne crne mlinske kamne komplet, 3 osovine za kamne na krogličnih ležaj lh, komplet osovino za cirkular, rabljene? krožne žage, elektromotor 1. 1 Hp. trofazni 1400 obt\, razne le-žaje in jermenlce ugodno proda Kovačič — mlin Novo mesto.
vinograd,  sadni vrt, stav
GOTNA VAS Umrl Je: Frančišek Sket. kmet iz Podgrada. star 31 let.
Oz mCn....
Pretekli teden so v novomeški
lz Sevnice — dečka, Marija Krul-lin iz Ključa — dečka, Fani Pln-terič lz Podgorja — deklico, Mihaela Lopatic lz Krške vasi — dečka.
KR0NIKAC3NESREC
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Hilda Uljančič, delavka iz Mokronoga, Je padla z lestve in si poškodovala glavo ln desno ključnico. Jože Korelc, delavec iz Prelesja. je padel s kolesa in si poškodoval nos. Edvard pečina, cvetličar iz Zagreba, si Je pri avtomobilski nesreči poškodoval desno nogo. Anton Ivec, sin posestnika iz Semiča, se je s sekiro vsekal v palec leve roke, Jerica Kuk, žena upokojenca iz Kanižarice, Je padla ln si poškodovala desno nogo. Pri avtomobilski nesreči sta dobila poškodbe na glavi Marta Slapšek, žena elektromonterja. in Marta Cakš, žena zdravnika lz Senovega, Rozallja LukšiC, užltka-rlca Iz Vapče vasi. je padla ln si
ZIDANA, suha, ognjavarna, s porodnišnici rodile: Albina Petri in poškodovala levo roko. Miha OZl
stanovanjem in kletjo, lep raz- iz Sentruperta - dečka. Ana Turu niek posestnlk lz Seia - Šumber-
,R,!™d na Novo mes*°- sončna lega, lz Podturna — dečka, Marija Li- ka   1e Dadej z voza )n 8l p0ško-
- beršak z Bučke - dečka, Ria Ba- goval desni komolec. Pri avtomo-
1000 metrov do priključka na avto cesto, zelo primerno za letovanje. Ugodno naprodaj. Kovačič, Nad mlini 5, Novo mesto.
OBRTNO PODJETJE »TAPETNIH«
Novo mesto C. talcev 1. Iščemo samostojnega knjigovodjo s triletno prakso. Nastop takoj.
SAMOSTOJNI   FINANČNI REFERENT (Knjigovodja) z večletno prakso   želi   spremeniti službo; pogoj   stanovanle. Ponudbe upravo lista (127-59).
V SREDO, dne 7. I. 1959 se je zatekel v osnovno šolo na Štrek-ljevou pes, verjetno ovčar, črno-rjave .barve. Vprašati pri upravitelju šole.
TAKOJ SPREJMEM gospodinjsko pomočnico, ki Ima veselle do kuhe In otrok k 5-članski družini. Plača od 4 do 5 tisoč dinarjev. Naslov v upravi lista. (12fl-5fl)
RABLJENO OTROŠKO POSTELJICO z 2 predaloma, dobra ohranjeno, ugodno prodam v Novem mestu. Naslov v upravi Usta.
1'ROTITUBERKULOZNI DISPANZER zdravstvenega doma Novo mesto iz tehniških razlogov ne bo delal v sredo 21. in v sredo 28. Januarja 1959.
TRGOVSKO PODJETJE »UslUž-nost« Novo mesto sprejme takoj
bilski nesreči si je poškodoval prsni koš Miha Skobe, ekonomist lz Zagreba.
BREŽIŠKA KRONIKU NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v brežiški bolnici: Kari Prešiček, delavec lz Cun-
čar iz Novega mesta — deklico, Pepca Godina lz Dol. Stare vasi
— dečka, Marija Zagore iz Dol. Prekope — deklico, Vida Obrč iz Grmovlja — dečka, Terezija Seliš 11 Ločne — deklico, Justl Vele-mlro iz Novega mesta — deklico, Terezija Lekše iz Grobelj — deklico, Marija Bajuk  iz Smolenje
vasi - dečka. Julijana Sever iz drovca je padel na stopnicah in Struge — deklico, Zinka Novak iz sl ziomil desno nogo. Ivan Tkavc, na Trebnjega — deklico, Marija Vo- delavec lz Polzele, je padel iz ko-grin iz Jelšenlka — deklico. Ana iesa m s\ ziomil desno nogo. Ana Jenko iz Šentjanža — deklico. Jo- vldcnič, upokojenka lz Čateža, si žefa Zupančič lz Strelca — dekli- je pri padcu na cesti zlomila levo co, Ana 2ugelJ iz Otovca -, dekli- nogo. Terezija Lukač, upokojenka co. Vida Resnik iz Kanižarice — lz Blance, si je pri padcu na ce deklico, Ana Jankovlč iz Jankovi-čev — deklico, Marija Praznik iz Sentlovrenca — dečka, Anica Stimpfelj iz Zalovičev — dečka. Berta Brajdič lz Prečne — deklico, Marija Bučar iz Dol. Sušic — dečka, Marija Vlrant iz Pijavic — deklico, Ana Sošter z Muhaberja
— deklico.
