it sa koriatl dalav-akaga Itudatva. Dalav-ol ao opravldanl do vaaga kar productra|o.
Thia papar la davotad to tha Intaraata of tha working class. Work-ara ara antttlad to all what thay produca.
SfÄ?4 M	*>•« »W7, »t u« paat orriM
Chketgo IU. uudvt Iba Aet of üo«cr«M •( March trd, 1878.
Officc: 2146 Blue Uland Ara.
"Delavci vseh dežela, združite se".
n
PAZITE!
na itavllko v okiapiju. ki aa nahaja poleg va-Aaga naalova. prilepil«, neg* »podal .vil
na ovitku. Ako (273)
|e itavllka .	'
tada| vam a prihodnjo itavllko natega llata poteča naročnina. Prost. mov ponovita |o tako).
Stev. (No.) 272,
Chicago» ill., 26. novembra November) 1912.
Leto (Vol.) VII.
tonvenciia A. F. ol La- »»-«t^»«* «Mepmi ^ »«j-
1	vee pokornosti vzbudil sodro«
DOr.	Robert Smilie iz Škotske, ki je
--| govoril o vt4liki disciplini angle-
V soboto 23. novembra ob dese- «kili »rudarjev v ¿asu njihovega [tih zvečer je bila zaključena dva »plošnega štrajka zadnjo pomlad, lintridt seta mina konvencija1 Pripomnil j«' tudi, d» so \ tem jneriške delavske zveze (Ame- *trajku premogovni baroni več »ican Fcderation of Laibor) po profitirali kakor pa delavvi, kajti Totedenjskem zborovanju. Ta že ^ meseea pred štrajkom so onvencija je bila za nas tem važ-jejša, ker se na nobeni do sedaj li bilo toliko naprednega duha u. razenega. kakor ravno na tej in er se na nobeni ni bilo ozračje ako polno socializma. Daai soeia-istični in drugi napredni elementi se niso dosegli odločujoče moči, J lanske konvencije a z opra-ičenostjo gojimo ' najlepše nade kratki bodočnosti. Ta trditev se pira na dejstvo, da je soeialistič-i kandidat za predsednika obil 5,074 glasov proti sedanje-u predsedniku Samuel Gonipcr-, dočiin jih je na konvenciji v tlanti samo 2,800. Še boljši u-eh i>a je dosegel soc. podpred-tfdpiški kandidat Johnson, ki je '/»bil 6125 glasov. Ako pomislimo, da so delegat je reprezenlirali kako 18,000 glasov, je tvoril apredni element nekako eno retjino vseh glasov. Velik upliv p redn i h delegatov se kaže tudi tem, da je konvencija izvolila sodruga Louis Kempfer-ja za de-egata na kongres angleških strokovnih organizacij, ki se vrši neseoa septembra pr. leta v Manchester-u. Sodr. Kempfer je ajnik pivovarske unije je tako iplivna oseba v vrstah strokovno-organiziranega delavstva, da je ljegov protikandidat svojo kan-idaturo umaknil. Kako se širi nnenje proti sedanjemu reakcio-
ti
povišali ceno premogu ter se tako odškodovali za izgubo v času štrajka. Vsa teža štrajka je lorej padla na delavska pleča. Nadalje je dejal: 4 Druga važna lekcija, katere smo se naučili v tem štraj-ku je ta, da ni varno še nadalje pustiti rudnikov v rokah privatnih oseb, katere jih izkoriščajo v svoj lastni profit, in ne v korist vsega ljudstva. Pri nas na Angle-zkem se je začalo hitro širiti mne nje, da naj bo zemlja, rudniki, železnice itd. državna last in naj se uporabljajo za blagor vsega naroda. To se imenuje socializem in tega imena se že zavedam petindvajset let. To gibanje hitro prodira tudi v strokovne organizacije, Ni več daleč čas; ko bo naša poslaniška zbornica postala "ljudska".
Med bratskimi delegati so bili tudi trije ameriški duhovniki, zastopniki irazilih verskih organizacij. Med njimi se je posebno odlikoval Rev. Peter DieNz, ki je zavračal socializem, češ, kaj bo po-mogalo, ako se dalevci po Marsovem reku: — Delavci vseh dežel združite se ¡zgubiti ne morete ničesar raz v en verig, a pridobite si lahko ves svet. — združijo ter dobe v roke vse bogatstvo sveta, ker bi pri tem pozabili na sveio-pisemski ,rek: Kaj pomaga človeku, ako si ves svet pridobi, če pa
. ... . — . svojo dušo pogubi. — Dieta si je larcu in diktatorju	ia, ¿^.¿m «_£	,
ijefovi kliki, k«/, tudiV ,la J "VOliI	precj „ed.„„
,teg««j, nekaterih pod-onfaniza-M". * MMt°PD,kl «»«rrfkeg» kakor rinit«! Min, ^orkers.^0™0 <"-?an,Zlra„eKa delav
We.t«n Federation of Miner*,, (N)ulalj,vanje na za(Jnji 8trane ) ffashiniet unije in druge, dobili
osebno naročilo, da naj se nei Samo $9.13 na dan dobiva par
enejo domov ,ne da bi registirali mesecev stari potomec onega voje glasove proti sedanji upra- Aetorja, kateremu je uaoda Tita-i, katera se a vso silo upira uve- nica 15 aprila 1912	p.
ti v nase strokovne organizacije nit bwMkpbn in razkoAne^a rec modernega duha, pr, čemer živIjenja ,>ml ^^ *
aj bi s, za vzgled vzele soradne mreč postavni varuh določil, da
Tropske organizacije. Tako mo-L,. mUda maH $
erinziranje bi znatno povečalo	•	i i . . i . m
v . ,	. ,	J« otroka za dobo treh let. Temu
fioc strokovne organizacije, kakor I . .	t .
,	.	XT	posmrtnemu otroku je Astor za
okaznje nestevilni us|>ebi v Nem-	. . ... , 7 . .
» . . •. • ,	m	pustil tri nulionc do ariev. ki se
iji. Avstriji in drugod. Tu sem , , „ . .	J ..
. * . . « , . . .	P» bodo vee kakor potrojili do
feada zlasti industnalni union,-	njejrove polnoletnosti. Polubrat
i. to je da so delavci organ,zi-	te(?a	„ (ieteta y.
»u po mduetr^ah, v katerih so	„ • ^ ^ . , . , . .
I i u u i c^nc Astor je postal te dni polno ^alem „e pa atrokah. kakor |eten	, gvoje'riime
IS? u>dnatnalnf?a unio- dedšžino gvoj	^ 8p op
Hoa hočejo aocialnti uveljavitil • „„ .„.„, , .	...
vrhovni organizacijah tudi n» ™»"J kakor 100 m,ho-
k a i a *	j	, nov dolarjev,
c demokTatizma, predvsem, da ^ J , . 1( , , „
li odbornike federacije vse L J^ bll° '	l. ^
nstvo, k ne delegat je. Toda bl 4°b AMtem.,ča8U ne hlI° v ho anja upravna klika vidi v tem *atl Zmenki na stotisoče dclav-»j pogin, zato se brani sprejeti kl «o pr.«,ljeni preživljati se itakega. Kolika časa se bo dalol* in .SV0J0 dnifl™ 8	na te
lavstvo se komandinati in sle- (,pn' opsto n,tl teh ni- No' I po ljudeh, ki svoje važne 80 pa (,p,ftVn ltak z«^voljni s ^ uporabljajo v spekulativne taknm »«r«<^aini. kakor so pn mene za svoj žep, pa naj pri tem kazaIi Pn zadnjih volitvah, tako delavski interesi trpijo, je Brezplačno občinsko perišče je
0	vprašanje.	bilo pred kratkem otvorjeno v Pvi teden zborovanja se jc Cincinati, O., za delavske žene.
bil največ za poročila izvr- Opremljeno je z najmodernejšo alnega odbora poravnavo spo- mašinerijo, kakor motorni peril-v posameznih organizacijah nik, sušilnik in električni gladil* sa nagovore bratskih deelga- niki. Za sedaj lahko uporablja to
perišče do 500 žensk vsak teden, edsednik Oompers je bil letos Dosti gospodinj prihaja vsak te-
1	bolj radikalen kakor druga M en tu notri ter se poslužuje te Na nekaterih mestih je zaAel naprave, ki neverjetno olajša na-v socializem. Tako je na pr. porno delo. Mestne oblasti uvide-
med drugim: ''Zahteve po	vajo velik pomen in vrednost te
jfh plačah zastopajo naie pre-	tako potrebne institucije, zato
nje, da bi morali biti delavci	nameravajo v najkrajši bodočno-
[večji meri deležni bogatstva,	sti otvoriti še več perišč. Iz tega
pro ustvarjajo z dfelom svojih	je razvidno, da ljudje, ki na »ni
. Napredek človeiHva zavisi od	strani z vsemi silami delnjejo
ranitve revftčine." Iz negove-	proti socializmu, na drugi slra-
Bp>ročila je dalje razvidno, da	ni sami uresničujejo socialistična
Ijje federacija sedaj 1,841.000	načela, seveda se tega ne zave-
jjfcov, kar pomeni napredek za	dajo. Razume se da so to le droh-
B80 od lanskega leta Vsa	tiniee tega. kar socializem zalite
ipersova naprednost je na-	va. Taka občinska in druga skup-
jena in prihaja iz njegovih	tirt lastovana podjetja imajo pa
ijskih nagibov in se je z njo	tudi to dobro stran, da kažejo
I iznebiti opozicije napred-	nraktično vrednost skupneirs
^lefator.	lastništva.
Pred splošnim klaniem v Evropi.
Delavci vseh narodov se moralo upreti mesar|en|u!
Kapitalistična in buržvazna Europa je podivjala.
Okrvavljeni moloh vojne grozi vprizoriti iz Balkanskega klanja splošno klanje in inesarjenje v celi iztočni Europi.
Avstrija mobilizira, Rusija mobilizira, Nemčija in Anglija se pripravljata. Italija hiti z mobilizacijo na morju. Vsak dan, vsaka ura lahko prinese vest o groz nom spopadu. Vsak dan lahko šine novica, da se poleg balkanskega proletarijata kolje tudi avstrijski in ruski proletarijat —in da se kolje med seboj jugoslovanski proletarijat!
Avstrija hoče vojno s Srbijo, Srbija bi se ne ustavljala Avstriji, ko bi ne imela za seboj Rusijo. Rusija ho isti hip — tako se glase vesti — napadla Avstrijo, čim zadnja vdere v Srbijo. Italija in Nečija kot zaveznici Avstrije bosta šli proti Rusiji; Anglja in Francija kot zaveznici Rusije bosta pa pomagali zadnji proti Avstriji, Nemčiji in Italiji, če pride do splošnega spopada.
1'Veliki kronani in oeilindrani razbojniki se hočejo torej poklati za plen — za Balkan! Toda veliki razbojniki se ne bodo klali. Če se bi — naj bi se! — mi bi jim iz src» privoščili ta "špas"., Toda oni so prepametni. Avstrijski cesar, ruski car, srbski kralj in o stala mogočna gospoda, ki odločajo o vojni — ne pojdejo v klanje. Oni ostanejo doma — toda na prostrana morišča bodo zopet podil i stotisoče delavcev, stotisoče ubogih kmetov — proletar-cev, kateri nimajo nobenega dobička od tega, če na Balkanu ob Jadranskem morju gospodari Srbija ali Avtrija. Veliki lopovi na "elu oficijelne Avstrije in Rusije bi radi poslali v smrt — v hrano
psom in ga vranom milionske čete delavcev in z njih krvi kovali nov kapital I
Zgkaj vse tof Ko so se podali balkanski monarhi na rop v Turčijo, popadla je Avstrijo grozna ljubosumnost. Avtrija, namreč o-ticijelna Avstrija, gnjila in tirau-ska dunajska vlada že od nekdaj goji željo, da bi bila tudi ona deležna plena na Balkanu, ko se bo delila turška država v Europi. In sedaj, ko iioče Srbija zase pridržati kos obrežja v Albaniji ob ,Ja-draûskun morju s pristaniščem Durač zahteva Avstrija, da mora Srbija držati svoje prste proč. Saina Srbija, posebno sedaj, ko je v vojni s Turčijo že zelo izkrvavela, bi se seveda ne mogla niti jeden dan ustavljati Avtriji; ali Srbija ima Rusijo za seboj ; ruski car, kateri je podpihnil balkanske zaveznike proti Turčiji, podpihuje zdaj Srbijo, da se naj ne ozira na u meša v an je Avstrije. Tako se rešuje balkansko vprašanje 1
Postopanje Avstrije je torej iz kateregakoli stališča in še posebej iz našega delavskega stališča skrajno krivično in podlo. Tu se vidi. koliko je KEâCANSKI Av-striji ( !) na tem, da se južni Bol-kan osvobodi NEKRŠČANSKE-GA Turka!--(Kam bodo sedaj obrnili oči tisti duševni slepci. ki pojejo glorijo krščanskim in slovanskim bratom, kateri koljejo MohamedanceT Kam bodo obrnili oci, ko bodo slišali, da sedaj njih krščanski in slovanski bratje koljejo svoje krščanske in slovanske brate ob Savi? Radi bi videli njih obraze!)
Avstrija nima ničesar iskati na Balkanu! Niti kos zemlje v Albaniji. nad katerem drži Avstrija svoje hajduške prstte, ni v res-
nici vreden niti jedne same kosti, niti jedne same kaplje krvi av atrijskega delavca! l)a bi se tisoče avstrijskih delavcev in kmetov, srbskih delavcev in kmetov in ruskih delavcev in kmetov klalo in streljalo drug drugega, po-žigalo in rušilo mesta in vasi da bi stotisoče mater, žen in otrok ostalo brez sinov, soprogov in o-četev samo radi tiste peščene deželice, bilo bi to hudodelstvo tako grozno, da si groznejšega ni misliti!
Kapitalizem je že nagromadil dovolj hudodelstev s svojim krvavim ropom na Balkanu. Ali ue ni dosti?
Slovenski delavci v Ameriki!
Položaj v Europi, kakoršen je danes, mora tudi nas zanimati. Stališče vsakega delavca, kateri se količkaj zaveda svojega razreda, mora biti: boj vojni!
Seveda sami ne moremo ničesar storiti. Sami smo kapljica v morju, ki izgine. Pridružiti se moramo velikemu valu vzbujenega delavstva, ki valovi po celem svetu. Mednarodni biro socialistične stranke v Bruselu pozivlje delavce vsega sveta, da vstanejo kot en »nož proti grozečemu svetovnemu klanju. Vojna na Balkanu se ne da več odvrniti. Smrtna kosa, ki tamkaj kosi krščanske in moha-medanske proletarce, bo preneha la kositi kadar se uda ali pade barbarski turški sultan. Odvrniti je pa mogoče novo vojno med Avstrijo, Srbijo in Rusijo itd Mednarodni socialistični biro je sklenil, da se predloži mednarodni kongres, kateri bi se imel vršiti prihodnje leto na Dunaju, za leto 1914 in namesto tega se vrši v kratkem izvanredm kongres v
x . .	—
Švici, na katerem se ho predvsem razpravljalo: kako preprečiti ev ropsko vojno. Kakor se čuje, bo kongres urgiral delavce cele Ev rope, da v skrajni sili vporabijo
(Nadaljevanje na zadnji st.rane.)
Socializem mogočno napreduje.
DOKAZ: NAPADI IN PER8E KUCIJE NASPROTNIKOV, KI SO V STRAHU.
Poziv na
PROTESTNI SHOD
Jugoslovanski delavci v Chicagi in okolici!
Doli v enem najtemnejših kotov civiliziranega sveta — na Balkanu — se bije ena najbolj krvavih bitk; klanje še ne probujenih delavskih mas se vrši na debelo. Na tisoče in tisoče naših nesrečnih bratov, kristjanov in mohame-dancev, je že izdihnilo, na altarju boga mamona, v veselje in radost denarnim mogotcem. Na tisoče družin je v tem groznem klanju izgubilo svojce: može očete, sinove in brate. Na tisoče Grkov, Turkov, Armencev, Bulgarov, Srbov in drugih je bilo vabljenih po raznih kapitalističnih agentih, naj gredo "bra-nit svojo domovino", naj gredo nadomestiti svoje padle brate v boju katerega so evropske velesil« že dolgo preje določile, z namenom, da izženo ' bolnega moža iz Evrope".
Kakor se glase pWocila iz bojišča, so združene moči balkanskih državic jaeje nego se je prvotko mislilo, in sedaj se že kaže ljubosumnost evropskih velevlasti, katere se h^ejo - v nadi, da pograbijo plen - vmešati v vojno teh državic in tako /vprizoriti splošno evropsko vojno, katere posledice se ne dado popisati.
Tudi ameriška vlada je, kakor je posneti iz časniških poročil, poslala pred Carigrad dve bojni ladiji, da varuje ameriške misijonarje — in naravno ameriški kapital.
. Mednarodni socialistični Biro v Bruslju je izdal poseben manifest v katerem pozivlje zaveden proletarjat po vsem svetu, naj prireja shode in naj vzdigne svoj glas. kot znak zavednosti, da razume kaj pomenijo vojne za proletarsko maso, proti vojni na Balkanu.
Ker se vojna na Balkanu sedaj ne da odvrniti, pač pa se da s protesti depopularizirati mnenje o potrebnosti vmešavanja evropskih velesil v vojno na Balkanu, je sklenil vzajemni odbor raznih socialističnih organizacij v C ook County, da priredi	i	«m
dne 1. dec. L L ob 2. url popoldne
VcBk faven protestni ljudski shod
v Wooster's Dvorani, Lake In Desplalnes St
Na tem shodu bo govoril za Jugoslovane srbski sodr. B R Savich
Govorniki bodo tudi v ruskem, angleškem, poljskem, nemškem, ogrskem in litvinskem jeziku.
Prijatelji in zagovorniki miru in pravičnosti, vsi na U shod!
VZAJDfKI ODBOR sodaligtidni)! organizacij v Oook County, m.