sti zlomila desno nogo. Jože Vidmar, poljski delavec lz Canja, Je padel a senika ln dobil poškodbe po glavi in levi roki.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Klokočar lz Prigorja — dečka, Jožefa Godler lz Malega Obreza — deklico, Marija Vučanjk iz Mihalovec — deč-
ell po dogovoru pisarniško moč ka, Karlina Zorko z Gore — dečka,
administracijo in pomožna knjigovodska dela. Znati rnora strojepisje. Pismeno ali ustno ponudbo sporočite na gornji naslov do 31- I. 1659. PRALNICA IN ČISTILNICA v Novem mestu redno obratuje. Uprava.
Marija Meke iz Selc — dečka, Karlina Zorko z Gore — dečka, Marija Meke lz Selc — dedka, Frančiška Pangerčič lz Globočic — dečka, Marija Tomše Iz Cerine — deklico. Zofija Begovčlč iz Velike Doline — dečka, Marija Sinko iz Dubrave — deklico, Anica Zgajnar
RAZPIS
Sprejmemo za stalno perico ali čistilko. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Hrana je v podjetju, po režijski ceni. Prednost imajo starejše osebe, ki dobro perejo in čistijo.
HOTEL KANMJA
Novo mesto
S — 41,5 P0TUU PO DESNEM IN LEVEM BREGU SAVE
„Za Savcoje luštno..."
ŠAH
se na novo, najprej pa nova tla! — tako so sklenili v novomeškem klubu radiotehnike in fepko zgrabili za krampe in lopate. Mladi, požrtvovalni fantje so se lotili del pod vodstvom • Th ^ostana in Me hodo odjenjali, posebno Še ne, ker jim je sklenil pomagati tudi okrajni •abor Ljudske tehnike. Kaj več o njihovem delu potem, ko si bodo položili nova tla v delavnici
in začeli redno delati!
S -41,5 je moje prevozno sredstvo — čevlji, Stejvilke pa se tudi ujemajo s številko čevljev. 6. januarja so me noge zanesle v SENOVO, kamor sem prišel ravno prav, da sem v ambulanti, ki ie v zgradbi občinskega ljudskega odbora, poslušal dohtarja, ki je v veži »peglal« kmete, »da na-vali-jo k njemu kot krave v štalo« in da se tako ne da delati. — Nagrado za najlepše opremljeno izložbo bi dal vsekakor Trgovskemu podjetju »Preskrba«, ki že več mesecev nima v izložbah drugega kot prah, listke s cenami, konček vrvice, dna žebl;a in 2 stojali, na katerih je včasih bilo blago. Akcijo razširjanja Dolenjskega lista so najbolje razumeli na senovšhi osemletki, kjer so deMi naš list santo najboljšim učencem, ki pa so ga dali doma svojim mlajšim bratcem in sestricam, da so lahko delali v otroškem vrtcu iz njega kape. No, če ni vsebina Usta za v glave, je pa papir dober vsaj za na glave!
Na vratih pisarne Sindikata rudarjev in Ambulante visita napisa vsak na enem zarjavelem risalnem žebljičku in če ie ta popusti, ne bodo stranke vedele kam. Ko sem jo mahal iz novega naselja, me je moj S-41,5 na mokri spolzki poti izdal, se dvignili v zrak, da sem pristal z zadnjim koncem na mokri travi. »Hudiča/« sem zaklel, »Se so zrihtali nove hiše, naj bi uredili tudi pot do njih!*
V kuhinji gostilne »Na po-i-u v BRESTANICI sem vprašal, če mi je morda Dedek Mraz kaj prinesel in pokazal na novoletno jelko. Rekli so, da ne in da to ni nobena novoletna jelka, ampak božični drevešček. V brestanišikem Mizarstvu so pa zelo hudi na novomeško »Zeleznino«, Pravijo, da so hoteli kupiti pri Novo-
meščanih nekaj okovja, pa so jim zabrusili, da naj vsak krai zase skrbi! Ker je bila pisarna Kmetijske zadruge Brestanica razsvetljena, sem zanl tudi k njim, pa ni bilo notri nikogar razen dveh suhih tepk, od katerih sem eno (naj mi oprostijo) pojedel.
Člani stanovanjske zadruge na VIDMU se jezijo na trboveljski Investicijski biro, češ da jim že pol leta dela načrte za dve mrliški veži in če bo šlo tako naprej, Še dolgo ne bo smel nobeden umreti.
Ko sem v kinu v KRŠKEM iskal upravnika, sem zlezel po nesreči v prvo nadstropje med neke stare mize, delno polomljene stole in kup otrok. Dve ženski sta mi razložili, da je to otroški vrtec, ki že
šest let ni dobil nobenega denarja za opremo. Povedali sta tudi, da gradijo nov vrtec, ki bo gotov šele poleti, če bo. V obrtnem podjetju »Meso« sem snel z zida lepak, ki je vabil na IV. mednarodni vinski sejem, ki je bil lani v Ljubljani, in ga položil pred blagaj-ničarko; ta se mi je za opravljeno uslugo lepo zahvalila. »Zeleznina« v Krškem prodaja tudi pse — pa ne železne.
V BREŽICAH so dejali, da mladina v Dobovi dobro praznuje cerkvene in državne pra2miJce, prve bol; kot zadnje, in da jih na sestanek ne dobiš, če ne obljubiš, da bo igrala tudi muzika.
Za danes dovolj. Pozdrav vaš
S-41,5
GNEČA PRI VRHU
Za začetek drugega »polčasa« na IX. šahovskem prvenstvu Novega mesta je značilen nepričakovan prodor Finka med vodeče v lestvici. Fink si je z dvema zaporednima zmagama izboljšal položaj na lestvici in Ima precej upanja, da doseže 10 točk — normo za potrditev II. kategorije. Se nekaj je značilno za trenutni položaj na lestvici: velika gneča, ker so vodeči pretrpeli nove poraze. Sitar je spet moral položiti orožje pred Ing. Koširjem, Kotniku je »prispeval« prvi poraz Sitar, lic pa je moral kar dvakrat zaporedoma podpisati kapitulacijo. Tako Je kot edini neporaženi igralec ostal Bo-lanič. v vrh pa se je nepričakovano povzipel tudi Jenko, ki je v zadnjih treh kolih zabeležil trt zaporedne zmage. Tudi Saranovlč, ing. Košir ln Gabrijelčič silijo k vrhu, tako da vse kaže, da bodo o naslovu letošnjega prvaka Novega mesta odločila šele zadnja kola.
Vrstni red na lestvici Je po 10. kolu naslednji:
Bartoll 7 in pol, Jenko 7 točk, Sitar 6 točk (l). Kotnik in Ing. Košir 6 točk, Fink in Saranovlč 5 in pol (l), Gabrljelčič 3 (1), lic 5 točk, Bojanič 4 in pol (4), Klevlšar 4 in pol (l). Cujnik 4 točke, prof. Dobovšek 3 in pol (1), Jovič 3 ln pol. Kitak 2 in pol (2), Avsec 2 točki (4) itd. F. M.
MED IGRALCI Z BELO ŽOGICO
ČETRTO, PETO IN ŠESTO MESTO ZA ELANOVE PIONIRKE NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V LJUBLJANI — NA NOVOLETNEM TURNIRJU NAJBOLJŠA TURK IN MIKCEVA — BODO IGRALCI NAMIZNEGA TENISA OSTALI BREZ PROSTOROV?
Medtem ko Je v drugih športnih panogah nastopil odmor, ki ga le tu ali tam skušajo z redkimi treningi napraviti »aktivneiga«. Je v namiznem tenisu položaj popolnoma drugačen. Tam so sredi sezone, ki je letos še posebno bogata. Tekmovanja se vrstijo druga za drugim, žal pa so naši klubi (med temi je tudi NTK Elan) večkrat prisiljeni, da zaradi finančne stiske odpovedo udelelbo.
Novomeški namiznoteniiki klub Elan. ki sodj Se med zelo mlade športne kolektive, se je v prejšnjem mesecu udeležil dveh tekmovanj in požel lepe uspehe. O pr-venstvp. Slovenije, na katerem so Elanove pionirke zasedle prva tri mesta, smo že poročali, tako da nam preostane še državno prvenstvo, ki Je. bilo v LJubljani, tega pa so se* udeležili pionirji in pionirke ter mladinec Turk. Pionirji ln Turk, ki Je prvič nastopil v tako močni konkurenci, niso dosegli
vidnejših uspehov, nasprotno pa so pionirke navzlic nesrečnemu žrebu zasedle vidna mesta — četrto, peto in šesto — v konkurenci najboljših pionirk Jugoslavije. To je lep uspeh, zato pa lahko prihodnje leto pričakujemo še boljši plasma, ker bodo vse tri še lahko nastopile v konkurenci pionirk, medtem ko bodo one, ki so bile tokrat pred njimi, prihodnje leto že mladinke.