Socialisti napredujemo. Mogočno raste ideja socializma in prodira tudi v najtemnejše kote pro-letarskih mas. Najboljši dokaz za to so — kapitalistične persekuci-je posameznih sodrugov v splošnem gibanju Amerike in fanatično rjovenje kapitalističnih priveskov proti našemu jugoslovan-sk emu gibanju posebej.
Začnimo najprej pri sebi. Pred petimi, šestimi leti se ni živ nasprotnik zmenil za nas. Napadali so nas sicer, toda ne kot socialiste marveč kot brezverce in boj je bil od časa do časa naperjen le proti posameznim so-drugom. Socializma se ni nihče dotaknil. Takrat smo bili mi še slabi. Organizacije — brez nekaj malega v Chicagi — ni bilo; javnih shodov ni bilo; časopisje je bilo slabo, omejeno le na majhno število čitateljev in drugega tiska sploh ni bilo. Zato nas slovenska javnost sploh ni marala vpoštevati. Zato tudi ni bilo posebnih nasprotnikov — saj v javnosti ne.
Zdaj je drugače. Mi smo narasli. Iz jednega ali dveh klubov je narasla mogočna organizacija, katera danes šteje osemdeset krajevnih klubov vštevši Hrvate in Srbe. Tisk je narasel. 4<Proleta-rec" se je razširil po vseh slovenskih naselbinah; siri se boljin-bolj in zadobiva veliko moč. Število naših naročnikov bo vsak čas dospelo na 3000. Socialistične knjige in brošure preplavljajo vse naselbine. Ni ga kraja, kjer bi ne bilo govora o socializmu in večalimanj vspesne agitacije. Naši mezdni sužnji po rudnikih in fabrikah se zanimajo za naše gi banje, segajo po socialističnem Čtivu in zahtevajo socialistične govornike. Višek dosedanjega vspeha je pa jugoslovanska socia-listična organizacija dosegla s tem, da je letos pozvala v Ameriko jednega najboljših socialističnih govornikov in predavateljev na Slovenskem Jugu sodruga Ethina Kristana.
Prihod sodr. Kristana v Ameriko je pa bilo za naše nasprotnike že preveč. Niso mogli verjeti, d a zatnoremo kaj takega storiti. Da bi mogla "peščica socialistov" — tako nas hoče ponižati "Glas Naroda" — izpeljati tak kos dela kot je bila Kristanova tura, ki je bila naravno zvezana z velikimi stroški, to je za slovenske nasprotnike socializma še danes uganka.Čutili so sicer našo moč že poprej. To je bilo razvidno iz raznih časopisov, kateri so večkrat v sovražnem in prezirljivem tonu omenjali socializem in naše gibanje. Toda Kristan v Ameriki jim je pa potrdil strah, da smo jugoslovanski socialisti tukaj re< sila. da smo moč, s katero mora jo računati in sprcletela jih je fu-rija silnega gnjeva. Zbali so se sodr. Kristana tako, da so ga de-nuncirali pri naselniških oblasteh še pred no je stopil na ameriška tla. Ali ko jim je ta prvi naskok sijajno spodletel in ko je sodr. Kristan pričel s svojimi shodi, zatulili so kakor da bi jih pi. čil sam gad.
Rev. Anton Sojar je zatuli! v imenu slovenskega popovstva v Ameriki. Tn še danes tuli. Uprav nesramno in falotsko je napadel Tone Sojar Kristana takoj dru^i teden njegove ture v "Amer. Slovencu". Napadal ga je ves čas in še danes ga napada ko je aodr. (Nadaljevanje na zadnji struno.)
Nikar ne odloži "Proletarca" is rok, prodno ne preči tal članek na 3. strani: "Proletarčeva armada". V tem členku Je nekaj Talnega, kar se tebe tiče.
Iz naselbin.
LORAIN, OHIO.
Porodilo o shodu, na katerem je govoril »odr. Etbin Kriitan,
dne 12. t. m.
Shod je otvoril »odr. John Kotnik. V kratkih besedah je pojasnil pomen istega iu pripomnil, da je vsakdo, ki želi debatirati o socializmu s sodr. Kristanom, dobrodošel. Nato je predstavil sodr. Kristana, katerega je občinstvo burno pozdravilo. Sodr. Kristan je v svojem govoru pokazal kritičen položaj trpečega in izkoriščanega delavstva od strani vladajočega kapitalizma.
Govoril je približno sledeče:
Sodrugi, pomen in dolžnost socialistične organizacije je, izboljšati sedanji delavski položaj. Socialistična stranka edina je na pravi poti do delavskega napredka. Imamo pa veliko nasprotnikov, kateri lažnjivo govore o socialistični organizaciji. O socialistih govore, da nimajo vere in da jo hočejo se drugim vzeti. To vsak lahko ve, da je to odkrita laž. Kajti vera ni kakor zob, da bi jo s kleščami izruvali, kakor se izruje zob. Toraj je samopo-sebi umevno, da vere ne more nihče nikomur vzeti, ako jo sam ne da. Slab človek je pa tisti, pa naj bo kdor hoče, ako da svojo vero od sebe, če ne ve zakaj in slabo je podkovan tisti, ki veruje brez svojega prepričanja. Vera naj gre toraj na stran. Ml nismo za vero in tudi ne proti veri, ker vemo,da za vse vere nam ne bo nihče dal kruha, ampak le za denar. Za to pa moramo gledati, da se organiziramo, ker le na ta način si bomo izboljšali gmotno svoj živ-ljenski položaj. Vsak delavec sam dobro ve, kako trdo mora de lati in da je njegovo življenje bolj podobno istemu tovorne živi ne kakor pa človeškemu. Delavci dobro vedo, da so posamezne živali kapitalistom bolj drage in priljubljene, kakor delavci. Ni čudno, živali morajo kupiti in zato se iste skrbno varujejo. Delavci jih ne stanejo nič, zato tudi ni potreba za delavce nič skrbeti. Za živali imajo kapitalisti pokopališča, za delavca je pa dobro, kjer je že. Kapitalistov pes ima dosti več prednosti kakor delavec. Ako ima kapitalist konja, skrbi veliko bolj zanj, kakor za svoje delavce. fte nikoli te ni kapitalist vprašal, kako živiš, ali si jedel, si li zdrav; kako živi tvoja družina, ima li zadosti hrane in obleke. O. tei?a ne, pa magari, če poginete vsi skupaj še danes! Zunaj pred vrati jih čaka deset na vsakega. In Čemu potem skrbeti zanje. Ako te ubije, dobi lahko sto drugih, ne da bi plačal en cent za katerega. Drugače pa je, ako mu konji crkne. O, zato je treba pa že bol, gledati in skrbeti. Ce mu crkne in hoče potem druzega imeti, ga mora kupiti in to stane denar, to je treba z denarjem plačati, a če ubije delavca, mu ni treba nič plačati za novega, delavci so zastonj. Veliko pobožnih ljudij je, ki ljudi slepijo s tem, da govore, da morajo biti reveži in bogatini na svetu. Zoper to so socialisti. Ako delavca ubije v tovarni, pravijo nekateri, da je to božja volja. Kjerkoli se delavcu kaj hudega zgodi od strani kapitalistov pravijo ti hinavci, da je vse to božja volja. Zakaj pa ni pri tem božje volje, da bi delavci lahko z manjšim trudom zaslužili svo, vsakdanji kruh?! Seveda zato pa ne eksistira božja volja! Bolj nihče ne žali Bog« kakor oni, ki si hočejo vse pravice prisvojiti in bogatstvo na kup znositi in sicer na račun Boga, češ, to je božja volja! To so kapitalisti in drugi taki gospodje, kateri zaradi tega dobro žive. Socialisti pa zahteva jo pravilo že na tem svetu! Ko je Bog ustvaril Adama in Evo je bila to ena sama družina. Ni bilo ne revščine in ne bogatstva. Vsi nasprotniki socializma pa pravi jo, da so bili reveži in bogatini to je kapitalisti, že od začetka sveta. Resnica pa je, da so za čc]i postajati bogatini in reveži takrat, ko so začeli eden drugega goljufati, krasti in ubijati. Tz te ga so se razvili tudi današnji kanit alisti. Te p« še v nadalje trdijo bogaboječi, da so bili kapitalisti že od zafcetka sveta, potem sta morala biti dva Adama ln dve
^vi in sicer ena družina bogata, druga pa revna. Drugače sploh ni moglo biti. Mislimo, da je bil eden Adam in eiia Eva. Bogataši so se Šele pozneje razvili. Kajti, ko sta prva človeka grešila je »rišel angel in jih izgnal iz paraliza ter jima rekel : 44 V potu svo-,ega obraza bosta jedla svoj iruii" oba torej, on in ona. Isti rek se uresničuje danes na vseh delavcih iu danes lahko rečemo, da je vsa kultivirana zemlja po gnojena s potom pridnih delavcev. A koliko jih dela, ki ne morejo niti toliko zaslužiti, da bi pošteno preživljali sebe in svojo družino t Na drugi strani pa vidimo kapitaliste in njihove ponižne hlapce, ki nič ne delajo, pa imajo vseeno vsega dovolj. Rev. Sojar v Chicagi je hotel od mene izvedeti, kedaj bodo socialisti dosegli, da bo hodil svet po rokah namesto po nogah. Socialisti pa pravimo, da ga moramo še le postaviti na noge, ker hodi sedaj po rokah. Vsakomur je znano, da je $6.00 več kakor trije, pa naj bodo plače kakoršne hočejo. Živila in druge potrebščine naj bi bile po takih cenah, da bi se mogel delavski sloj ua pošteni način preživljati. Poglejmo, delavec dela cel dan, cel teden v soboto prejme plačo. Ali kaj bo ž njo, ker ne more ž njo plačati vseh družinskih stroškov pri sedanji veliki drAginji. Kaj bo z delavcem, kateri že sedaj» ko dela vsak dan, ne more plačevati redno vseh stroškov in na pošten način živeti? Vsaki dan se lahko pripeti, da zboli ali ga pobije, da ne bo zmožen delati. Kaj potem t Od gladu mora umreti! Poglejmo n. pr. petdeset let nazaj, ko je peljal gospodar vso svojo družino v go stilno, kjer se je najedlo in na pilo kakih pet ali šest oseb za je-den goldinar. In danes? — ena sama oseba se ne more najesti in napiti za ta denar.
Kapitalist je organiziran. On ima vso moč v svojjh rokah. A-ko on plača 20 «li 40 centov za vaše delo, vzame jih lahko 6(1 ali 80 nazaj za stvari, katere delavec potrebuje. Nekateri pravijo, da imate dve domovine. Dobro, jaz nimam nobene. Tega pa ne ve ste, da imate domovine le na papirju, a v resnici ste brez nje. Ko bi imeli domovino, vam bi jo ne mogel vzeti nihče. So pa ljudje, ki pridejo in vam pokažejo domovino. Ali kje? — Na papirju narisano. Pa nam rečejo: to je vaša domovina, lepa naša domo vina! Ce pa hočeš imeti košeek zemlje, o joj, jo moraš plačati. Ce je v resnici vaša domovina, zakaj plačevati poten» zanjo? Ko ti sin doraste ga pokličejo k vojakom. da brani domovino. Pa pride vojna in mora iti na vojno in tam umreti za domovino. V tovarni pride štrajk. Državne oblasti pošljejo na poziv takoj vojake nad štrajkarje, da jih po strele in pokoljejo. Brat na brata strelja, «in na očeta itd. itd., vse to za našo domovino.
Pa pravijo: 14Ja, saj mi delavci ne plačamo nič davku, davek pla rajo sami kapitalisti. Ako kapitalist plača, recimo 25 tisoč davka danes, jutri bo že vsaka reč malo dražja; ko mine leto, ima tistih 25 tisoč nazaj v žepu, po vrhu pa še lepo število tisočakov več. A delavci mislijo, kapitalisti plačajo davek. Delavec, ti plačuješ davek celi dan, leto za letom, celo svoje življenje. Kadar kupiš kako stvar, plačaš davek: ko plačuješ stanovanje, plačuješ davek, ko piješ kavo, plačaš davek, itd. Delaj kar hočeš, plačuješ davek! Ti pridelaš in izdelaš vse, za ka pitalista, za se skoro nič. Ako ti kapitalist priboljša plačo, takoj poviša tudi ceno svojega izdelka tako, da ti vedno več vzame, ka kor ti je pa dal! Da bo stvar jasnejša, vzemimo primer: Jaz si sposodim škarje in šivanko od druzih. Ko pa hlalče naredim, hoče pa lastnik škarij in šivanke vzeti hlače, češ, da Ima pravieo, ker sem rabil njegove škarje in šivanko. Tako delajo kapitalisti.
Prot¡socialistični zagrizenci pa govore, da si hočejo socialisti deliti. Seveda hočejo deliti, ampak ne tako, kakor dele sedaj kapita listi, da bi morali samo nekateri vsaki dan delati samo za borno življenje, drugi pa, da bi nič ne delali in imeli vsega v izobilju. Mi socialisti hočemo tako deliti, ds bo vsak delavec dsle^en.sadu
/:r H J*.
svojega dela in da ne bo nobene mu treba delati več, kakor bo po treboval.
Kapitalistov sin je lahko neumen kakor bik, a on bo vseeno gospod vseh siromašnih delavčevi pa naj bodo ti še tako prebrisani.
Delavci se morajo organizirati, ker še le organizacija jim da moč za boj proti izkoriščevalcem. Biti morajo politično in strokovno organizirani. Združeni gospodarsko in nolitično lahko vse dosežemo. Sovražnik ne bo prišel sam v naše roke. Zasledovati ga moramo sami, da ga dobimo in vničimo! Neolikani divji narodi si delajo bogove sami, da jih potem molijo, zato jih imenujejo norce. Mi smo njim jednaki, ker delamo za zlato ter ga potem častimo in molimo, kot boga. Od zlata se pa ni še nobeden najedel, niti napil. Ce ima kapitalist cele kupe zlata, ga ne bo mogel jesti ter ne bo sit, ako ne bodo delavci delali in mu dali kar vstvarijo, kar producirajo s svojim delom. Potrebno in tudi m$a dolžnost je, da začnemo malo misliti in študirati naš položaj. Delujmo proti sedanjemu družabnemu sistemu! Delujmo za nov družabni red v katerem bo vredno živeti!
O P.
1 LORAIN, OHIO.
—	V dolžnost si štejem v prvi vrsti malo meniti shod, na katerem je govoril sodr. Kristan. Vde-ležba je bila povoljna., zaželjene-ga miru, kateri mora biti na takih shodih, ni bilo. Vsi predsed-nikovi opomini in priporočbe niso pomagale nič. Na shod je prišlo nekaj zagrizeneev* bolje povedano, zagrizenk samo zato, da se j** delal nemir. V bodoče se ne bo trpelo na jednakih shodih kaj takega, zato bomo že skrbeli. Kdor ne gre na shod s pravim namenom, je bolje, da ostane doma. Na shodu se je vršila kolek-ta, katera je bila $8.50.
Po shodu smo se podali s sodr. Kristanom k sodr. Ant. Rahoti-nu, bolje rečeno, v kljubov stan, kjer smo se izvrstno zabavali.
Sodr. Kristan nam je tu povedal še dosti važnih in potfehnih reči. Prisotnih je bilo tudi nekaj angleških «odrugov. kateri so prišli na shod. Razšli sino se s trdnim sklepom, da bomo v naprej delovali z vsemi močmi za vresničenje soeialistiČnih idej.
—	Dne 30. novembra bo tukajšnji soc. klub priredil zabavni večer. K tej prireditvi uljudno vabimo sodr. M. Petrovčiča iz Olevelanda. On je že govoril tukaj 29. sept. V svojem dveuriym govoru dokazal, da ima nenavadne govorniške zmožnosti. Brez vsakega laskanja lahko rečemo, da je on eden izmed najboljših govornikov med Slovenci v Ameriki. Upamo, da bo kot tak dosti koristil delavcem v razrednem boju. Le tako naprej sodrug! Mlad si še in delavno polje je obsežno i
—	Zadnje čase smo rit ali v "Glas Naroda" več razprav o socialistih in soe. stranki. Iz teh člankov je videti, da gospodje okolu "Glas Naroda" pridno zasledujejo gibanje socialistov in da so jim slednji jako "pri srcu". Cemu neki? saj je vendar znano, da pri Sakserju niso socialisti! Se manj niti ne spadajo k nobeni strokovni organizaciji. Vselej, zlasti pri vsakih volitvah, so še pisali in delali za najbolj reacio-narno kapitalistično stranko. V zadnjih so bili z dušo in s telesom za Tafta, največjega nasprotnika delaveev. Sicer je pa to naravno in logično. Mr. Taft je nasprotnik delavcev, ravno tako je tudi Mr. Sakser. Mi ne moremo od "Glas Naroda" nič druzega pričakovati. Eno pa je, kar želijo slovenski delavci od Mr Sakserju, da odstrani iz njegove kapitalistične flike napis "List slovenskih delavcev v Ameriki." Cemu neki blufate gospodje, s to frazo. Saj je vendar vsakemu znano, da "GUs Naroda" ni list slovenskih delaveev. ampak, da je list šlo» venskega šifkartaša. Najbolj primerno pa bo, ako zapišete "List slovenskih kapitalistov". "NVelTi business is business", se izražajo zastopniki 44Glas Naroda".
Zvesti somišljeniki socializma
zastave. Veselica je bila polno-številna obiskana od strani občinstva in sodrugov.
Ob priliki razvitja so govorili razni govorniki. Sodr. D. Blümcl, je izvrstno govoril o pomenu rodeče zastave itd. Po razvitju je govoril sodr. Petrovčič, sodr. Jur man in sodr. Kunčič. Izborilo je izpadla deklamacija, katero je proizvajala sodrugiuja Mary Kunčič.
Dne 14. novembra nas je obiskal sodr. Kristan ter imel v Baumanovi dvorani javen ljuds ki shod. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba polnoštevilna. Shodu je predsedoval sodr. Kunčič, kateri je nam opisal pomen današnjega shoda. Nato nam je predstavil sodr. Kristana, katerega je občinstvo sprejelo z navdušenim aplavzom.