Sedaj pa še o domačem tekmovanju, ki naj bi dalo točno sliko o napredku najboljših tekmovalcev. V mislih- imamo Elan»v novoletni turnlr^Sestorlc pri moških in četvoric pri ženskih. Tu so Igrali vsak z vsakim po turnirskem sistemu, ki da najtočnejšo sliko o močj posameznikov.
Pri moških Je zmagal zelo prepričljivo mladinec Turk, ki je vse nasprotnike, razen Plavca, premagal s 3:0, Plavca pa s 3:1. Znova je dokazal, da Je najboljši igralec
namiznega tenisa v Novem mestu. Drugo mesto je z edinim porazom — s Turkom - zasedel Plaveč, tretji za je bil Medic, ki se je spet začel resneje baviti z namiznim tenisom. Sledili so Zurc, nato Uhl in Jakše.
Na ženskem turnirju je prav tako kot Turk pri moških zelo prepričljivo zmagala pionirka Irena Mlkec, ki je vse tri nasprotnice premagala z 2:0. Tudi na drugo in tretje mesto sta se uvrstili pionirki — Turkova in Uhlova, četrto mesto pa je zasedla Ostamko-va, ki pa zadnje čase bolj redko trenira.
Za zaključek naj še omenimo, da~ se bodo pionirji in, pionirke v nedeljo, 25. januarja, udeležili letošnjega odprtega pionirskega prvenstva Zagreba, ki bo nekakšno neuradno državno prvenstvo. Nastopili bodo kot predstavniki novomeškega pionirskega odreda »Janko Stariha*. udeležbo pa sta omogočila občinski ljudski odbor ln društvo prijateljev mladine. Za razumevanje in pomoč — iskrena hvala 1
S*
IVO PIRK0V1C:
TISOČLETJA V ZRCALU KRKE
NAJMANJŠA NA SVETU
Za rimsko cesto skozi Acervo, po naše »Pri gomilah« (gre za velike goli mile pri Stični), in Praetorium Lato-Hj bijcev (Trebnje) dolgo niso natanko I vedeli, kod je šla. Neki zgodovinarji, ■ med njimi tudi Avgust Dirnitz, so M menili celo, da je izpod Hmeljnika s krenila čez Krko in Gorjance na g Karlovec in Sisek. Sele sloviti ji Mornmsen je nesporno dognal, da se g Je držala ves čas leve strani Krke. -e Profesor Simon Rutar in dvorni |H knjižničar dr. Anton pl. Premerstein m sta jo pozneje zares sledila mimo U Otočca, po mačkovski gmajni, pod H Belo cerkvijo, skozi močvirne krali kovske gozdove na Neviodunum (Dr-jjj novo) na Krškem polju; pri Čatežu = je šla čez Krko, kjer je varoval pre-H hod rimski bog voda Neptun, vodila a§ mimo trdnjave Romu le pod Mokri-|§ cami in dalje proti predzgodovlnski M Segesti, kj so jo Rimljani prekrstili H v Siscio.
jg Graditelji nove avtomobilske ce-= ste so šli nevede skoraj natanko po H sledi stare rimske. 2e staroveške in-p ženirje je vodila torej enaka misel H kot njihove naslednike pri enakem iH delu dva tisoč let pozneje. Zato se je p zgodilo, da so brigade s svojimi H krampi in buldožeri povsod odkrili vale ostanke rimske imperialne ce-sj ste in sledove staroveškega človeka, M ki je živel ob njej. Zavoljo tega je §= oživelo tudi zanimanje za davno H preteklost, še polno mraka in nere-!| šenih ugank.
I    NEREŠENE UGANKE STAREGA , VEKA
H Pod Belo cerkvijo so zadeli gra-m ditelji ceste na rimsko pristanišče na H Krki   iz   drugega   stoletja našega
I štetja. Tud j to je bila nova uganka. M 2e stoletja pred Rimljani je morala H voditi natanko na istem mestu čez p Krko pot od predzgodovinskih naseli lij ma Vin jem' vrhu in pri Šmarjeti
II k ilirsko-keltskim železarjem in ko-|| vačem pod Gorjanci. Kar pa je pri-I§ šlo pod Belo cerkvijo na dan, goli tovo ni bil več samo brod niti opor-= nik mostu, ampak nedvomno pravo H pristanišče. Uganka je sedaj v tem. §| zakaj so bili Rimljani dolgo zadovoljni samo s cesto skozi krakovske gozdove, sredi drugega stoletja pa
Od bajke do zgodovine
začeli nenadoma uporabljati od Bele cerkve naprej še vodno pot po Krki, ki teče vzporedno s cesto.
Dolenjska v starem veku Je polna še drugih skrivnosti. V današnjih Grobi j ah na prostranem Šentjernej-skem polju je nekako sredi drugega stoletja zraslo rimsko mestece, ki je starinoslovce od Simona Rutarja »81 Alfonza Mullnerja presenečalo s svojim bogastvom. Doslej je znanih vsaj dvoje njegovih razkošnih kopališč, zgrajenih tudi s pohorskim marmo-rom in mozaiki. O mestecu še nimamo prave slike, ker leže njegovi ostanki in temelji povečini še v zemlji, kolikor jih ni prišlo na dan po golem naključju ali ob kopanju rimskega kamenja in opeke za novo zidanje. Uganka je v tem, da se pojavi mestece pozneje od drugih rimskih naselij, najbrž v Isti dobi kot pristanišče pod Belo cerkvijo, toda daleč od velikega cestnega prometa, ki edini oživlja mesto.
Tretja uganka: Kje je ležalo v dolini Krke rimsko mestece Crucium, ki ga omenja ob cesti Emona—Siscia tako imenovana Tabula Peutinge-riana? Arheologi ga že dolgo zaman iščejo od Hmeljnika pa vse do Škocjana in Dobrave ob Krki. Neznani rimski potopisec pravi, da leži natanko sredi poti med Praeto-riumom Latobijcev (Trebnjem) in Neviodunumom (Drnovim) na Krškem polju, 16 rimskih milj od prvega in prav toliko od drugega kraja. Dvorni knjižničar Premerstein ln prof. Rutar sta matematično natanko ugotovila to sredino pri Jelšah blizu Otočca. Toda čudno, tam ni najti nobenih sledov kakega antičnega naselja.
Ugibali so, da je bil Crucium morda samo poštna postaja, na kateri so se popotniki odpočivali in poštni sli menjavali trudne konje. To pa It« bo držalo. S propadom Rimljanov so njihove samotne poštne postaje, kot je bila najbrž tudi Acervo pri Stični, zares brez sledov izginile, Crucium pa omenja z močno predrugačenim imenom Cruppi celo še v začetku osmega stoletja Kozmografija, ki jo
je sestavil Neznanec iz Ravene (R&-vennatis Anonvmi Cosmographia). Zato smemo upravičeno trditi, da je bil Crucium več kot samo poštna postaja, da je bil pomembno večje naselje, ki je preživelo pet stoletij uničujočih navalov divjih Markoma-nov, Atilovih Hunov in drugih barbarov, za katerimi se umiri naša dežela šele v drugi polovici šestega stoletja.
kustos Alfonz Mullner se je prvi drznil iskati Crucium v razvalinah bogatega rimskega mesteca v Grobi j ah na šentjernejskem polju. Simon Rutar mu je zelo prepričevalno oporekal: Crucium je vendar rimsko itine-rarsko naselje, ležati je moralo potemtakem ob cesti Emona—Siscia; zanjo pa že od Mommsena vemo, da je tekla po levi strani Krke. medtem ko leže Groblje šest kilometrov južneje na drugi strani reke. Skrivnost rimskega Cruciuma je tako ostala zavita v nepredirno sivo meglo starega veka.
Četrta uganka: Od SchSnlebnovih in Valvasorjevih časov ni nihče dvomil, da je bilo v rimskih časih glavno mesto keltskega plemena Latobijcev na Dolenjskem, Neviodunum imenovano, na tleh današnjega Dr-novega na Krškem polju. Tam že stoletja prihajajo na dan bogati arheološki zakladi, obzidane in poslikane grobnice bogatih Rimljanov, denarji, lišp, orodje in izdelki umetne obrti. Že Linharta pa je osupnilo, da od Ljubljane do Drnovega ni po sledi stare rimske imperialne ceste 64 rimskih milj, kot bi jih moralo biti po podatkih rimske Tabule Peu-tingeriane od Emone do Neviodunu-ma. S 64 rimskimi miljami je prišel Linhart daleč čez Drnovo, k Cate-škim toplicam. Tam je nad Velikimi Malencami zares našel pravokotniške obrise stare trdnjave in menil, da je morala biti tukaj rimska občina keltskih Latobijcev, z rimskim uradnim imenom MunidJpium Flavium Lato-bicorum Neviodunum, in ne pri Dr-novem. Zgodilo se je nekaj podobnega, kot pozneje z Grobljami in Cruciumom: Tam, kjer bi moralo biti po rimskih cestnih merah neko
iiiiiiiiiiiiiiiiii:
staroveško mesto, ga ni bilo najti, več milj proč pa so že dolgo odkrivali pomembne razvaline neznanega antičnega naselja.