Govoril nam je o pričet k u dela in sicer od Adamovih časov do današnjega dne. Govoril je tako prepričevalno in izvrstno, da bi ga občinstvo najraje poslušalo do zore. Ko je nehal, mu je zopet sledilo burno odobravanje od strani občinstva.
Tamburaški zbor je nato proizvajal razne krasne komade, katere je sodr. Kristan poslušal z zadovoljstvom. Proti koncu je zapel sodr. Podlesnik z donečim glasom "V Ameriko", nakar se je sodr. Kristan poslovil sprein ljan z zvoki " Marsellese". Ta dan nam ne bode tako kmalu prešel iz spomina in vidi se, da se ljudstvo zaveda, ker se je udeležilo te prireditve polnoštevilno.
G. Kahaj, tajnik.
Manifest inlernacionalc nem^tt8°cialisti v avst
__RIJI PROTI VOJNI.
Oollinwood. O. 1— Slo v. i sme. klub. ^tev. 2. je priredil dne 10. gpA'ejpbrs vffSUftfU, z razvitjem
MILWAUKEE, WIS.
Sodrugom soc. skupine in članom 6italnice na znanje!
Sodrugi! V našem mestu se je pričelo zadnje tedne nad vse živahno gibanje za razširjanje socialistične ideje. Povsod je prodrlo prepričanje, da se mora strakna ottresti priveskov, oseb nejasnega prepričanja in da moremo zmagovati v prihodnje edino le s čistimi socialističnimi glavi. Da pa to tem preje dosežemo, treba nam je napeti vse moči. Posnemati moramo sodruge v starem kraju, da vsaj približno dosežemo ono višino, na kateri stoje oni v delovanju z» izobrazbo in jasno poznanje socializma. Zato poživljam vas sodrugi na boljše obiskovanje sej. Ne mislite, da ste storili dovolj, če plačate prispevke. Kdo naj potem opravlja vso ogromno delo. ki nas čaka? Sodrugi! Bili štev potrti, ki se niso vaše nade na zmago uresničile. Zato pa sedaj pripravljajte pot novi zmagi, ki tie sme biti več le navidezna, ampak tudi resnična, ne zmaga glasov, ampak trdnega prepričanja! Vsak izmeti vas je navdušen za stranko, a ne more žrtvovati njej nekaj ur vsaki me-see. Nad sto članov brojeea sku* pina morala bi imeti .vsaj 75, t. j. V* članov na sejah, a jih ni vselej polovieo. Sedaj stojimo pred kongresom, treba je iskati nova pota. po kateri dojdemo do novih vspehov. Od sedaj vnaprej se više vsaki mesec podučna predar vanja po vseh milwauških skupi* na h. Tudi naša skupina bo priredila predavanja. Na razpolago so nam dobri angleški iu nemški predavatelji. Tudi učenci govorniškega tečaja bodo nastopali; tako bomo utrjevali sami sebe in druge v nauku resnice. Sveta dolžnost vsakega dobrega socialista je, da svoj razum razširi, da se poduči vsaj o glavnih vprašanjih socializma. Le tak je potem dober agitator. Ce bi vsi sodrugi to storili, bi nam ostalo prihranjeno marsikatero britko razočaranja. %Potem bi tudi ne bilo najti v skupinah žalostnih postav katjerim je kakšna plitva in zvijačna oseb« več, kakor pa stranka.	,
Sodrugi! Naša moč raste neprestano. to že kaže vpitje v na sprotnih časopisih. Storimo vsak posamezen svojo dolžnost, izpol-nujmo besede Kristana! Prihodnja seja 20. nov, t. j. zadnji petek. naj bo dokaz, da vstajamo!
Tudi člane čitalnice poživljamo tem potom, da se vdeleže občnega zbora dne 30. nov. v Čital-niških prostorih. Tudi tukaj je treba novega dela, da bomo sli naprej po začrtani poti.
Fr. Novak, tajnik
Mediiaroduo socialistično tajni* štvo izraža svoj najglobokejši gnjev nad klanjem, ki se uprizarja sedaj na Balkanu in izraža balkanskim socialistom hvaležno priznanje za junaštvo in načelno zvestobo, ki jim je dala moč, da so spričo najtežavnejših okoliščin protestirali proti vojni. Izjavljamo, da se za opravičenimi zalite vami balkanskih narodov po narodnostnem zedinjenju in samoupravi in za stremljenjem zdrobiti dosedanjo poniževalno stanje vazalske odvisnosti od Rusije in Avstrije, skrivajo interesi dinastij in pohlep kapitalistov. Ne interesi delavskih razredov, marveč interesi kapitalistov in balkanskih knezov so bili odločilni za politčuo izpremembo po vojni. Interesi delavskih ra.zrcdob, ki vse bujejo tudi samoupravo narodov, ne zahtevajo vojne, temveč postopen razvoj in demokratizacijo balkanskih držav — vštevši Turčijo. Le po tej poti bi se lehko doseglo toliko ljudskih svobodš-čin, ne da bi se naščuvalo ljudstvo, brez gosoodarskega poloma in prelivanja kri, kolikor jih je pri obstoječih razmerah sploh mogoče doseči.
Kapitalistični in državni interesi so bili nezdružljivi s to metodo osvoboditve balkanskih narodov ; zato je bila vojna neizogibna in za vse vojne grozote so odgovorni oni vladajoči razredi. Razen tega nosi tudi ruski absolutizem težko krivdo, ki že od nekdaj izrablja narodnostno stremljenje balkanskih narodov, da črpa iz njihove krvi moč, kakor jo črpa v lastili deželi iz krvi svo jih narodov.
Krivde obtožujemo tudi evropske kapitalistične velevlasti. ki so s svojim pohlepom in svojo bril talnostjo, s svojimi nasilstvi in nezvestobami v Maroku, v Bosni in Hercegovini, Tripolitaniji in Perziji izdajalsko ovirale vsako stremljenje po nreoditvi Turčije, kakor tudi z v ža jem no igro med intrigami earizma in pohlepom avstrijske države pospeševale nastanek vojne.
Ta konflikt lehko porodi vsak trenotek grozote svetovne vojne.
Dolžnosti vseh proletarcev, vseh strank internaeionale, so v tej uri večje kakor kdaj poprej. V otožnem svitu dogodkov se morajo razjasniti tudi najzaostalejšim globoki vzroki tega režima negotovosti, brutalnosti in ropa, ki razmesarjajo svet. Iz tega vstaja dolžnost proletariata, zastaviti vse svojem oči, da se pospeši ures ničitev socializma, ki bo edini vse medsebojne odnosaje narodov trajno in trdno postavil ua temelj poštenosti, dočim so dandanes izročeni ti odnosa ji kapitalistični anarhiji, pohlepu visoke finance, šovinistični blaznosti, kovnrstvu diplomacije in na^ilstvu reakcije.
Nujno potrebno je, da se razredno zavedni proletariat vsakemu poizkusu razširiti to vojno ter vsaki zaintersirani in sebični intervenciji, ki bi hotela 'razširiti vojno, z vso silo postavi po robu in da nastopi proletariat proti politiki, ki pripravlja vojno, z največjim poudarkom |>ovzdigniti svoj glas in s svojim ravnanjem pričati, da se ne da izrabljali za politiko sirovih in krvavih konfliktov.
Da bosta protest in akcija proti vojni tembolj enotna in učinkovita. je oklenilo mednarodno socialistično tajništvo, da skliče izreden mednaroden kongres.
Najboljša priprava za kongres je sistematična in intezivna agitacija vseh socialističnih in prole-tarskih organizacij proti onim elemntom, ki so zakrivili zločin vojne.
Skoraj gotovo bo bližnja bodočnost stavila na vse socialistične in proletarske organizacije največje zahteve. Ne dvomimo, da bodo tudi v najtežavnejših o-koliščinah vztrajale naše organizacije z onim |Wigunom. ki smo ga tako občudovali pri sodrugih. ki stoje v središču konflikta.
Vlade naj nikar ne pozabljajo nevarnosti, ki jih lehko užge igra z ognjem, in naj pomislijo, da ta ogenj oplameni lehko ves kapitalistični svet.
Boj vojni! Živela internaciona-lat
Na svojem strankinem zboru avstrijska nemška soeialdemokrj cija sprejla naslednjo ivsoluci proti vojni:
Strankin zbor odklanja z gnj vom iu ogorčenjem vsak poizku da bi se vmešavala Avstrija v hal kansko vojno. Vsakogar, ki za hteva tako vmešavanje s katero koli pretvezo, smatramo za smH nega sovražnika avstrijskih nard dov. Zahtevamo ohrajiitev niiJ za vsako ceno in pod vsakimi ok<j liščinami. V smislu sklepa naroC nega biroja poziva strankin zbo vse organizacije, da zanesejo a g taci jo proti oboroževanju in bo. nemu hujskanju v najširše ljuc ske plasti. V najkrajšem časi zlasti pa 10. novembra, naj uprl zore organizacije po vseh več« mestih in industrijskih središči! kjer dopuščajo krajevne razmeri velike ljudske demonstracije pri ti vmešavanju Avstrije v balkaj sko vojno. Avstrija nima ničesj iskati ne v Sandžaku, ne v Albi niji. Na Balkanu nimamo drugi interesov nego te, da živimo prijateljskem .razmerju z balkai skimi narodi in da z njimi prij^ teljsko izmenjavamo blago. Nj benega poseganja v balkansll vojno! Balkan balkanskim nnrl dom ! Ohranitev miru!
Kdo hoče vojno na Ruskem?
Na Ruskem so oživeli voj hujskači, kakor žabe po dežju, krepko besedo se je obrnil pro tem bolj ali manj odkritim hil skačem stari knez Mesčerski (1 ni socialist). Knez piše:
"Za vse, ki svojo domovih resno ljubi, je prišel trenote! da resno premišljujejo o našel razmerju oroti balkanski vojn ki so jo razvneli pustolovci in l kav j trgovci. Ne gre pri tem pra nič za interese slovanskih nar dov, ki so oričeli vojno, ker ti i teresi prav nič ne brigajo rus narod, temveč gre za najbolj p reče iu najresnejše interese Rui je, kateri pripravljajo neizpro no trdo usodo in smrtno nevf nost breznačelno gobezdači časnikarsk< pustolovci . . . Ja 110 mnenje — kakšno javno mnj je je to? Gospodje Suvorin, ki |j trebujejo tujo kri, da poviša, dohodke svojega časopisa: g< spodje Propper. ki potrebuje1 sveto kri ruskih vojakov, da r« klenejo ž njo druge potoke krv polotnikani nisači "Svjetovi", ! se igrajo s spominom Cernjajevi moskovski trebušniki, ki meče svojim delavcem pomije, ki se kot vseslovani. povzdigujejo; n novrstni postopači in pustolov ki bi radi vsak nekaj časa živ dobro kot prostovoljci, vsi. pljujejo na Rusijo, ki jim je v na izprememba dolgočasnega ž ljenja, in končno še ti, ki ski pod različnimi plašči in unif mami žele pogin ruske države jI To je javno mnenje, ki se dan razburja, kriči in zahteva, da i Rusija aktivno poseže v balk ske dogodke."
Prošnja.
V zadnji številki "Proletare smo priobčili dopis vdove Fa Julius, kateri je pred krat.k< umrl mož ter jo pustil s tremi troci brez vsakih sredstev! 1 se ponovno obrača do nas prošnji na slov delavce za pom ker ji ne preostaja nič drugegi njenem obupnem položaju, mod otrok je star najstarejši dem let in najmlajši sedem i secev. Za časno jo je vzel p streho nek plemenit Slovenec] Boston, Pa.
Ob tej priliki tudi urednK "Proletarca" apelira na slov lavce, da po svojih močeh nri« čijo na pomoč nesrečni dru svoje-ga ranjkega tovariša in druga, ki se je v polni mori zi dal krivic sednn.iesru dru/abm reda in tudi tftoril vse v njege močeh, da se te krivice odpri jo, s čimer bo odpravljeno gorje vdov in sirot.
Prispevki naj se pošiljajo na omenjeno Fanv Julius, ton, Pa.. Box 15ft, Allegheny!
kamor sc .je mamiv.v prt selili Klee. O., ali pa na upravni! "Proletarca". 214f. Bh» Ii Ave., Chicago^ Tli. ki bo obji mena darovalcev ter darove1 slalo na pristojno mr*to.
Proletaréeva" armada.
5000 NOVIH NAROČNIKOV MARSIRA !
Uganite, kdo je na), najnovejši agitator !
Izbruhnila je vojna! Pogumno marširajo vrli boje-alci; korak za korakom maršira-
0	naprej. Že je na fronti bojna eta. Vrla četa ne pozna strahu. Hi je korajža! — Kolikor mož, oliko junakov. Hojni načrt jim e temeljito znan; vsak k» v epu. Vaak ve, kam ima udariti n kako mora naskočiti. — Že so e spopmlli! — Hoj je na celi ronti . . . Vse vrvi . . . Naskok u, naskok tam . . . Junaška sila ritiska . . . Nihče ne mara biti adnji — vsak bi bil rad prvi... [do bo zmagal t Hura! —
Stoj! Le počasi prijatelj! — ïe vat rasi se! Tukaj'ni govora o >urkih; Balkan nam še na misli i; tudi Avstrija in Sibija nas ne ribata.
1	Vojna je res izbruhnila — toda !rvi ne bo nič. Najmanjšega, ob-ička dima ni. Teh neprijetuih eči naša četa ne pozna. Orožje, i ae tukaj kroži in zveni, ni je-lo, ni svinec. Hrabra četa nosi tugačno orožje.
Ta hrabra četa je 44Proletarče-rmada — armada prostovoljcev ontestantov, ki so zažgali topo-e prepričevalne besede v boju a 1000 novih naročnikov.
Kontest! Kontest! — To je ;daj bitka dneva. To ni šala, ao-Iruari ! Hoj je tukaj in armada ne h-e zastonj v boj. Armada mora lljeti nič manj in »— za sedaj — liČ več kot tisoč novih prijate-jev za . našega "Proletarca Kaj pa ti prijatelj, ki pravkar
0	bereš — ali si se že premislil? Ji se še nisi vpisal v armado kon-pstantov? Ne čakaj! Oe si samo iko — — če namreč misliš, da
1	potrebno, da bi bil socialist, se lotiš, prijatelj, motiš! Ampak oskusi vseeno; poskusi s konte-tom; začni pri sosedu, pri prvem nancu. misliš, da ti 44Proie* irec" kolikor toliko ugaja, uga-il bo tudi tvojemu sosedu. Torej Mi naš! Kvo ti bratska roka!
Tn ti — ki si z nami, ki praviš, a si sodrug? Si že poslal tisti upon za kontest? Ako nisi, j>o-»m — potem prečitaj, ta članek kozi, in ko boš gotov, vzemi ta-oj škarje! Izreži kupon — kate-a dobro vidiš — vzemi svinčnik, »piSi svoje ime in naslov — pa ajd ž njim v kuverto ift na po-:o In potem nojdi do prvega artnerja, s katerim delaš v jami Ii fabriki. Vprašaj ga: "Imaš Proletarca*'T" Če ga nima, te-j veš, kaj imaš atoriti. Ti že . kako imaš govoriti, ker ga oznaš. Po domače se zmeni ž jim, kakor veš, da je najboljše,
ga pridobiš za naročnino, fte čakaj! Glej! Tvoj prijatelj bližini, o katerem večkrat so-h da je slab sodrug, je že poslal lpon in pridno že nabira naroČ-ke. Ali češ, da te poseka ? Men-t ja ne bos tega dopustil — saj •vis, da ai boljši sodrug kot . Torej le za njim. Prekosi ga, •kler je se čas.
Naprej sa tisoč novih naročnic
(ftodrugi ! Izvrstna novica ! Do-amo novega agitatorja! "Pro-recM ima novo moč za seboj, dobra moč je to. Vse kaže, da agitator brez para ! Kupona >r ni še poslal, vendar grozi, bo posekal celo 41 Proletarče-[ armado. Vse bo posekal — preskrbel bo sam čez 1000 no-
naročnikov! — Kaj si mislite, kdo je? Ugani-Težko je uganiti, kaj? — Kdo dja pa je? Hm! Neradi po-io, ker — po pravici rečeno amo ljubosumni . . . Agitator tak! — Ja! vsi hudički. kdo je vendar?
rell — bomo pa povedali. To-
r---naš novi slavni agita-
ni nihče drugi kakor — oh ! aam--Rev. Tone So j ar 11
pUt!!! Ja — za božjo voljo! se ne krohotajte! Kar je je res. Mi se ne šalimo! Oo-Ir- pardon! — "sodrug" Sojar je naš najnovejši agi-Jk "Proletaroa") — In vi g smejete? Majete z glavami? k. ds vas hočemo prav krep-petegniti? Pravite, da se ne
date tako na lepem, ker do prvega prila bo še precej burje! Oo-vorite, kar hočete — evo vam dokaza:
Dobili Nino. pismo iz samega Jolieta sledeče vsebine:
44Slavno Uredništvo Prolctarca v Chicagi, Tuki pošilamo u kom-(KHiiiji en tolar za Proletarca za Naročnina. U Amerikanskiiu Slovencu čitamo kaj piše Qoapot Sojar od Proletarca in Socjali-stov. Pa čeiuo vidit iu spoznat če je Socjalizm rejs taka Zverina. Pošlite na tale Atres"
Tukaj imate! iZdaj pa vemo, da je konec smeha. Imena ne povemo. ker vsak lahko ve, zakaj. Ne maramo namreč, da bi naše nove naročnike, ki nam jih je pridobil g. Sojar, izpostavljati kakšni nevarnosti. Saj veste, kako je v Jolietu. In podobnih pisem imamo še več i^ raznih krajev. G. Sojar je vse tb naredil. On je na& agitator! Ne moremo pomagati. Začel je kar sam — nič pa nismo pooblastili; tudi za 44ko. mišen" ni nič vprašal. Seveda, če bo Tonček tako pridno delal naprej, mu bomo na koncu leta vseeno dali nekaj "komi&na". Kaj pravite, ali bi mu dali ali ne?