Zgodovinar Kenner je gordijski vozel uganke presekal, namesto da bi ga razvozlal: na Drnovem naj bi bilo po njegovem mišljenju samo civilno mesto Neviodunum, pri Velikih Ma-lencah pa politično in vojaško mesto enakega imena.
Zgodovinarji in starinoslovcl so Kennerjevo močno prisiljeno misel sprejeli. Toda zares je težko verjeti, da bi dal kdaj človek dvema, le nekaj milj oddaljenima mestoma enako ime. Znano pa je tudi, da so trdnjavo pri Velikih Malencah zgradili Rimljani na starih ilirskih tleh šele v nemirnem poznem srednjem veku, menda v drugi polovici tretjega stoletja, če ne pozneje, medtem ko je rimska občina Latobijcev že dve stoletji cvetela. Skratka, v podobi naše Dolenjske v rimskih časih se je nakopičilo mnogo čudnih nesoglasij in nerešenih vprašanj. Dvomi in protislovja pa so v vsaki znanosti spodbuda za nov korak k resnici.
KATASTROFA RIMSKE CESTE
Slutil sem, da tiči za vsemi naštetimi težavami z Neviodunumom, Cruciumom, Drnovim, Grobljami in odkritim rečnim pristaniščem pod Belo cerkvijo ena sama neznanka, ena sama, še nepojasnjena skrivnost. Toda kakšna?
Presenetljivo misel mi je dala drobna novica v naših časnikih v jeseni leta 1957:
Zavoljo deževja so takrat postale ceste skozi močvirno Krakovo, koder je "tekla nekoč tudi rimska cesta, neprehodne; ves cestni promet so morali preložiti z leve strani Krke na desno, skozi Šentjernej in mimo Grobelj na Kostanjevico. — Toda mar niso bile deževne dobe vedno, tudi v starem veku? V Krakovem leže globoko v zemlji cela hrastova debla, ki so se v davnini pogreznila v nenadoma zamočvirjeno zemljo in v tisoč — in stotisočletjih na pol po-oglenela. Mar ni zajela podobna prirodna katastrofa v stoletjih starega veka kdaj tudi rimsko cesto Emona— Siscia? Naravnost čudno bi bilo, če je ne bi.
POGOVOR S TOVARISTCO
SREČO
Marija P o r e b e r, uslužbenka Uprave za dohodke pri ObLO Novo mesto, je dobila te dve nagradi Dolenjskega Usta — prvič 15.000 dinarjev pri na-gradnem žrebanju velike ankete, drugič 3000 dinarjev za pravilno rešeno letošnjo novoletno križanko,
Marija pravi na to:
— Ce bi imela v ljubezni toliko sreče kot pri Dolenjskem listu, potem bi bilo vse v redu.
— Kdaj ste reševali križan-ko?
— Na starega leta večer sem
do polnoči delala, potem sem pa vzela v roke Dolenjski list in začela reševati križanko. Veste, kar nora sem nanje! Vedno jih rešujem. Ob polnoči, ko so se vsi zabavali, sem jo ob radijski glasbi reševala. Na vaši upravi sem jo oddala pa šele zadnji trenutek.
O nagradah pa je dejala tole:
— Obakrat sem bila tako presenečena, da nisem mogla verjeti, da je res, Ko so mi povedali, da sem dobila nagrado, sem jim rekla, naj se
nikar ne norčujejo iz mene. ... in:
— Kar sem pri plači prikrajšana, mi doda Dolenjski list...
— Ste kaj pričakovali nagrado?
— Ne. Sme/ali smo se, ker je horoskop povedal, da bo začetek tedna dober, konec pa je
odvisen od mene... in dobila
sem nagrado. Za konec je še dodala: — Upam, da bom prihodnjo
novoletno križanko reševala ob
televizijskem sprejemniku. S tem je namignila na naše
skorajšnje nagradno žrebanje.
No, bomo videUI
Okrogle
IZUMRLI VELIKANI
Vedno znova naletijo znanstveniki v različnih delih sveta na ostanke nekdanjih živali-velikanov. V vzhodni Afriki je neka angleška ekspedicija odkrila okostja živali, ki so živele v tistih krajih pred približno 400.000 leti. Na sliki vidite okostje vellkana-mesojedca, ki je živel pred sto tisoč leti; dolg je bil približno 25 metrov. Žena srednje veHkostl sega velikanu komaj do vratu
— A tako! Nista, me ie videla? Mislim pa, da me bosta kmalu spoznala!
Šoferska
Šofer se ločuje od svoje žene pa ga vpraša sodnik: »Kako dolgo pa že pravzaprav živite v zakonu s svojo ženo?«
»Hm, kakih 36.000 kilometrov,« odgovori šofer.
ŠKOTSKA
McKormik ponoči vstane in se začne sprehajati po sobi. Pa ga vpraša žena: »Ja, kaj nisi vzel prašek za spanje?«
»Seveda sem ga, in ravno to mi preganja spanec. Venomer mislim, zakaj tako malo praška toliko stane.«
......■       , ■............ , ...Vi-.:.. -,, ' •■ .....,- --v^
je prav  gotovo tale drobcena violina,  ki jo Je izdelal neki Francoz; dolga je le 32 milimetrov. Njen konstruktor pravi, da bi lahko na instrument igral, če bi le našel violinista odgovarjajoče rasti...
Vaše nagrade prihajajo...
Objavljamo prvi spisek daril našega letošnjega novoletnega nagradnega žrebanja, v katerem bodo sodelovali vsi stari In novi naročniki DOLENJSKEGA LISTA, ki bodo do 15. februarja 1959 poravnali polletno naročnino za naš tednik.
Znana tekstilna tovarna N0V0TEKS NOVO MESTO je prispevala za žrebanje svoje priznano kvalitetno
blago za moško obleko, medtem ko bo podaril RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO
2 toni premoga — kock. Zdravilišče ČATEŠKE TOPLICE pri Brežicah bo nagradilo enega izmed našh naročnikov z
10- dnevnim pensionom.
Belokranjska trikotažna industrija BETI v Metliki pa bo prispevala
garnituro ženskega perila. KOPITARNA V SEVNICI sodeluje v letošnjem nagradnem žrebanju z
10 pari EXPRES napenjačev, KMETIJSKO GOSPODARSTVO Kostanjevico na Krki pa je pripravilo
50 drevesnih sadik in 50 trsnih
c e p I j e n k. Zdravilišče ŠMARJEŠKE TOPLICE s svojo čudovito okolico in zdravilno vodo bo tudi letos nagradilo enega izmed naročnikov Dolenjskega lista z brezplačnim
10- dnevnim pensionom. Ostale nagrade bomo objavil! prihodnji teden, še vedno imate čas, da si naročite priljubljeni pokrajinski tednik novomeškega okraja, ki vas vsak četrtek seznanja z najnovejšimi dogodki, napredkom in uspehi vaše občine in ožjega domačega okoliša! Ne pozabite: prva nagrada letošnjega velikega žrebanja je
TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK
ki ga bo uprava našega lista podarila enemu izmed naročnikov, ki bo do 15. februarja poravnal polletno naročnino!
Bili sta mladi, lehkoživni. in kar jima je v glavicah vzkipelo, se je moralo takoj izvršiti. Urno sta se napravili, na mizi pa pustili list, v. katerem je bilo povedano, da sta se šli izprehajat. Potem sta tihotapno Šinili po stopnicah, črez vrt po skrivni stezi in črez most na eno stran v smrekov gozd. Tam pa sta sedli na mah in se otroško radovali, da se jima je tako lepo posrečilo skrivnostni ta izlet.
Po slabi poti sta odšli proti Strug'. Po-nočno deževanje je bilo napravilo mnogo blata. Ako sta hoteli priti s suho no?o dalje, sta morali laziti po gošči. Umazali sta si dolgo obleko in tu in tam je ostalo tudi kaj na trnju. Ali vedno sta se smejali in ni eni ni prišlo na misel, da bi se vrnili
»To bo mama gledala, ko naju ne bo nikjer!- je izpregovorila Serafina.
»To naju bodo iskali! Vsi strežaji bodo morali prelaziti gozdove!* se je smejala Lucija.
•►Morda bodo mislili, da sva padli v vodo!*
»To bo lep dan danes!-
-Že davno sem hotela videti to Strugo!«
»In ta baron, ali si videla, kako je bil umazan?«
-'In na kakem konju jc sed^l!« »In kako je gledal, ko je naju opazil!" »To pa vem. da se boji žensk, ta divjak! In kako gleda!«
»Bogve kako gnezdo ima v tej svoji Strugi!*
»No, pa saj bova videli kmalu!«
Pot se je zavila v hrastov gozd. Okrog poti so rastli visoki, stari hrasti, obrastli s tistim dolgim, nitkastim mahovjem. Žolne so tolkle po njih in kobilarji se oglašali po vejah. Dekletoma pa se je tu silno krasno zdelo, in prišli sta takoj do sklepa, da so taki Izprehodi mnogo lepši, kakor pa tista hoja okrog /pod sitnim nadzorstvom.