Ves — Tone Sojar je fejst fant! On že ve, kje je treba po-tipati. Sodruga Kristana je lepo za oproščen je prosil — kakor se spodobi. Dejal je, da mu da čast — zopet kakor se spodobi. Sneia-listom je voščil: <4Hog vam pomagaj ! Jaz vam želim vso* srečo!" — kakor se dobremu krščanskemu človeku spodobi. Tisîo. kar Reverend Ton«» pise v 44 Amer Slovencu", ni pa nič drugega kot sama — šala! Resnično. Tone se le šali pokriž in počez! Vse, kar zapiše, je samo za 44špas" — in v zabavo. Vse skupaj je velik kup šale, sempatje precej kosmate in kvantarske šale* vendar navsezadnje je le šala. In šala je šala ! Gospod Tone je celo zapisal, da se samo šali, kar pa ni bilo treba —r saj šala sama kriči, da je šala. — Tako lepo se naš Sojar šali in šali in naznanja dolgočasne in zaspane 44Slovenčeve'' čita .telje s socialisti. Nam je bilo hu-I !o, ko je prišel sodrug Kristan v j Ameriko, ker ga nismo mogli po slati v. vse slovenske naselbine, da bi ga seznanili tudi s pobož njimi rojaki. Vsa ta naša skrb je pa odpadla kakor dolga in široka — hvala Tonetu! Danes je Kristan poznan po celej Ameriki : tudi v najtemnejšem kotu terejal-ske naselbine je znano njegovo ime.
Tako se je postavil župnik Tone Sojar, naš novi agitator s svojo brezplačno reklamo v 4 4 Amer. Slovencu".
Three cheers for Rev. Sojar! •
Sodrugi — Sojar gori ali doli! On naj na svojo pest agitira za naš list in socializem kolikor mu drago— vi pa agitirajte z dušo in srcem odprto — brez šale!
V8i v kontest!
Za tisoč novih naročnikov!
Do Novega leta!
"Proletarec" stane do Novega leta $1.50 na leto, po Novem letu bo $2.00. Ne pozabite tega !
Prvi konteatantje.
Za kontest so se oglasili do 20. t. m. sledeči sodrugi. ki imajo z ozirom na poslano število naročnikov do sedaj sledeče število glasov :
L. Glažar, Pincy Fork, O... 1800 J. Zakovšek, Waukeg«n, 111. 1200 Jos. Kočevar, Pueblo, Oolo.. 600 L. Korošec, Pueblo, Colo.... 400 Blai Novak, Pittsbmrg, Pa... 300
Mike Kulovio, Chicago..... 200
J. Koklich, VandOing. Pa... 100 Pr. Ratarič, Vandling. Pa... 100
J, Petrovčič, Waukegau, 111. — J, Majcen, Sheboygan, Wia. — F. Jager, Keewatin, Minn... — J. Gartnar, F^ette City, Pa. — J. Kvartich, Morgan, Pa.,.. —
Vsak nov celoletni" naročnik šteje 200 glasov. Vsak nov polletni naročnik šteje 100 glasov.
Oglasite se tudi vi stari zastopniki 44Proletarca"; vi ste ravno-tako dobrodošli.
Oglasite se tudi vi sodfužice sirom Amerike! Delavske žene iu dekleta — vse ste dobrodošle!
Vai v kontest!
• ——
Revolta v ruski črnomorski mornarici.
Neposredni udeležili k revolt* ruskih mornarjev črnomorskega brodovja piše:
Mornarje ruskega črnomorskega brodovja so njih oblasti nečloveško inueile in jim nalagale v službi neznosna opravila. Med mornarji je zato že delj časa vre lo in posamezni so se nekateri-krat obrnili na vojaško socialno demokratično skupino, da ne mo rejo dalje prenašati tega ravnanja in so pripravljeni začeti z uporom v brodovju. Vodstvo upora naj bi prevzela socialno demokratična vojaška organizacija v Se-bastopolu.
Organizacija je mornarjem predlagala, naj pošlje vsaka ladja delegate, ki se bodo posvetovali o položaju. Vkljub vsem policijskim oviram se je zbralo na zborovanju 31 delegatov. Od or ganizacije pooblaščen sodrug j« pojasnjeval pogoje, pod katerimi se bodo morali mornarji boriti, in je pripovedoval o splošnem pro-letarskem gibanju v Rusiji. Nato je bilo glasovanje o uporu. Ve čina je sprejela stališče socialno demokratične organizacije, ki se je v tedanjem položaju izjavila proti uporu. Organizacija je utemeljila svoje stališče s tem, da na eni strani uspehi socialno de mokratične propagande niso bili na vseh ladjah tako zadovoljivi kakor na ladiji, ki je bila glavna započetnica misli upora. Na dru p" strani se je poudarjalo, da ruski proletaria, ki se je pred kratkim vnovič začel gibati, ne more podnirali pomorščakov; zatega delj bi se upor vsekako izjalovil. Moralni in agitatorični pomen u pora bi veljal neštete žrtve, ker bi vlada v sili potopila ali uničila uporno ladjo.
Za predlog upora na oklopnici je glasovalo le sedem ljudi, med temi jih je bilo' pet z ladje. Osta lih 24 delegatpv se je izreklo proti uporu.
Na shodu so izrekli zahteve mo-fctva: izboljšanje hrane, človeško ravnanje, odprava revizorjev (u praviteljev živila), plača 30 rub-ljev dosluženim mornarjem in še več drugih, čisto krajevnih zahtev.
Ko je bil predlog za upor odklonjen, so sklenili, da vodijo široko agitacijo med pomorščaki in vojaki, da nstanove lasten list in se združijo s socialno demokratičnimi organizacijami v Rusiji.'
Prve dni meseca junija je bro-dovje odplulo k otoku Tendra, da izvaja strelne vaje. Takoj prvi dan, ko je šlo moštvo na suho, so sklicali pomorščaki shod s tisoč udeležniki. Ko se je moštvo vrnilo na ladje, so nekateri vohu ni poročali poveljnikom o shodu
Sredi junija je priplula eakad-ra v Carigrad. Začele so se aretacije na ladjah in na obrežju, vse ga skupaj so aretirali trideset oseb iz srede pomorščakov in inteligence. Na "Zlatoustu" so sprav Ijali mornarji aretacije v zvezo z denuncijacijami provokaterja Hir jukova in v noči 21. junija sta ga vrgla dva mornarja v morje, ko so dobili mrtvo truplo in ga raztelesili, so aretirali vse moštvo. Nekaj dni so zbirali aretiran
Kontest za 1000 novih naročnikov
Upravništvu 4 4 Proletarca M, Ohicago:—
Sodrugi! Podpisani ae hočem vdeležiti kontesta ta 1000 naročnikov do 31. dec. 1312. Pošljite mi naročilno knjižico in bodite uverjeni, da bom storil vse, kar je v mojih močeh.
Imo...........................................
Naslov.........................................
ce, izbrali so jih sto in jih dali v ječo. Tisti čas so prijeli na ladji 44Poročnik Sacarenny" mornarja a prepovedanimi spisi. Na krtfarki "Kogul" pa se je pripetilo naslednje: Ladjin poveljnik je surovo zmerjal moštvo in dejal: "Tako nažrte gobce imate, pa ste še nezadovoljni s hrano!" Ko je prišlo opoldne, je bilo meso, kakor navadilo, neužitno in za juho so bile pomije. Moštvo se je razburilo iu je vrglo hrano v mor je. Izvršile so se nove aretacije; moštvo ni hotelo dovoliti aretaciji, poklicali so na pomoč cel peš-polk in aretirali so slehernega, proti kateremu so gojili najmanjšo sumnjo. Sebastopolsko vojaštvo, to je organizacijo so razsuli iu pogumno razpoloženje med svobodnimi pomorščaki se ni moglo izrabiti.
Aretaeije so se nadaljevale. Prijeli so nad "»(M) oseb, 27 dela v cev in inteliurentov, pa so jih izročili okrožnemu sodišču. Prvi tri je na smrt obsojeni sodrugi so bili: Aleksander Selemin, Siljakov in Karpišin. Vsi trije so bili člani ruske socialne demokracije in do zadnjega trenotka svojega življenja zvesto udani stvari prolétariats. Smrt so sprejeli pogumno in ponosno. Ustrelili so jih pred dnevnim svitanjem — mornarji z "Zlatousta". Pomorščake, ki so proti svoji volji opravljali rabelj sko delo, sta obkolila dva vojaška zbora. Prva salva ni zadela, mornarji so merili kvišku! Eden obsojencev je kriknil: "Streljajte vendar, kaj se obotavljate!" Poveljujoči častnik je zaklieal mornarjem: "Ce ne streljate, u kažem vojakom, da streljajo na vas!" Druga salva je ubila te tri pogumne sinove delavskega razreda.
Ali si se že priglasil za kontest? Če ne, stori brž! Ne čakaj zadnjega navala.
VABILO
NA VESELICO S PLESOM
v prid
Slovenske Sirotišnice
priffodom prvega občnega sestanka in zborovanja
ZASTOPNIKOV SLOVEKSKEdA NAHODA V AMERIKI
ki se vrxi na zahvalni dan, dne 28 novembra ob 6. uri večer v veliki Na rodni Dvorani, na 18. cesti in Centre ulici, Chicago, 111. Vstopnina 25c zj» posamezno osebo. Vstopnice je dobiti pri vsih slovenskih gostilničarjih v Chicagi. VSI DOBRODOŠLI!
ZAČASNI ODBOR.
Telefon: Monroe 3447.
H. SCHWARTZ
ima popolno zalogo trpežnih oblek ln druge moike oprave: klobuke, kape čevlje ter vsakovrstne kufre. 164—166 N. Halsted St., Chicago, 111.
JOS. A. FISHER
Buffet
Ima na razpolago vsakovrstno pivo vino, smedke, i. t. d.
Izvrstni prostor za okrepčilo. 3700 W. 26th St.,	Chlcago, 111
Tel. Lawndale 1761
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovicc. mineralne vode in raz nife neopojoifa pijač.
1837 So. rtsk 81 Tel r«Da| Mu
H. COOPER
trgovec s živili na drobno in debelo
Popolna zaloga sadja in zelenjave. Dobre in sveže jestvine na zapadni strani.
3744 W. 26th 8t,	Chlcago, 111
Naročila rapoiiljamo na vse strani mesta. — Telefon Lawndale 762.
ADVERTISEMENT
Dr. W. C. Ohlendoif. M. D
Zdravnik ta notranje bolezni in ranocelnlk.
»zdravniška preiskava brezplačno—pl» čati je le zdravila. 1924 Blue Islan« Avo., Chlcago. Ureduje od 1 do 3 pr pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chieair iiveči bolniki naj piiejo slovensko.
P0Z0RI SLOVENCI! POZOR
8 A L O O N
a modernim keflJlUen Svete piv® v sodčkih la baUlJk» ki drage ramoriftn« pijače um aaijftfc vodka. Potniki dobe «Učr aa »tako ««■»
rastreaba totea la Ve»m Sloveaeeai ta drugim aa tnpàa priporoča
MARTIN POTOKAR,
1696 So. Oatn AT*.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Ohirajro. U
Ima večjo zalog«* ur, vprišie, prst« aov ia dragih drmgotla. Izvršuj* •»» veakovretna popravila v tej stroki * alaki
M, A. Weisskopf, M, D.
Iskuitn zdravnik
. Uradu je od 8—11 predpoldna in ml 6—9 xveéor.
1842 So Aahl&nd Ave.
Tel. Csnsl 476 Chicago III
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
~ Kasparjeve Državne Banke
ni
|e najceneje In na I bol j sigurno.
Naža parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vae rtajboljfie oceanske črte (linije). Sifkarte prodajamo po kompanl|sklh cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA
K aH par Državna Rankfc kupu|e In prodala In zamen|u|e denar vseh držav svata. — Pri Kiparjevi Državni Banki se izplača za K5 $1, brez odbitka. —
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie 3% obreati. — Slovenci postrežem v slovenskem |ezlku. - Banka ima $6,818,821.66 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave.
CHICAGO, y ILLINOIS
Dobra domača kuhinja.
éé
Odprto po dnevi in po noči.
BALKAN"
KAVARNA - RESTAUR ACIJ A -IN POOL TABLE-
M. Poldrugač
mim
1816 So. Centre Ave.

--m
Deni danes na stran in imel boš jutri! ■ Začni se nocoj! ======
MI smo blizu tvojega doma
in imamo odprto od sobotah od 6. do 8. ure.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave., Chlcago, 111. Varno, udobno In prfnerno!	rt let poslovanja.



-- ■	———a_——___
, _ _ .
Tel. Lawnda)e 3682. Obleko po meri.
Trgovina trpežnih oblek za poite-
no ceno.
KOTRBA BRATJE
S. W. Cor. 26th SI. k Millard Ave.
Prvi na Lawndale za obleko, klobuke ln potrebščine za
Može, Mladeniče in Otroke.
Buknje za odraiene ali obleke do $8.00 in vite.
Suknje za dečke ali obleke po
11.95 in vite.
Za kosilo na r.ahvalni dan hočemo nate prijatelje, da jedo izvrstno debelo rnco na na* račun. Zaradi tega bomo dali z vsako kupljeno moftko in mladeniSko obleko ali suknjo eno zastonj od sedaj do 28 novembra 1012.

Poiuritr se, «ko hofete imeti dobro kosilot	x
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2140-50 Blue Ialand Avenue. Chlcago, Ul.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša
r?«8^8^? ^ .dr,uštvo in tr8°vce. "GLASILO" in rKULkl AKLC se tiskata v naši tiskarni
ZDRAVLJENJE V 5
Varicocele
Hydrocele
:EZ NOŽ IN BOLEČIN]
BKl
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalTe oid«vim ^alezljno^sastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico ?n Klelai |[?^ik
Ta prilika je dana zlaati tistim, ki so izdali te velike svot« kom ne da bi bili o.dravlieni in moj namen je, poka«U vnm k?II £ . zdravljen, po tucatib •fcvaikov,^	U iai
edino sredstvo, s katerim edravim vspeino	osenujem le jaz
, Popravite Vale zdravle
Pridite v moj urad in govorite Zaupno. Oovorimo vsi jezike Dobili
-J,k*»
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce ln naprlliko v jetrlk.
(Za neuapeino zdravljenje ni treba plačati)
TAJNE
mo&ke b+lezni
Zfuba na/rona. Mezm v ledicah ia jetrih . «dravias hitra aa stala« ia tajao. ftlvteao ene
moglost i. slabost, napor, zaatrupljeaj« ia zguba vade.
PLJUČA
naduho, Braaehitis, srč-
Zastrupyen|e
ia vseh drugih ke^aih bolezni, kakor prttče,| ločijo, onemoglost Itd.
Ženske bolezni i
boli tok. bolečine v osa ture, garie, otok Ha«, p» d ju ia drage organske
■• bolezni ia pijane p^.	bolezni zdravim za stal
zdravim p« meji Vaja* ("^■»«OVanJe
vej« metodi	brezplačno) (Nasvetizaslon)
94 • ijatr. do 4 pop.
DR. ZINS, 183 « c,"rk 8tr-
Odprta: • ajatraj ëa • avaOar.
té Kaadolph ia Ob naëaljah
•ROLETAREC
UST ZA INTERES E DELAVSKEGA
UUDSTVA.
izhaja vsaki torek.
Laatnik in ladaJaUlJ.
¿ofoslovanska delavska tiskovna dru/ba v Ckksfo, III.
Naročnina: Za Amtrico 11 50 aa celo lato. 75c aa ooi lata. Za Evropo U aa calo lato, $1 aa pol lato.
«MIM dmroooru Pri *pr«in«mM Mvaliif+ ^molog movsga nameniti tudi 8 TAM/ naslov.
PROLETARIAN
Ownad and pnbllahad Eve«* Tubsdat by
tooth Slavic Workmen's Publishinf Company Chkafo, Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistična Zvese t Ameriki.
Bcairnos batís: Unitad Stota« and Cañada, a yaar. 7Sc lor half y «ar. Foreign conntriai
|2 a yaar, $1 for half yaar. <*yaarisiNO satis on afraaraant.
NASLOV <ADDRE.r^«
"P»ROLETARfc£C"
2146 Bine Island ave. Chica godili
Zahvalni dan.
Pobožen običaj je, da verno ameriško ljudstvo praznuje zadnji četrtek v novembru kot tako-zvani Zahvalni dan. Ta običaj izvira iz one dobe, ko so bili ameriški prebivalci do malega polje delci. Kot taki so do tega časa spravili svoj pridelek in potem zahvalili svojega boga za darove. Tudi letos se bo praznoval Zahvalni dan. Tudi letos bodo farmerji hvalili boga za "nje rove" darove, kateri so bili letiš bogatejši, kakor kedaj prej v zgodovini Z. drž.
Na tej, po naravnih zakladih bogati deželi je bujno zacvetel kapitalizem. Industrija je stopila na prvo mesto ter potisnila farinerja v ozadje. Bogatstvo se je množilo, kupičilo. Industrijski podjetniki so si meli roke od za-dovoljnosti pri zavesti, da je njihov bog 4 4 blagoslovil" njihovo delo, ko jim je njihovo podjetje rodilo stoter, tisočer sad. Tudi njim je bil zahvalni dan dobrodošel. Dal jim je povod razkošno uživanje, omogočeno z delom tujih rok.
Čudovit tehtnični razvoj v industriji je ustvarjal in spravljal vedno več ljudi v svoja odvisnost; potiskal jih je v mezdno sužnost, vkoval je njihovo življenje v verige neprestanega boja za obstanek, ustvaril je revne brezštevilne delavske mase, ustvaril je moderni Proletariat.