Ko sta stopili iz gozda na ravan, je ležala Struga pred njima. Struga s svojo podrtijo! Melanholičen vtisek, ali tudi romantičen!
»Poglej, kako romantično!* je vzkliknila kontesa Lucija, ki se je bila napila iz romanov navdušenja za romantiko.
»In cerkve imajo tudi!« je pristavila Serafina. »V to morava tudi! No, pa saj pregledava vse, ker tako ni nobenega doma!*
»Kakšen kruljav strežaj morda!« je dejala še Lucija.
»Ali to bo naju še vesel, ker tako vse leto ne vidi človeškega obraza!«
Nikogar ni bilo opaziti v zapuščenem poslopju. Na širokem dvorišču je stalo nekaj voz. Srčno sta šli skozi široka vrata. Tam pri hlevu je ležal na verigi priklenjen pes. Ali bil je tako star, da če vstal ni, ko sta se mu prikazali gospodični.
Nekoliko piščet je greblo po dvorišču.
potem pa se je kokodakaje razpršilo na vse strani.
Človeka ni bilo videti nikjer!
Po strehah so kričali vrabiči, kakor bi oni sami bili vznemirjeni po nenavadnem obisku. Končno se je nekje na koridoru prikazal mlad hlapec ter pomolil razmr-šeno svojo glavo črez zid, raztegnil široka usta in — zopet izginil.
»Vidiš, da ni nikogar doma!« je izpregovorila kontesa Serafina veselo.
Kontesa Lucija pa je pristavila: «Sedaj pa kar pričniva in preglejva vse! Lahko bi se zgodilo, da puščobni gospod baron prikrevsa s svojim konjem nazaj, in potem bo konec najinemu veselju!«
Glasno smejoč se sta korakali črez dvorišče.
»Lucija, glej cerkev!«
»Torej najprej vanjo!«
Grajska ta kapelica je bila videti kakor širok stolp, katerega so na vrhu pokrili z malim dimnikom. Lesena atreha je kapala na vseh mestih od ostrešja, in železni križ, postavljen vrhu stolpišča, dimniku enakega, se je bil med časom prevrnil in je sedaj visel žalostno navzdol.
Vrata kapelična so bila na stežaj odprta. Gospodični sta vstopili. Iz mračnega prostora pa sta skozi ubito okno pobegnila plašna goloba, ki sta gnezdila nekje v zapuščenem svetišču. Mali oltar J« bil v razpadu, svetniki na njem pa vsi polomljeni. Ta ni imel roke, drugi nekaj obleke ne. Tudi črna slika v razpadlem okvirju je bila raztrgana.
Vzgojeni v veliki pobožnosti, sta takoj pokleknili ter molili nekaj časa. Potem pa sta pristopili k ploščam, v steno vzidanim, katere so pravile, da so tu pokopani ti in ti struškf gospodje, ki so bili v življenju to in to ter so izvršili ta in ta spomina vredna dejanja. Pred vsako ploščo pa st*
se mudili in iz čudne stare nemščine kovali in ugibali, kar je bilo zapisanega.
Ko sta bili ravno zamislili in pogreznili v ploščo, ki je svetu oznanjevala življenja čine slavnega gospoda Eberharda, barona iz Struge, ju je prebudilo zoper vse pričakovanje smejanje,' sladko-zveneče. Plašni sta odskočili ter pustili gospoda Eberharda na plošči.
Na pragu pri vhodu je stala ženska, morda kakih deset let starejša od kontes. Bila je krasna! Okrog smejočega obraza so se ji vsipali kodrasti lasje, in bela obleka okrog vitkega telesa ji je dajala pre-čuden vtisek. Kakor podoba iz pravljice se je bila hipoma prikazala! V naročju je nosila polno butaro cvetja in rož, da je bila njena podoba še bolj poetična. Ali iz
oči ji je šinil včasih nenaraven ogenj, ki pa je takoj zopet ugasnil in izginil pred tisto topostjo, ki jo nahajamo v pogledu blaznih oseb. In blazna je bila tudi v istini.
Sladko-zveneče se je smejala in njeno oko je z dopadanjem zrlo na tujki, ki sta se tako nepričakovano vsilili v njeno se* lišče.
III.
Kontesi, videč, da je samo ženska, sta se takoj pomirili, dasi sta bili v prvem trenotku ne malo osupli. Kontesa Serafina je izpregovorila srčno: »Hoteli sva pogledati to kapelico!*
Ali tujka se je vedno smejala, potem pa pristopila k njima ter vestno opazovala njiju obraz.
Vlado Lam »t:
grad
otocec na krki