Tudi Proletariat praznuje v veliki večini Zahvalni dan, tako namreč hočejo njegovi izkoriščevalci in proti njihovi volji je brez moči v tem oziru. No, sicer ima na tudi delavec marsikaj na srcu, za kar se lahko zahvali svojemu bogu in kapitalizmu! Tako naj se zahvali za bogate poljske pridelke, katere mora po zaslužen ju vsegamogočnih trustov kupovati po neznosnih cenah. Zahvali naj se za bogatstva, ki so jih ustvarile njegove pridne roke a mu jih ne ugrabil kapitalist; pustil mu je samo toliko, da ne nmre od pomanjkanja, cesto pa niti toliko ne: Zahvali naj se zato, da je zgradil. krasne in razkošne palače, a sam mora prebivati v luknjah ; da je izdelal najfinejše in najdražje obleke, a sam se mora oblačati v cunje; da je nakopal na tisoče ton premoga, a mora zmrzovati; da je zgradil toliko šol, a sam mora tavati v neved-uosti; da je pripravil toliko živil in mora stradati.
Delavci naj se tudi zahvalijo svojim zapeljivcem, vednim in nevednim, in svojim poneumnje-valcem in vsej drugi gospodi, ki je na katerikoli način pripomogla. da so ostali nevedni, brezbriž ni in zaslepljeni, da niso spoznali resnice, da so se pustili kloro formirati po ljudeh, ki opravljajo posel kapitalističnih biričev, da tako kapitalizem tem lažje o-pravlja svoj roparski posel. Zahvalijo naj »e z» brezposelnost in v s»* drugo gorje, ki je prišlo nad nje zadnje leto.
Končno naj se tudi zahvalijo za izvolitev 'delavskega tribuna' Wilsona za predsednika "svobod ne" ameriške republike, kajti prepričani so lahko, da bo on skrbel zato, da se bodo delavci zahvaljevali tudi prihodnja Štiri let s za vse navedne dobrote, za katere se zahvaljujejo leto«. Lahko so brez strähn, da M se ne-
precenljive 44dobrote" izboljšale, utegnejo se edino le poslabšati. Zahvalite se torej za vse tol
KAJ PRAVI DUHOVNIK ROSS 0 SOCIALIZMU.
V Nevvcastle, Pa., živi duhovnik M. W. Hoss, ki se ne boji povedati svoje mnenje, četudi isto njegovim predpostavljenim ni po volji. Njegova izjava je tem važnejša, ker pojasnuje in zavrača one očitke, kateri se porajajo v dušah nevednih in fanatičnih verskih nasprotnikov socializma'. Ross se je izrazil:
44Socialistično gibanje raste v moči vsak dan in ljudstvo Zdr. dr lav se mora pripraviti na to gibanje z razumom.
Človek, ki danes ignorira socializem je, ali napačno poučen, ali sploh ni poučen o njem ali je strahopetnež, ki se ne upa obravnavati zahtev sedanjega časa.
Socializem je gibanje, ki stresa temelje cele Evrope, gibanje, pred katerim trepetajo cesarji in kralji, je gibanje, ki zadobiva vsak dan trdnejša tla tudi v tej deželi. Mi se moramo pripraviti na to dejstvo.
"Mi kot kristjani pričakujemo dan, ko bo naš izveličar Jezus Kristus pripoznan kot kralj, gospod vseh gospodov. Zroč po vsem svetu in spoznavajoč moč tega gibanja, katero je, kakor pravijo, protiversko, seveda, ako je to res, mora biti dolžnost vsakega človeka, da pobija to gibanje.. pa naj pri tem zapade smrti.
PravijOj da so socialisti slabi ljudje, da so brezverniki, ki sovražijo, sramotijo in skušajo uničiti svetost doma.
Tudi če bi bilo to res, če bi vsak človek v socialističnem gibanju zloglasno živel (kar pa ni res), bi socializem vsled tega še vseeno ne bil slab. Ako bi jaz vedel, da je vsak socialist v tej deželi slab in da je socialistični nauk dober, bi se pridružil temu gibanju brez vprašanja.
Dolžitev, da socialisti žive zloglasno življenje, je laž. Med mojimi osebnimi znanci so možje čistega in poštenega značaja it^ so ravno tako navdušeni za to gibanje kakor vsak socialistični govornik, ki je kedaj govoril na cestnem vogalu. Ti ljudje žrtvujejo svoj čas, svoj denar in svoje možgane ¿a razširjanje tega gibanja.
Res je, da so med njimi slabi ljudje, ki žive nečisto in nedostojno življenje, toda to ni nikak dokaz za zainetavanje socializma. Ako sprejmemo to za stvaren dokaz, potem smo prisiljeni zameta-vati krščanstvo.
Glavna stvar na katero moramo gledati, so principi (načela) gibanja in ne na značaj oseb. ki so v gibanju."
Ross navaja tu dejstvo, da so vladajoči faktorji nasprotni socializmu, ni noben vzrok za za metavanje istega, «ker vemo. da so tudi Kristusu nasprotovali ob njegovem času. Dalje praVi:
4 4 Zoper socializem se navaja tudi to, da hoče strmoglaviti sedanji družabni red.
To je popolnoma resnično. To da poglejmo stvar natančneje' — Ali je sedanji družabni red tak, da je mogoče človeku razviti vse dobre lastnosti, ki jih ima t Ali dobiva človek danes vse, kar mu je njegov stvarnik namenil! Ali prinaša ta red človeku pravico in ali mu ne prinaša prej mačeho — krivico?
Pravijo tudi. da pomeni socializem dosti stvari. Res je, da se to ime uporablja za različna gibanja in sicer od nedolžnih teženj po socialnih reformah do teorije, ki propagira direktno akcijo, to je uničenje sedanjega družabnega reda potom nasilstva, ako potreba za nareditev prostora novi družbi.
Toda temeljno načelo, na katerem se vsi socialisti strinjajo je, da je socializem gibanje, ki ima namen ustvariti razmere, v katerih bodo ljudje kot celota lasto vali sredntva za proizvajanje in razpečevanje.
To je bistvena stvar. Za dosego tega so si različni ljudje med njimi ustvarili različne teorije. Vsekakor pa razlika med njimi ni bistvena, ker se v glavnem vsi strinjajo. Stvar, katero moramo določiti je, bo li socializem prine ^el razmere, ki bodo ugodnejšf
krščanskemu življenju od sedan jih ali ne? Ako da, potem je naša dolžnost, da storimo vse v svojih močeh za pospeševanje tega gibanja."
Ross nato pripoveduje o svojih preiskavah v New Yorku zadnje poletje, fttudiral je namreč velike organizacije, ki so bile usta-novi jene za odpomoč velike bede med reveži v omenjenem mestu.
Dalje pravi Ross: 44Ko sem iz-praševai delavne osebe v teh or-ganizaeijah, kaj mislijo o socializmu, sem prouašel, da velika večina njih veruje vanj. One ve rujejo, da je socializem edina rešitev groznih obstoječih razmer. Kočno mnenje vseh oseb, ki res pridejo v dotiko s temi razmerami, je, da bo edino uvedba socialistične države ozdravila te razmere.
Mi kristjani moramo iti tem dejstvom nasproti. Aka bi Kristus živel danes med nami, kot je enkrat, ali bi se ne zavzel za te stvari? Ako smo brali evangelij, po tein moramo vedeti, da bi se!
Socialisti trdijo, da je organizirano krščanstvo proti njim za to, ker jo* podpirajo v veliki meri bogatini, torej ljudje, ki kopičijo bogatstvo na račun revežev. Pravijo, da to rodi miloščino (dobrodelnost) namesto pravice.
To je žalibog deloma tudi res. Toda cerkev v celoti ne dopušča krivičnosti. Da take razmere obstojajo, je to krivda posameznikov ne organizacije v celoti.
Po študiranju tega vprašanja sem prišel do zaključka, da je dolžnost vsakega človeka, kr veruje v večnost boga in usmilje nost Kristusa, da stopi naprej v prve vrste ter se bojuje za pravice delovnega ljudstva!"
Komentarja ni treba!
POSTAVNI TATOVI.
Zopet in zopet je Čitati o polomih privatnih bank. Žalostne razmere, ki jih puščajo, taki baeni polomi za seboi, so večji-del v seh slučajih enake, to je, da 'nevedni delavci, ki so zaupali takim topovskim bankirjem »"svoje od ust pritrgane cente, zgubijo svoje prihranke. Vsak trezno misleč človek upa in pričakuje, da se bodo V to poklicani faktorji streznili ter naredi!; ka^ korak, da obvarujejo vlagatelje — delavce pred usodepohio izgubo. Toda. vse zaman! Vladna gospoda pri svojin mastnih koritih sploh nima časa, da bi se zavzemala za taka važna vprašnja, tem manj, ker se tiče skoro sklu-čno nevednih delavskih slojev in ker njim samim ta brezbrižnost nosi masten profit.
V	predzadnji številki smo poročali o polomu Kirby Savings banke v Chicagi. Ta banka se nahaja v klavniškem distriktu, torej v industriji, kjer so delavci najslabše plačani. Ako pomislimo, da ti delavci zaslužijo po #1.50 —$1.75 na dan, nam mora biti jasno, da so si delavci pritrgali prihranke od svojih ust. Kakor je natančna preiskava dognala, znaša priinankljaj $72.000; to o-gromno svoto bodo morali trpeti sestradani delavci. Vsi njihovi s tolikimi žrtvami in trudom skupaj znešeni centi so zginili v nenasitno žrelo kapitalističnega sistema, ki je edini odgovoren za vsa obstoječa gospodarska zla.
Kako nujno je vprašanje državnega nadzorstva nad privatnimi bankami, spričuje izrečeno mnnje sodnika Landisa, pred ko-jega sodiščem se obravnava Kir-bvjev bankrot. Dejal jej
V	teku moje osemletne sodnijs-ke službe, imel sem često opravka s polomom privatnih bank, ki so na ta način spravile številne težake ob težko prislužene novce.
Če-
sto so takim izgubam sledili samomori prizadetih vlagateljev.
Ker že govorim o tem, naj dostavim, da obstoja v tej državi upliv, ki je dovolj močan, da za-branjuje sprejem zakona, ki bi prepovedoval poslovanje na ta način. Kakoršne so razmere sedaj, je mogoče vsakomur izobesiti de sko z napisom: "Banka", ter pričeti privatno-banko.
Telo illinoiškn bankirska zveza se je na svoji zadnji konvenciji izrekla proti zakonu, ki bi uredil razmere na privatnih bankah. Da. zveza malih in velikih ban-kirjev je proti državnemu posredovanju. Velike banke nasprotu-
jejo, ker se boje za vloge, ki jih dobivajo od privatnih bank, privatne banke pa nočejo državne kontrole, ker bi se s tem prikrajšal njihov profit in ker bi ne smele tako nesmiselno riskirati deuai svojih vlagateljev."
Ta upliv, ta sila, ki zabranju-je, da se te kričeče razmere ne odpravijo, je kapitalistični družabni red. In Kirby-jev slučaj je Samo eden izmed tisoč in tisoč drugih, ki jih pozna zgodovina Z. dr. in ki potrjujejo trditev socialistov, da je danes vlada v rokah kapitalističnega razreda ter da se ta vlada prav čisto nič ne meni za koristi ogromno veČino tvorečega razreda delovnega ljudstva, marveč, da je to ljudstvo prepuščeno vladajočemu kapi talističnemu razredu na milost in nemilost: vsakdo ima pravico izkoriščati, ropati, okrasti, moriti, itd. ako ima le toliko, da zakonom usta zamaši.
Tu bi kdo utegnil uporekati, češ, saj imamo poštne hranilnice, v katerih vlada garantira za vsak cent. Tak ugovor bo nudil le človek, ki ne pozna poštnih hranilnic in njihovega delokroga. Iz članka, ki ga je naš list nekaj tednov nazaj prinesel o poštnih hranilnicah, je razvidno, kako malo odgovarjajo • te hranilnice svojemu namenu: obvarovati male vlagatelje pred zgubo svojih prihrankov po privatnih bankah. Ako na tem mestu ponavljamo dejstvo, da so bile naše poštne hranilnice ustanovljene z dovoljenjem privatnih bankirjev, smo povedali dovolj. Sicer se je pa ves bančni sitem v Z. dr. tako razrastel, da je vsaka kapitalistična vlada napram njemu brez moči. Vsa večja bančna podjetja namreč prispevajo za volilni boj ene ali druge stranke. Predno pa izdajo kak cent v ta namen, hočejo iingti črno na belem, da se dotiČna stranka, ako zmaga, ne bo vtikala v njihov "biznes". Le stranka, ki bo zmagala brez kake obveznosti do nenasitnih roparskih špekulantov, bo dovolj močna in sposobna da spremeni ves bančni ustroj. J2dina stranka, katero podpirajo izključ 110 le delavci in nima nobenih obveznosti do ljudskih izkoriščevalcev, je socialistična stranka, ki nebo gledala na korist posameznika, pag pa vsega ljudstva.
I	-
"O kako velika slepota je človeka..."
O blažena vojna! O sveta vojna, ki jo vodi križ proti polume-secu! Strel iz puške, iz topa, iz strojne puške, sunek z bajonetom !>od rebra, zdrobljene kosti v živem telesu, blagor mu. ki je tako srečen, da doživi trenutek, ko mu prestrele ali pa prebodejo kos pregrešnega mesa, kos kosti, ki ni nič drugega kakor prah in pepel. Ni greh moriti, ni greh poškodovati svojega brata, ni greh zapuščati ženo in sirote v bedi, ni greh moriti očete in reditelje otrokom sorodnih in sosednih narodov, ni greh moriti ljudi iz maščevanja, ljudi, ki niso prav ničesar zakrivili, ki niti ne vedo, zakaj jih pobijajo nasprotniki. Se nikoli se niso videli, še nikoli niso imeli sovražnosti med seboj zaradi samih sebe, ali vendar porabljajo najmodernejše o-rožje, morilno orožje drug proti drugemu, * ljudje — božje stvari, ki jim je Kristus rekel: 44Ljubite se medseboj" in 4*Maščevanje ni vaše". Na polju trohne pridelki, narodno imetje se zapraylja in naravna posledica mesarskega klanja je beda, osirotelost tiso-čev otrok, uničenje stotin rodo-vin. In vse to je 44božja" nared-ba, zakaj vse cerkve jo blagoslavljajo, križ s križem, polume-aee s polu mesecem; križ preklinja s križem svojega nesprotnika in polumesee s polumesecem svojega. Zakaj? Ali zaradi križa, ali zaradi polumeseca? Ne, ne! Često se zgodi, da križ blagoslavlja in proklinja, da se bojujeta Istovrstna križa drug proti drugemu za — posvetno oblast. Že mnogokrat smo opazovali, da so se bojevale 4'krščanske" oblasti proti 44krščanskim", dočim hi pričakovali, da križ ostane dosledno križ, da se križ ravna dosledno po reku: ne ubijaj in ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. Pro ti vojni smo, ker je izrodek kapi-talistiške družbe, klerikalizem in kapitalizem pa sta za vtojno, ker sta kapilistiška in ker sta drug
druzgmu zasužeuja. Vojna je nesreča, vojna je barbarska, vojna je nasilstvo, vojna je zločin nad človeštvom zaradi same sebe n zaradi posledic. Zato ni prav nič čudnega če je socialna demokracija nasprotna vojnam. Za nas 40 Srbi, Turki, Bolgari, Arnavti in Črnogorci ljudje, ki zaslužijo enako spoštovanje kakor mi, «nako civilizacijo in napredek kakor mi, nikdar pa ne pušk in topov zaradi egoizma meščanskih iu aristokratskih slojev. Razmere na Turškem so res turške, tega ne taji nihče. Toda turške razmere bi se dale odpraviti brez grozovitega prolivanja krvi, če hi bili merodajni krogi imeli resno voljo, da odpravijo razmere, ki so nezdrave. Ne proti odpravi turških razmer na Turškem, pač proti morit vi sploh smo bili in smo danes. Svobodnega razvoja potrebujejo balkanski narodi, ne pa pušk in topov, to je naše mnenje, pa nič drugega. Kdor pa odobrava klanje in pobijanje, je sovražnik človeštva; osvoboditelj pa ne kolje in ne pobija in ne blagoslavlja pobijanja. Za osvoboditev in svoboden razvoj balkanskih narodov smo le tisti, ki hočemo osvobodotev, ne pa tisti, ki hočejo podjarmljenje.
DVE STATISTIKI.
Socialno demokratično glasilo v Belgradu "Radnieke Novine" so pred kratkim priobčile dve zanimivi statistiki. Ob tej priliki je pisal omenjeni list:
Srbija je napovedala Turčiji vojno. Ko bi bila to vojna med uradno Srbijo in uradno Turčijo, buržvazije z buržvazijo, tedaj ne bi rekli nič proti temu. &e več! Vkljub svoji bedi bi vzeli karto, da bi gledali cirkus kapitalističnega življa v medsebojnem iz-trebljevanju.Ali kakor vedno, je tudi sedaj buržvazija nepoštena in lokava ter pošilja v smrt ne dolžni proletariat, da krvavi za njen kapital. Zato hočemo opozoriti javnost na neko stvar. Pred kratkim je izšla uradna statistika turških zločinov izvršenih nad brezpravnimi Srbi v Turčiji. V tej statistiki čitaino, da je bilo od leta 1906 do danes izvršenih različnih zločinov in sicer: 436 ubojev, 551 poskusenih ubojev in razbojništev, 373 nasilstev in zlo-stav, požigov in drugih 709. posilstev 33, skupaj 2102 zločinov.
V Srbiji je bilo od leta 1901 do 1905 smrtnih slučajev na mezdnem delu: 764 leta 1901. 786 leta 1902. 803 leta 1903. 823 leta 1904 iu 876 leta 1905. Skupaj 4052.
Pri 44pravovernih" Turkih je bilo všestih letih 2102 zločinov, pri naših krščenih 44Turkih" je bilo vpetih letih 4052 ubojev (ne sreče so se množile od leta do leta). Kdo je večji Turek in ubijalec? Turki v Turčiji, ali oni v Srbiji! Na to odgovorite, gospodje pri vladi!
Iz turške statistike vidimo, da je bilo zločinov zoper varnost življenja 1393, a pri nas je bilo 4052 ubojev, ali trikrat več!
Turki so izvršili 33 posilstev •—— gadno in ostudno zločinstvo. Ali kako je pri nas? Pri na« je malo-kateri tvorniČar. ki ne bi bil sam izvršil toliko posilstev nad delavkami in delavskimi dekleti. A več kakor gotovo je, da bodo izrabili sedaj to za opravičilo vojne. Ako navaja Srbija to za vzrok zavoje-vanja, tedaj bi bilo bolje, da ščiti proletariat domačih 44Turkov" — kapitalistov.
SOCIALIZEM
Socializem zahteva odstranitev kapitalistov, to je odstraniti hoče možnost, da bi se nekateri na škodo mnogih okoriščali.
Socializem zahteva, da naj oni člani naroda, ki narod vzdržujejo, ga preživljajo in omogočujejo njegovo kulturo, to so delavci, da naj iS vladajo narod in ne tisti, ki živijo na škodo naroda in ki tirajo narod v pogubo.
Socializem pomenja vse nij drugega, kakor to, kar mislijo republikanci, demokratje ali n>-prednjaki. Socializem namreč pomeni nov red v človeški družbi. red, ki bo docela drugačen kakor sedanji.
Socializem pomeni novo dobo za človeštvo. Pomeni konec izkoriščanja, padec industrialne su/.nosti. gospodarskega tiranst
va, a pomenja fMičstek iadni ske svobode in ljudovladc.
Da, socializem pomeni indust alno svobodo, to se pravi, da b< imeli delavci v svojih rokah uprj vo one industrije, v kateri so posleni. Potom svojih glasov bo< določevali način vodstva v sv industriji.
V socializmu ne bo ni kakih p< stopaeev, ki bi vlekli mastne divi den de in profite od dela pridnih delavcev. Kajti taki Člani člo veške družbe so kakor troti panju. Vedno samo jemljejo, ne dado ničesar. Ta zalega na pravlja delavce za tovorno živi no in sama je tisti tovor, ki gj morajo nositi.
Socializem bo stresel to brenn ta tovor raz delavska pleča, te tako oprostil delavca težkega jar ina, v katerga ga je vklenila ki pitalistiena Hamopašiiost. Čil prej bo večina delavcev spoznsl svoj položaj in spozanala potre] otresti se tega nepotrebnega tj vora, čim prej bo spoznala sin< svojih interesov, čim prej bo pfl šla do socialist i enega mišljenj) tem, prej bo za Vesoljno elov< vo nastopila prava svoboda!
Kako je nastala balkanska zv<
< arigradski dopisnik 44Frani furter Ztg." poroča o podrobn^ stih, kako se je ustanovila bi kanska zveza. Med drugim prav]
V prvih septemberskih dnevi tega leta se je ustanovila v Pni zu pod roko ruskega poslatiil Izvolskega balkanska zveza. Pri tremi leti je pričel bivši Izvolsl jev pomagae v peterburškt vnanjem uradu in posnejši rui poslanik Čarikov svoje delovanj v Carigradu s tem, da je delj razpoloženje za balkansko zve) s Turčijo. V razkošnih prostoi orijentalskega krožka se je pi pagirala ta misel na prijateljski pojedinah, ki so se jih udeleževi člani balkanskih držav, vodi turških državnih poslov in rusj diplomatje. Aneksija Bosne Hercegovine je nodala dovolj lu ne tej ideji. Tzvolski je skuč praktično uveljaviti neprijai razpoloženje proti dvorni moni kiji. Negov najvišji cilj je bil, \ vrže svojega nasprotnika tedaj jega avstrijskega vnanjega mii stra grofa Aehrenthala s sedli Njegovo duševno rod je, Čarik< je mladot urkom tako vsiljii dvoril, da je bilo njegovo uklaj je na las podobno klečeplaztvu je vzbujalo med diplomati ni hujšo kritiko. Razprave so pozi je dospele na mrtvo točko. Kiji
t	v
temu je dosegel Carikov s sv< priliznjenostjo do mladoturkt ki jim je suženjsko vedenje Čaj kova zelo ugajalo, lepih uapeh< Srbiji so dovolili Turki kar z kakšnim veseljem prevoz oroi in munieije čez Solun in Skopi Kratkovidni turški politiki, polnoma zamotani v svoj staml lizem, so menili, da se bo vse Srbijo uvoženo orožje obrnil proti Avstriji. Tudi Bolgariji dovolila/ Turčija po pomorski ti vsakovrstna olajšanja za pre] smodnika in vojnega transp< v njena pristanišča ob Črni morju. Misel, da «e utegnejo ta olajšanja nekega dne obi proti Turčiji, se porti ni zablil la. Se le ko se je lani izproi dardanelsko vprašanje, se je Tj čijaJ polagoma iztreznila. Ču< je, da se je najbolj zavzemal ustanovitev balkanske zveze ški ministerski predsednik V< zelos.
— Ozemlje Turčije v Evropi|
Aziji obtogl skoraj tri '»"ilj< kvadratnih kilometrov in ima, kolo 24' miljonov prebivalcj Prebivalstvo je različnih nar n ost i. V e v roj>s k i Ture i ji so rodi lovanskePH plemena pre( na večina. Srbi in Bolgari sti jejo v Maeedoniji in Stari Srl (irki no mestih, zlasti pa na kili. slednjič š( V anei TuH ni mnogo nad en mil joti. večij mu v Carigradu f'o veri se rsi li prebivalstvo v evropski Tu ji: polovica mohamedaneev, procentov pravoslavnih, 4 centi katoliških kristjanov in drug procent Židov. V Mali ima Turčija devet in pol rSI nov prebivalcev, od teh je in pol miljonov mohanndai ostali so kristjani V Siriii dva in pol tniljona pr< bivalen so skoraj vsi »mohamedattei.
0 razvoju zasebne lastnine.
jih je poginilo najbrž«* Iuli0(<01 potreba enotnega vodstva, rodov, preden »o našli potrebne *Uv*ri*- Telesna moč je bila
je moral čuvati. Vedno so imeli vojuo stanje in pokazala ae ge
(Natlal je vanje.) u r s«- gohpodai «tvo razvija, razmerje med posameznimi o-bami spreminja samoposebi, e-ko tudi med osebo in stvarjo, dobi barbarstva je bilo bogat-vo različnejše in obsežnejše. ()-bna lastnina je bila že precej vita. Udomačenje živali in tenje čred je bilo nepričako-vir bogastva, ki je čisto ernenil družabne razmere. — ej je bilo treba iskati hrano sak dan sproti. Sedaj pa s «V m'\ konj, velblodov, oslov, go-dine, ovac, koz in prašičev so stirski narodi že posedovali etje, ki se le ob najmanjši paž-Iji množilo samo in dajalo do-elj živeža, mesa in mleka. Cre-i pa niso služile le kot hrana m-o so jih mogli tudi zamenjavati; bili so črede, da so odkupovali njimi vjetnike, plačevali globe, rovali bogovom. Črede je torej danje človeštvo bolj cenilo ne-vso drugo lastnino, ki so jo lej poznali, in ker so jim o-ogočale, da so se hitro množili, ljudje tudi začeli spoznavati oč bogatstva. Zasebna last čred o je morala torej že nekoliko rej razviti, zakaj v tistih dobah,
0	katerih seza verjetna zgodovina, nahajamo že povsod črede L zasebni lasti rodbinskih (žup-
zadružnih) pretlstojnikov. Na tej stopnji kulture se je u-
1	človek poznavati tudi platno sukno, kakor tudi orodja in
rožje iz brona. Na zahodni pol-bli so že sejali koruzo in vrtne etice ter obdelavali bron, na-ravljali so s pavolo. podložene klepe, dvorezne meče, na kate-ih ostrini, ki je bila še iz lesa, so ritrjali kremenjakove ostrine, !er sekiro in dleto iz bakra.
Razmerje posameznih ljudi do emlje se je nekoliko izpremeni-o. Zemlja je ostala še vedno last odu. Toda del skupnega imetja o odstopili, da so z njiin vzdrže-ali upravne in gospodarske orane, kos imetja so določili za erske namene in tretji nejvečji el so pa razdelili med posamez-e rodbine ali občine (župe). V ibče je pa izključevala skupna ast zemljišč zasebno lastnino hiš posestev sorodnih rodovin *ravica do deleža skupnega i netja. zemljišča je bila po teda ijih življeuskih razmerah čisto lemožna. &ele na koncu barbar ke dobe, torej preden je Člove Ivo prešlo na stopnjo civilizaci e, se je jasno pokazalo, da se na iblje zasebna lastnina v dveh mereh: državna (družabna) last asebna last.
Ob začetku tiste dobe, ki nam o zgodovina že opisuje, so imeli ri Grkih del skupnega zemljišča odovi, drugi del fratriji, tretji el gentili; . večma zemljišča je a vendar že takrat bila v rokah osameznih "meščanov". Za Soma ni bila zasebna last nič no-ega. Znali so jo že tudi zastaviti in delati dolgove nanjo. Preden se je pojavila zasebna itnina, je bila nedvomno skup , lastnina; toila tudi last ni bi-najpoprej, poprej je še mora biti posest. Posest je pravza-rav oblast nad tem ali onim jtedmetoin, last pa označuje za-*k pnito dognano pravico do pred eta, svojitev. . Najvaižneji činitelj, ki je pri-del do pos«'sti. pozneje do lastne, je bil nagon samoobrambe. Človek na najnižji stopnji di-aštra ni zbiral nikakršnega aga, ker si ni mogel niti pred-vljati današnjega in jutrišnje-dne. Se danes imamo med vstralskimi zamorci rodove, ki Človek, ki ni razločeval časa, Živel tako, dokler ga niso raz-ffa razločka ne poznajo. Prvot-ere prisilile, da je jel živeti ugače. V toplih pokrajinah na-dno ni takega pritiska, ker do-Človek vsak dan dovelj hrane ■e mu zaraditega tudi ni trc-zalagati z živili. Dokler člove-ne prisilijo razmere same, to-> časa vztraja v tistih razmeji Rodovitnost narave v toplih jih je torej najvažneji razlog, j ondotni narodi niso napre-li tako, kakor narodi v zmer-podnebjih. teba v pradobi se je poka-tekrat, ko se je človeštvo po-ilo, se bolj in bolj širilo po in prihajalo v hladnejša
zastopih čutijo socijalno demokratični zastopniki kaj zelo pomanjkanje socialno demokratične strokovne literature za občinske zadeve, zato je že več konferenc socialno demokratičnih zastopnikov zahtevalo, da bi izdajala stranka poseben liat za občinsko politiko. Strankin zbor bo sklepal o izdaji lista.
dragoceno, pa so dali tudi gla-f Politične organizacije av#trij-
stranke so štele kon-1911 146.623 članov in moških in 17.82:1
__ — ----- potrebne. .	,	. .
pouiočke, da se ubranijo pred ne- ,akrat P08t b»° cenjena. In glavar
prilikami. Iz teh ucprilik so se je bil oui' W prvi riudrl skup' učili rotlovi, ki so prihajali v ti- 110 lH8t »«Prenučmi1- Za poseb-ste okraje za «mirni, p« so opaža- 1,0 /ttMlllKe 80 mu dHjah P°*«hn* li, enako kakor ptice selilke, kdaj |	kfer ** za™dl
prihajajo hudi Čaai. V boju za ........ * ' *..... ........
obstanek se izpolnjujejo čuti in. ,	. ,
organi pri živalih in tudi pri člo- varju za »ttKrado kos ze,lllJe v	ako «
veku in tisti, ki se najbolj prila- lait To "«»^lni Kreh"- Poleg	ceni junija 11
go«ie dotičnim razmeram, ostane- teleslle mM Pri®topa kot drugi	sicer 128.800
jo zmagovalci v boju in prido-15iaitelj> ki odločuje pri politični	ženskih; koncem junija 1912 je
bljene lastnosti podedujejo tudi velJavi» ae boK«»tvo.	bilo v organizacijah 125.434 mo-
na svoje potomce ' v obliki zemljišča pa	ških in 20.090 ženskih, skupaj
Čim so razločevali med dobrim uiB0 dobivali le livarji nego še	145.524 članov. Število članov
in slabim časom, potem je bilo dru|ri moi-ie» ki 80 biH hrabri v	Ne tor°j nekoliko nazadovalo in
čisto naravno, da so prišli tudi Tftko nastalo plemstvo	sicer le pri moških, na Nižje Av-
na to, da treba nabaviti Živil za"1 prav kl,ialu m *j*m tud* du"	atrijskem in Štajerskem, med tem
hude čase, «la ne poginejo lakote. hovni*tvo' NttHtaJa,i stanovi	ko so ženske organizacije povsod,
Tako smo prišli do posesti do r" razredi, ki so se v bivstvu raz-	splošne strankine organizacije pa
gospodarstva z živili ki jih je I loeevali v tem, da so posedovali	zlasti ua Dunaju (za 3556) in v
trebalo braniti s silo pred sovraž- zefIlijiSča Najstarejši dokumenti	nemškem delu Češke (za 531)
niki. Prehod od posestnega sta- dokazujejo, da J* bil« aristokra-	napredovale. Prispevki v politič-
nja pa do zakonito določene last- cijft tudi že v barba,,»ki dobi JH-	nih organizacijah znašajo 25 do
nine seje izvršil še v predzgotlo- ko razvita. to ,lain potrjujejo	50 vinarjev na mesec, za ženske
vinski dobi. Največji prevrat v epriP^an8ki hieroglifi, stari testa-	povsod 40 vinarjev. Članice žen-
tem pogledu je bil nastal v tisti ,ne,lt» Homer, Solon je že zapustil	skih organizacij dobivajo brez dobi, ko so udomačili živali. Ta °Poroko' in Ri,nlJani, ki so po-1 plačoo " Arbeiterinnen-Zeitung",
doba je zibelka bogastva, ker je zlla'i pozno v zgodovinski do-	ki izhaja v 28.000 izvodih. Žene,
človeštvo pričelo t«*laj več pride- b* Za premičnine lastninsko	ki so tudi v strokovnih organiza-
lovati nego je potrebovalo pravico, so potem, ko so sprejeli	cijah,' plačujejo le po 20 vinarjev.
Nadaljni vir bogastva je bilol>lebejeo v rimsko državljanstvo.	Organizacija služkinj, ki je bila
suženjstvo, ki se je najbrže (1 I "PreraeniH pojem o lastnini so-	ustanovljena pomladi leta 1911,
vedlo kmalu po postanku živino- eia,nim Potrebam primerno in od-	šteje na Dunaju 700 članic, v
reje, zakaj potrebovalo se je ved- pravili državno lastnino.	Gradcu in v Solnogradu imaj<
no več ljudi za pašo in na«lzira- SedaJ VPmo' (la 8e pojem o	služkinje krajevne skupine. Cen
nje živine, zaraditega tudi vj«»te-ran8tn'n8k* pravici izpreminja.	tralni zvezi delavk na «lomu pri-
ga sovražnika niso več smatrali Svoi° obliko izpreminja po po	pada 1281 zen, ki so organizira-
za roparsko žival, niso ga več po- trebi- Vprašajmo se sedaj, ali je	ne v 27 krajevnih skupinah,
bili in pojedli, nego porabili go I aaaebna lastnina zadnja in naj-	Mladinaka organizacija ima
ga kot koristno domačo žival. visJa s,°Pnja socialnega razvoja	306 krajevnih skupin (1910 pa
Jugoslovanska socijalistična Zveza -v Ameriki -
Posest živalij je pa tudi do- M^^no naprednih ljudi in v kak- ja po enkrat na mesec v 16.000
vedla do pridelovanja žita.
snem razmerju je s človeškimi so- iztisih.
Avstrijsko nemška stranka iiua
Vsi raziskovalci zgodovinskih	cialnimi potrebami, dejstev prihajajo soglasno d^ za- VHak' k(,or ,e nekoliko pozna 16 dnevnikov in sicer na Dunaju,
ključka, da je bila prvotna last-	razmere, bo potrdil, «la se je po- v Gradcu, Libercah, Solnogradu, nina skupna. Vse. kar so imeli, jeNem zasebne lastnine v poslednjih Lin<?u in Inomostu. Dva lista iz-,
bilo last rotlu, rodovine. Zasebna	desetletjih omilil in oplemehitil. haQ«Aa po. trikrat na teden (v
last, posebno last aemljašča pa se	Rim8ki pravni pojem v tem po- Ustju in Teplicah), šest listov po
pojavlja šele ob koncu barbarske	K^du j« bil brezobziren. Rimski dvakrat iu enajst listov po en
«lobe. To je začetek civilizacije,	upnik je smel dolžniku, če ni ho- krat na teden. Vsakih 14 dni iz
družabna oblika je bila	teI vrniti dolga, otlsekati roko. I ha jata žensko glasilo "Arbeite
i Umiinnivt i«*>iim Iror uu.	Grški unnik ie smel dolžnika rinnen-Zeitung'' in agitatorični
Prvotna
nedvomno komunistična, ker se-
za še «taleč v zgodoviusko «lobo. proti v sužnosti. V nemških na- liet„"Daa Volk". Znanstveno gla Take «istanke nahajamo pri Rim- rodili so kaznovali tatvino s »ilo > nemških sodrugov, mesečnik Ivanih, Grkih, Indih, Kitajcih, smrtjo (ne vešalih), če kdo ni -'Der Kampf", izhaja v 4100 iz-Slovanih, Nemcih in Židih. Še ce- 'dačal dolgov, je moral postati U«Hh. Po enkrat na inesec izha-lo v naši dobi jih imamo v m- po«lložnik. Če Sylok n. pr. zahte- iai° "Bildungsarbeit■list, ki skih selih (mive). Henry George Ua kos mesa s telesa svojega dolž- daje navodila za izobraževalno pripoveduje zna«'ilen prigodek: nika, je bil po beneških postavah delo (2250 izvodov), protialko Ko so prišli belci (Evropejci) v ooravičen. Na Angleškem je bila »olno glasilo 4'Der Abstinent' Novo Zelandijo v Avstraliji, pa v 16. stoletju predpisana za ma-I^ÖOO izvodov), glasilo mladin so hoteli kupiti zemljišče od za-| lenkostne tatvine smrtna kazen.|8kih organizacij "Der jugendli
(Konec prihodnjič.)
morcev, ga jim ti niso hoteli prodati. Rekli so, da bi sicer sami
che Arbeiter ', šaljivi list "Dio Glühlichter" (16.000 izvodov) in
imeli to pravico, toda zara«li svo- NEMŠKA SOCIAL DEMOKRA * Sortni listi. V nemškem jeziku
jih otrok ne smejo tega napraviti. Vsak otrok ima že pri rojstvu pravico do zemljišča
Kako se j«* torej prelevila iz
TIČNA STRANKA V AVSTRIJI.
izha ja 52 strokovnih listov/ ki se tiskajo v 349.950 izvodih, 2 zadružna lista, ki imata 95.000 na
Prve dni novembra se je sešel klade/ v^a skupaj se tiska av
skupne lastnine zasebna lastni-	na Dunaju strankin zbor avstrij- s,riiNko nemških socialističnih li
na? Kakšni so bili vzroki, da so	sko-nemške socialistične stranke.|,v enkratni nakladi 800.000
vsa ljudstva opuščala komuni-	Povodom tega je strankin izvr
zem (skupno last), čim bolj so se	ševalni odbor izdal poročilo, is ,,
približevala civilizaciji, kulturi t	katerega je razviden sijajen na- nlzaclJe 80 pridobile 21.340 čla-
Ker nahajamo ta razvoj pri vseh	prede k te bratske organizacije. nov	na Dunaju in Nižje
ljudstvih, je bil torej naravna Poročilo najprej omenja boje Avstrijskem) j„ imajo sedaj
potreba. Oglejmo si pa razvoj	proti draginji avstrijskega prole»(-'anov, od teh je 373.914
podrobneje, kolikor je to mogoče,	tariata, pri katerih so bili uatre- ,no5kih in 47 991 ^nskih. Centra-
V zasebno last so vsekakor spa-	Meni 17. septembra 1. 1. trije eo- ,i8tične zadružne .zveze imajo
dale najprej premične stvari. Iz-	drugi. Dunajsko deželno sodišče 1273.058 (1910
«lelovalec loka. pšiee, sekire, kija	je v procesih, ki so sledili proti-
ali košare je bil upravičen do	draginskim demonstracijam, pri-	nemškimi sodrugi, kaže šte-
predmeta, ker ga je napravil. K |	sodilo 70 let kazni, re se prište-1 vj[° Političnih shodovj^ drustve razvoju zasebne lastnine tudi pripomoglo to, da so
pa 249.457) članov. Kriko živahno gibanje vlada
je pa je še čas preiskovalnega in poli- nih sh°dov je bilo 4736, shodov i bile I eijskega zapora. Nekaj ii sjbolj I P° * 2 in shodov zaupnikov je bi-
razne priprave na|»ravljenc za [ vnebovpijočih raza«>dbje najvišji '0	in ljudskih shodov 2085.
posam«'zne osebnosti. Predmeti, sodni dvor razveljavil, ali resni-J ^ *vfno agitacije je izdala stranki so jih skupno izdelovali, ca pa ostane, da je dobilo ljud-Lka .V Zftdnih treh letih 1.060.350 so ostali pa «e «lolgo lasrt rodov. |stvo namesto kruha in mesa
kroglje in ječo.
Nekatere nadomestne državno-
n, pr. «folni šotori, koče itd.
Orodje, lok, pšica, sekira, bo-1 dalo itd. je tudi pravi izvir za zborske volitve so prinesle stran-zbujanje čuta o zasebni lastnini. I ki lepe uspehe. Sodrug Schuh-
letakov in brošur.
>eseeeeee»eeeeeeeeeeeeeeeo
Stran Kp.
i I
Orodja pfijemljeno z roko, in to meier jc dobil pri državozborskih	►
je očiten znak vsake lastnine, ki volitvah v juniju 1911 dva man- Delničarjem Jugosl. Zadružne
TisVafne naznanjel
Glasom zaključka direktori-ja jugosl. zadružne tiskarne, na seji dne 13. novembra t 1., se vrši
ga vidimo z očmi. Mnogo pozneje «lata na Dunaju. Obdržal je o so prešla nepremična dobra v za nega v Leopoldstadt II, odložil sebno last. Tn kakoT	pa otakrinški mandat. V Ot
Kakor so se množile črede, ta- Itakringu je bila nadomestna vo-k» neje vei.l. tudi potrga po lifev km.ln po j-roBiih »eptom-l ¿nt ¡6 ^decembra t. 1. "ob ftnri zemljišču. Dober pašnik, rodo- berskih dogodkih, namreč 3 gVečer na 1H30 So On ter A ve vitni travniki so postali ali z de- oktobra 1911. Tzvoljen je bil so-j Ohica^o Tli lom oli z bojem. Spočetka je bi- drug Albert Sever in dobit 98931 n, redni občni zbor delničarjev lo še mnogo zemlje brez gospo- glasov. Ker je umrl državni po- Jugoslovanske zadružne tiskar-darja: prilastili so si jo kar s tem, slanec, sodrug Riese, ki je zasto- ne, s sledečim dnevnim redom: da so se na njej naselili. Toda nal 8, koroški volilni okraj (Be- 1. Otvoritev abora po predsed-ljudje in živali so se hitro mno-|ljak), je bila potrebna nadomest-| nikn;
2, volitev odbora za pregleda-
EKSEKUTIVA:
Jo». Zavertnlk st., Tomo Boienlč, M. Lu6i£, Frank Podlipcc, V. Tomatek
B. B. SSTlch, 8. Fablanich. Frank Fetrlč, gl. tajnik, 111 Market St., Ohlcago, 111.
Sejo fksekutiv« »o vsak prvi ¿«trtek v mescu ob h uri Kveler.
Klubi, ki iele govorlnke, naj se obrnejo na gl. Ujnika.
ARKANSAS: — /
83. Fort buiith, Ark.-iJugosl. soe. klub, taj. Frank Porenta, R.F.D, 3, Box 147,
ILLINOIS: —
Stev. 1. «'kieago, lil. — JukonI. bo<». klub, tajnik Frank Pwllipec, 5039 W. 26tk PI., Ciceror 111., organizator M. Kulovet*. 4. La Halle, IU. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Bogel, 1037 — 2nd 8t. 6. Chicago, 111, — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos. Krpan, 1830 8o. Center Avenue.
17. Chicago, 111.—Jugosl. žensko soc. udruienje, tajnica Frances Novak, 408 W Elm Street.
20, Chicago, 111.—JukosI. soc. udruienje, taj. Rada Teofonov, 2318 Clyboum av. n». Oglesby, 111. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Alant, box 67. 45. VVaukegan, 111, — Jugosl. soc. klub, tkjnik Josip Petrov«it, 311 Houth Ave. Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v dvorani sedr. B. Maii ni ¿a.
4tt. Panama, IU. — Jugosl. soe. klub, tajnik Joe Ferjantit, bex 10.
50. Virden, IU. — Jugosl. soc. klub, tajnik Sim. Kauiii, Box 031.
Seje bo vsake 2. in 4. nedeljo v mesecu ob oemi uri zjutraj v Union Hali. 50. East St. Louis, IU. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik John Badalirh 1200 N. 3rd St.	'
60.	Chicago, 111. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Simon Fabjanich, 2337 Wentworth ave.	'
64. Livingston, IU. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, P. O. 67. SpringTield, IU.—Jugosl. soc. klub, tajnik Joe Kampoch» 1602 Capitol Ave. »2. Zeigler, III. — Jugosl. soc. udruieiije, tajnik Ad. Lukeiii, box 32.
INDIANA: —
25.	Indianapolis, Ind. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Fred Schoshl, 350 W Washington St.
•i. Clinton, Ind. — Jugosl. soc. kkrb, tajnik Victor Zupaniii, box 17 B R. — Organizator L. Prainikar. Seie so vsako prvo nedeljo ob 5 uri popoldne. 63. Gary, Ind. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Geo. Maraviek, SIM Washington Street.
58. Indianapolis, Ind. — Jugosl. soc. ¡udruienje, tajnik Joca PetrOvich. 607 W. Washington Street.
»4. E. Ilatiioiul, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik John Medved, 1070 Columbia Ave.
KANSAS: —
30.	Breezy Hill, Kans. — Jugosl. soc. (kupina, tajnik John Lekie, Box 94.
31.	VVest Mineral, Kans.^Jugosl. boc. skupina, tajnik John Gorftek, box 211, W. Mineral, Kans.—Seje so vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu ob 4 uri popoldne pri fttef. Deliču.
J4. Frontenae. Kana — Jugoel. sec. skupina, tajnik Frank Krajxelj, Bex lt8
79.	Fleming, Kans., tajnik John Molka, B. B. 2, Cherokke, Kans.
80.	Franklin, Kans. — Jugoel. soc. klub, tajnik Frank Vegel, Box 38.
81.	Skid more, Kans.—Jugoel. soc. klub, tajnik Frank Cemaiar, Box 34.
82.	Carona, Kans.-^Jugoel. soe. klub, tajnik Blai Mezori, Box 162.
91. Stone City, Kan. — Jugosl. soc. klub, tajnik Mihe Maček, Box 484, Stone City, Kans<
MICHIGAN: —
48. Calumet, Mich.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joe. Ozanich, 4075th St.
61.	Detroit, Mich.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Milan Kirin, 1200 Russell St. St.; organizator, Jos. Mantony.
88. Detroit, Mich. — Jugosl. Udrui., tajnik F. Radostvich, 803 Franklin 8t.
MINNESOTA: —
22. Chisholm, Minn. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik A. Mahne, Box 152. 54. Aurora, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik John G. Mihelieh, b. 251.
MISSOURI: —
14. St. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos. Filipovich, 3202 Chouteau St.
MONTANA: —
'3. Red Lodge, Mont — Jugoel. soc. klub, atjnik Louis YeUer, Box 47, organizator Frank Doniček.
NEW YORK: —
33. New York, N. Y. — Jugosl. soc. udruienje, taj. Josip Peršak, 344 E. 9th St.
OHIO: —
2. Gleneoe, O. — Jugosl. eoe. »kupraa, tajnik Pavel Dolenc, L. Box 43.—Redne mesečne seje eo vsako 2. nedeljo popol. pri sodr. N. žlembergerju.
£ Y,ouoK»town, O. — Jugosl. soc. udruienje, taj. Z. Ivanovich. Box 243.
26.	Steel, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Jo«. Dernač, Bex 20.
27.	Cleveland, O. — Jugoel. soc. skupina, tajnik M. Petrovčič, 5912 Proeeei' av Jos Rauch, organizator -- Seje eo vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 9 uri dopoldne v Jaites Halli, 6004 St. Clair Ave
38. Kaet Palestine, O.-Jugoel. eoc. »kupina, taj. Jak. Istenich, b. 304. Seje se vrte iu J'^0 zadnjo nedeljo ob 2. ur. pop. v mesecu pri eodr. *>. Bogataju
(/.?lhulwo^d'~ Ju«OBl BOC- k,ub» tajink Gus. Kabaj, 3528 E. St Član Cleveland, O.	»
02. Youngstown, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Petrieh R 2 Box 33 D.; organiaator Matt 8labe.	^	^etneh, R. 2,
66 Wo^wsve0' "" JU'°Bl Meilkli9tiini k,ttb' uJnik	Lev.Uk, 817
71' Ee4o[hDSt^itr JUg0>1' 90<!i•,il,tií,,0	tajnik Peter Pleško, 1430
7« FnJIiT0^ °~7Iug0r1- 80C- h,ubJ UJQik	Koielj, 4429 Aspenwalle av.
n .i ' P/ ~	^liBtlini klub' taJnik John Ulaga, Cut Rd. 4
Goldar St., organizator Karol Kotnik.
86' Foigenst0' ~ JUg°81' BOCiali8t- udruienj«' tajnik Ivan Blaievič, 207 So.
89 Ix>ra i n, O. —- Jugoel. soc. klub, tajnik Geo. PetkoV&ek, 1794 E. 29th St. 95. Piney Urk, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik L. Glaier, P, O
OREGON:— , $
i?* SS^ii' 0rig- -f	»o;- tajnik John Kurnik, b. 244.
Portland, Ore.—Jugoel soc. udruienje, tajnik J. Obad, 1088 S«. Front St
PENNSYLVANIA: —
3' Ohestnut	*" JUg0Bl* >OC' 8kupina' Uj»ik Frank Eratochvil, 500
* Conemaugh, Pa. - Jug0sl. e^. skupina, tajnik Jack Kocjan, Bex 508.
V^diing, k "" * B0C- ',kMpina' Ujnik ^»nk Ratais, b« 100,
Clair Av.
19
32 W¿	T ^rtt4eníl ^jnik P™k	1051 HamUton av.
il xí eWt?' ^ ~ l*«0*1' ^^a, tajnik Louie Strekelj, b. 139 51.	soc. udruienje, tajnit Nik. Hajdin, Box 451
M» J« St ^ ' ~ Jug0-1-	tajíik Viako Spanovieh,
631 RR^^a FIÄrwü, PaK°81, 800iÄ,i8tiini klub' uj»ik Pr«k «orna, box 10, S'	~r.íU«?ÑK""¿.k!uh> Uj.nik	Hribar, 509 Broad St.
flí*. Herniinie Pa. 70. Urge I l¡k Willock organ
mie la. Jugosl. soc. klub, tajnik Ig. Kolar, box 73. V Ju8°*1 ®oc- udruienje, tajnik Mato Diganovič, B« . \ ."7 JoKo®1- »oč- klub, tajnik Frank Dol.nar L izator Jack Miklančič, L. Box 3.	'
Box 125. Box 112,
75. ^»ddock Pa. --Jugosl soc. udruienje, tajnik F. Boravich, 22 — 5th ave II AmíSÜL pÍ*'	JugOBl- »toleBje, tajnik I. Vrč^, 107 Hla St
87 Ct CUt P» ? ?b 9' doPoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau.
OÍ^J^LÍ tf~ Jug°¿'- 80C- klub' Ujnik John «»rtnar, b. 378. -90	v	80 V8Ako	v mesecu.
Box 23	* SOC* ndrttJkn^ tÄ.1nik -lohn Nevóle, R. F. D. 4,
93. Brownsdale, Pa. - Jugosl. soc. klub, tajnik F. Verbajs, bx 140, Forest City
WASHINGTON: —
28. Roslyn. Wash. - Jugosl. soc. udruienje, tajnik Frank Raiem, box 443.
WISCONSIN: —
9' Grive'sr' WÍ*' ~ Jug081' 8°C' udrn4enj«» tajnik Nick Ilinich, 304
žili, in pregosta naselitev je po-	na volitev. Ta se je izvršila 23.
znejc povzročala boje. Ropali so	aprila 1912 in izvoljen je bil so-1 nje pooblastil;
si medseboj zemljo in se vojsko-	drug Florijnn Oroeger s 3520 gla- 3. volitev predsednika za občni
vali zanjo, (^im bogatejši je bil	sovi. zbor;
ta ali oni rod, tem nevoMljiveji	V občinskih zastopihi majo 4. poročilo tajnika, blagajnika
mu je postal sosednji. Vsak rod,	nemški sodrugi 1200 mandatov, in ostalih Odbornikov; *bja V hladnej«ih podneto- ki se mu je pinožilo bogastvo, sel Pri praktičnem delu v občinskih! •*>. v korist tiskarne
II, Kenonha, VVis. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik L. Vidmahrh 211
- ^ - -Ä1 li
MnV.nk^ ^"^"f0-1, r- UdrLUŽenje- UJ- Steve BeAenich, 469-51.t ÍÜK1- 8,K-	tajnik Frank Novak, 257-1«
Seje so vsak drug petek v mescu.
WY0MING: —
44. Superior, Wye — Jugosl soc. skupina, tainik Lukas Groser, Box 341
85 ŠtJ r Tk°J™**	,T	popoldne ob 2. uri v Hali K.. Pen
85. 8weetwater, Wyo. — Jugosl. soe. klub ,Ujnik Jernej Bajda
ave. ave.
Peruftka
6.	razni o;
7.	volitev direiktorija za leto 1913; •
8.	razpust občnega zbora. Oddaljeni delničarji, ki z enih
ali drugih vzrokov ne' morejo pri-
sustovati občnemu zboru, naj pošljejo svojim poznancem in zaupnikom pooblastila, da jih na zboru zastopajo.
Direktorij zadružne tiskarne, 1830 So. On tre ave., Chicatro. TI.
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kaos.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 7*, Mineral, kaus. fodpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kau* Tajnik: JOHr ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kan« Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kan*
NADZORNIKI:
PONG RAC J URŠE, Box 357, W. Mineral, Kan« ANTON KOTZ.MAN, Frontenac, Kana. MARTIN KOCMAN, ftox 482, Frontenac, Kan»
POROTNI ODBOR: .JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. IA KOM MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana.« JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. V&: dopisi se uaj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
MATI.
Socialen roman v dveh delih.
Spiaal Maxim Gorkij.
«
—	Kaj t Ljudstvo? Kakšno ljudstvo!
Komisar je pogledal ljudi, ki ao ga obdajali v polkrogu. In z enakomirnim glasom je nadaljeval :
—	Kdo je to ljud8tvot
'Z ročajem avoje sablje je sunil modrookega kmeta v prsi.
—	Ali ai ljudstvo ti, Čumakovt No, in kdo je «et Ti, Mišint
Z deanico je zagrabil nekoga za brado.
—	Narazen, sçdrga !... če ne vam. . . vam pokažem!
Na njegovem obrazu in v njegovem glasu ni bilo opaziti niti sledu razdraženoati in grožnje, z mrtvim mirom je govoril «iu bil ljudi z navadnimi udarci svojih krepkih, dolgih rok. Ljudje so se mu odmikali, klonili glave in obračali vstran svoje obraze.
—	No? Ali bo kaj? — se je obr. nil k polieajema. — Uklenite ga!
Cinione psovke je stresal, znova pogledal na Ribina in mu je dejal :
—	Roke na hrbet... ti !
—• Ne dam si uklepati rok! — je dejal Ribin. — Na beg. nemi-slim, in tudi z rokami ne bi jem ... Čemu bi me uklepalif
—	Kaj t — je vprašal komisar in pristopil k njemu.
—	Zadosti ate že mučili ljudstvo, zverine! — je s poviianim glaaom nadaljeval Ribin. — Tudi vam se bliža rdeči dan . . .
Komisar je stal pred njim in vihajoč si brke, strmel v njegov obraz. Potem je odstopil za korak in zapel z žvižgajočim glaaom začudeno:
—	A-a-ah, kaj lajaš, pes T
Nepričakovano naglo in krepko je udaril Ribina v obraz.
> — S pestjo ne ubiješ resnice l— je zakričal Ribin in pristopil k njemu. — Kje imaš pravico, da me bijei, pes garjavi!
—	Kaj? Ne sniemî — je zatulil komisar.
Znova je namahnil z roko proti Ribinovi glavi, Ribin je poče-nil, udarec ga ni dosegel, in komisar je omahnil ter komaj obstal na nogah. V množici se je ne" kdo glasno zarezal in zopet je zagrmel gtas Mihajlov:
—	Ne predrzni se, rečem ti, hudič!
Komisar ae je ozrl — ljudje so se mrko in molče strnili v tesan, teman obroč . . .
—	Nikita ! — je glasno zakli-cal. — Nikita, hej!
Iz množice je stopil zajeten kmet srednje postave v krakem kožuhu. Sklonivši svojo veliko kosmato glavo, je gledal k tlom.
—	Nikita! — je počasi dejal komisar in vihal brke. — Daj mu eno sa uho. . . ampak pošteno!
Kmet je stopil naprej, se ustavil pred Ribinom in vzravnal glavo. Ribin mu je zalučal v obraz težke, resnične besedo.
—	Glejte, ljudje bolji, kako vas zverine davijo z vašimi rokami . . . Glejte in premislite !
Kmet je počasi vzdignil roko in ga leno udaril po fflavi.
—	Kaj, tako, ti pest — je es-rjovel komisar,
—	Hej, Nikita!. . . — so pol-glasno zazveneli glasovi v mnoii
— Ne spozabi sel
—	Udari, pravim! — je zakri čal komisar in sunil kmeta v vrat.
Kmet je stopil vstran in mrko dejal sklonivši glavo:
—	Nič več. . .
—	Kaj? .
Obličje komisarjevo je zatrepetalo, zateptal je z nogami in skočil nad Ribina. Zamolklo je padel udarec, Mihajlo je omahnil, nastavil roko, a z drugim udar ceui ga je komisar podrl ua tla in ga rjoveč bil z nogami v prsi, bok in v glavo.
Množica je razdraženo '.amrin rala, se zamajala in pomikala proti komisarju; komisar je opazil, odskočil in potegnil sabljo iz nožnice.
—	Taki ste? Puntati se hočete? A-a?. . .
Glas ae mu je tresel, ječal »a se mu nenadoma odlomil. . .
Z glasom je zgubil tudi svojo moč, stisnil je glavo med pleča, se pripognil in se s svojimi praz nimi očmi obračal na vse strani; umikajoč se je z nogami oprezno otipaval tla za seboj. Vmes je kričal hripavo in plaho:
—	Dobro!. . . Le vzemite ga.... jaz grem . . . Ali pa veste, sodr-ga prokleta, da je političen zločinec, da ruje zoper carja, da seje punt, ali veste? In vi ga branite, a? Puntarji? . . Aha . . .
Nepremično, ne da bi trenila z očmi, brez moči in brez misli je stala mati kakor v težkih sanjah, potrta od strahu in bridkosti. V njeni glavi ao kakor čmrlji brenčali mrki, užaljeni in zlobni kriki ljudi, trepetal komisarjev glas in je šumel šepet.
—	Če se je pregrešil — pred sodnika!
—	Ampak biti ga nikar!. . .
—	Pomilostite ga, blagorodje!
—	Kaj delate, zoper vsako po stavo?. . .
—	Kaj potem, če vsi začao tako pretepati?
—	Hudiči! Mučilci aaši!. . .
Ljudje so se razdelili na dve
skupini — ena, ki je obkrožila komisarja, je kričala in vpila nad njim, druga, manjša po številu, je ostala okolo ranjenca in zamolklo, mrko mrmrala. Nekaj ljudi ga je vzdignilo s tal, policija sta mu hotela zopet ukleniti roke.
—	Počasi, hudiči! — so- zagr-meli kriki.
Mihajlo je otiral blato in kri z obraza in z brade in se molče oziral naokolo. Njegov pogled je šinil preko materinega obličja — zatrepetala je, stegnila se k njemu in nehote zamahnila z roko — on se je okrenil. Čez nekaj minut so njegove oči spet obvisele na njenem obrazu. Zdelo se ji je, kakor da se je vzravnal, dvignil glavo in da so okrvavljena lica zatrepetala . . .
—	Ali me je spoznal .... ali res? . . .
Pokimala mu je z glavo trepe-taje v bridki radosti. V tem tre-notku je opazila, da stoji modro-oki r-užik poleg njega in da gleda na njo. Njegov pogled je za hip zbudil v njej zavest nevarnosti. . .
—	Kaj pa delam?. . . . Tudi mene primejo!
Mužik je dejal nekaj Ribinu.ta ie zmajal z glavo in rekel s tresočim a razločnim in pogumnim glasom: *
—	Nič za tof Ha j nisem sam na svetu-. . . vse resnice ne polove! Kjerkoli sem Vil, ostane spomin •Mime, . . tako je! Četudi so rs*
drli guezdo, in ni več prijateljev sodrugov tam. . .
—	To pripoveduje zavoljo uie ne! — je brž ugenila mati.
—	Dau nastopi, ko izlete orli... in ae ljudstvo osvobodi!
Neka žeiiska je prinesla vedro vode in je začela ječe iu vzdihuje umivati Ribinovo obličje. Njen tenki, žalobni glas se je zapletal v Mihajlove besede, da jih mati ni razumela. Množica kmetov je stopila s komisarjem naprej in nekdo je glasno zaklical:
—	Dajte voz za arestanta, hej} . . .Kdo je na vrsti?
Potem se je oglasil komisar, kakor da je užaljen:
—	Udariti te smem, a ti mene .ne, ne' moreš, ne smeš. . . govedina!
—	Kaj? Kdo pa si tif Ali si Bog? — je zakričal Ribin.
Cela kopa neglasnili in neskladnih klicev je zadušila njegov glas.
—	Ne prepiraj se. striček! Ta gospod je oblast!. . .
—	Ne jezite se, blagorodje!... Saj ni pri zdravi pameti. . .
—	Molči, čudak!. . .
—	Takoj te odpeljejo v mesto...
—	Tam več veljajo zakoni. . .
Kriki množice so mirili, prosili, zlivali se v nejasen šum, vse je bilo brezupno, žalohno. Policaja sta odvedla Kihina pod pazduho po stopnicah in vsi trije so zginili za vratmi. Kmetje so se počasi razhajali po trgu in mati je videla, da je modrooki mužik namenjen k njej in da jo izpod čela ogleduje. Noge so ji zatrepetale pod koleni — utrujeno čuvstvo osaiuelosti ji je stiskalo sree iu slabosti so jo obhajale.
— Zdaj ne sinem proč! — si je mislila. — ne smem!
Krepko se je oprijela držaja h; čakala.
Komisar je stal na stopnicah glavarstva, mahal z rokami iu govoril z očitajočiui, brezbarvnim glasom:	j
—Bedaki. ! Ne da bi raz ume!i, se vtikate v te stvari. . . v državne posle! Govedine! Zahvaliti ine morate, na kolena pa sti pred me. zastran moje dobrote! Če hočem, pojdete vsi v ječo...
Dve desetini kmetov je stalo s čepicami v rokah in poslušalo... Stemnilo se je, oblaki so se spustili nižje. . . Modrooki je dos,»ei lo stopnic in vzdilinivši dejah
—	Tako je pri nas. . .
—	Da-a ... — je tiho odgovorila mati.
Odkrito jo je pogledal in vprašal :
S čini se pečate? Spice kupujem od bab. . . in platno. . .
Kmet si je počasi pogladil bi a-do. Potem je, obrnjen proti glavarstvu, dejal leno in tiho:
—	Tega »ri nas ni. . . Mati ga je gledala odzgor dol
in čakala trenotka, da bo lahko odšla v izbo. Kmetov obraz je bil zamišljen, lep, oči otožne. Široko-pleči in visoki mož je bil odet v kaftan, gosto pokrit z zaplatami, v čisto, katunasto srajco, rdeče hlače z domačega platna in s čiž-mi na bosih nogah . . .
Mati je olehčano vzdihnila. Nenadoma ga je brez prevdarka. po čudnem nagonu vprašala:
—	Ali lanko prenočim pri tebi?
IVprašala je in vse v njej se je napelo: mišice in kosti. Vzravnala se je ogledujoč kmeta. V gla-o pa so ji šinile bodeče misli.
—	Nikolaja Ivanoviča spravim
pogubo . . . Paše ne bom videla . . . dolgo!. . . Tepli me bodo
—	Prenočiš lehko. . . Ampak moja koča je tesna . . .
—	Nisem razvajena! — je dejala niati brez premisleka.
—	Lehko, lehko! — je ponovil kmet in jo meril s pozornim po g!edom.
Stemnilo se je že in v temi so njegove oči blestele hladno, obra? njegov je bil zelo bled. Mati je dejala potiho, kakor da bi tekla hriba navzdol:
—	Takoj pridem ... a ti. 1 . vzemi moj kovčeg. . .
—	Dobro . . .
Svoj kaftan je zapel in dejai potiho:
—	Glej, voz gre. . .
Na stopnicah nrada se je poka ral Ribin t uklenjenimi rokami, tlavo in obraz obvezan z nečim *ivitn.
—	Zbogom, ljudje krščanaki!— je zadonel njegov glaa v hladu
večernega mraka. — Iščite resni co, ščitite jo, verujte človeku, ki vam prinese čisto besedo, ne sini lite ae sami sebi zavoljo resnice
—	Molči, pes! — je zakriča odiiekod komisar. — Stražnik, poženi konje, tepee!
—	Kaj se naj vam sinili? Kakš no pa je vaše življenje ?. . .
Voz se je premaknil. Na vozu sede med dvema policajema, je Ribin zamolklo kričal:
—	Zakaj umirate od gladu Potrudite se za svobodo, ona vam <la kruha in resnice . . . Zbogom ljudje krščanski!. . .
Sum koles, topot konj iu komisarjev glas se objeli njegove besede, jih prevpili in zadušili.
—	Končano! — je dejal mužik in zmajal z glavo; obrnil se je k materi in potiho nadaljeval: — Posedite še kratek čas na po staji. . . takoj se vrnem . . .
Mati je odšla v izbo, sedla za mizo pred samovar, vzela v roke kos kruha, ga pogledala, položila počaai nazaj na krožnik. Ni se ji hotelo jesti, pod srcem je zopet rasel občutek slabosti. Pred njo je vstalo obličje modrookega kmeta — nekam čudno, brez konca — in ji zbujalo nezaupanje. Ni hotela misliti naravnost, da jo izda, a ta misel je vznikla v njej in z vso težo, topo in nepremično ležala na njenem srcu.
—	Opazil me je! —- si je mi slila leno in brez moči. — Opazil.. . ugenil. . .
Dalje .si* misel ni razvijala, temveč je utonila v trudni pobi-tosti.
Plaha tihola, ki se je skrivala za oknom, j»* sledila šumu; raz-odela je v selu nekaj pritajenega iu prestrašenega, poostrila v prsih čuvatvo osamljenosti, napolnila dušo z mrakom, sivim in mehkiii kakor pepel.
Dekle je vstopilo v izbo, obstalo na vratih in vprašalo:
—	Ali prinesem cvrtje?
—	Ni treba . . . Ne ljubi se mi. . . Krik in vik me je spravil v strah . . .
Dekle je pristopilo k mizi pripovedujoč tiho, a vznemirjeno:
—	Kako ga je komisar bil!... zraven sem bila, pa sem videla... vse zobe mu je odkrušil ... kri bljnje, gosto, temno kri!. . . Oči sploh nima, da-a. Smolar je . . . Stražmojster leži tam prj nas... popolnoma pijan, pa hoče le še vina. . . pripoveduje, da jih je bila cela tolpa ... a bradati da je bil najstarejši. . . lietman . ... tri so ujeli ... a eden jim je u-bežal ... in tudi učitelja so ujeli, ,da-a ... Ta je bil tudi z njimi ... V Boga ne verujejo in druge pregovarjajo ... da ople-nijo cerkve. . . kakšni so! Nekaterim naših kmetov se je smilil, drugi pa so govorili — le pobite jih, te hudiče!. . . Kako hudobni so pri nas kmetje — oj-oj!
Mati je pozorno poslušala naglo pripovedovanje, hoteč zadušiti svoj nemir in razpršiti bridko pričakovanje. A dekletec je bilo veselo, da jo je kdo poslušal, in je vse živahne je pri povedalo:
—	Nas tatek pravil, da je vse to zavoljo slabe letine! Že drugo leto ne rodi pri nas zemlja, vsi ljudje so utrujeni. . . zato so kmetje tako razjarjeni!. . . Kri-če in se pretepajo po shodih . . . Te dni. ko so Vasjukovu zaradi davonih zastankov prodajali, kako je tresnil župana po obrazu! Tu maš davke, je dejal. . .
Za vratmi so se oglasili težki koraki. Opiraje se z rokami ob mizo je mati vstala na noge. . .
Modrooki mužik je vstopil, in ne da bi snel kučmo, vprašal:
—	Kje je kovčeg?
Lagodno ga je vzdignil, potre-sel in dejal:
—	Prazen!. . . Malka, spremi tujko v mojo kočo.
Odšel je, ne da bi se ozrl.
—	Ali prenočite tu?—je vpra salo dekle.
—	Da! Zaradi spic sem prišla . . . špice kupujem . . .
—	Pri nas jih ne pleto. V Tin kovem jih pleto, v Darjini... a pri nas ne! — je dejalo dekle.
—	Tja podjem jutri. . .
Plačavši čaj ji je stisnila tri
kopejke in jo zelo razradostila. Stopajoč z bosimi nogami po vlažni zemlji, je dejalo dekle na cesti:
—	Ali naj stečem v Darjino in naročim babam, da prineso špicc sem? One pridejo, pa vam ni tre hs t ja. . . Dvanajst vrat je. . .
(Dal,*.)
Balkanska pisma.
Slov. soc. dnevnik "Zarja" v Ljubljani ima na Balkanu posebnega zastopnika, kojega najvaž nejša pisma bo "Proletarec" ponatisnil.
Belgrad, 28. oktobra. — Prepo-tovavši mirne predele Bosne, Hrvatske iu Slavonije sem dospel v Belgrad, ki kaže na vsakem koraku, da je prestolica bojne dežele, Vse omenjene dežele — Bosna, Hrvatska, Srbija — so dežele, ki v njih žive Jugoslovani, a kakšne so razlike v sedanjih razmerah teli deželi? Dočim nam Bosna pokazuje zgled "najustav-nejše" dežele pod božjim soln-cem, ker njen sabor "dela" (seveda po komandi od zgor) — in sicer dela sedaj, ko v njeni soseščini grme topovi, ko se na čelu njene uprave nahaja vojak, pa se celo govori, da bi bosanski "sabor" "delal", tudi če bi se proglasilo obsedno stanje v deželi. V Bosni se vlada po tej metodi: naj bolj črn absolutizem je maskiran z najnopolnejŠo ustavnostjo in ta nesmiselni bosanski absolutizem deluje izvrstno ob blagoslovu visoke vlade in hlapčevanju iname-lukov v saboru. V Hrvatski je istotako absolutizem, ampak čist, odkrit, predrzen, ker je ondi nekoliko bolj razvita politična zavest nego v Bosni.
Bosna in Hrvatska sta deželi, v katerih uspešno gospodari kapitalistična kolonialna politika, ki je ondotni narod gospodarsko upropastila, politično obrezpravila, kulturno nazadovala; a ga vseeno pomirila in predstavila svetu kot narod povsem zadovoljen. To je uspeh omenjenih u-pravnih metod, ki vsaj za sedaj precej dobro funkcionirajo. Avstriji služi njena uprava v Bosni in Hercegovini za dokaz, da je sposobna "kultivirati" "nekul turne" ftarode na Balkanu, ampak ljudstvo v Bosni in Hercegovini nima razloga, da bi si osta-emu Balkanu privoščil enako o-srečenje po evropskem kapitalizmu. Današnji zastoj in mrtvilo v tej deželi, strašno propadanje ljudstva — so najboljši dokazi za " kulturnost" kolonialne politike.
Ko sem začel pisati to pismo, so mi po glavi neprestano rojile misli na te dve deželi, ki sem ju prepotoval in zato sem postavil nekaj besed na začetek, preden pre-idem na razmere v Srbiji in na vojno. A kako je v Srbiji, t. j. svoje dosedanje vtiske v Belgra-du opišem malo kasneje.
Za ljudi, ki ne poznajo tajnih poslov meščanskih vlad in diplomacije, je balkanska četverozve-za in balkanska vojna veliko iz-nenadenje. Bolj verjetno je izgledalo, da velevlasti razkosajo Balkan. nego da privolijo balkanskim krščanskim državicam v delitev Turčije. Za gotovo stvar je veljalo, da pojde Avstrija v Sanj žak novopazarski in dalje skozi Staro Srbijo in Albanijo do solunskega zaliva, ker je Avstriji prodiranje v tej smeri vprašanje napredovanja njenega imperializma in kolonialnega zavojevan-ja. Poleg Bosne in Hercegovine
—	tako se je glasil račun — dobi Avstrija one predele Turčije. V tej zadevi bi delala dogovorno z velevlastmi, pa bi i Rusija dobila obilen grižljaj v Turčiji.
A kaj vidimo danea? Pred nosom Avstrije — v Sandžaku — osvajata črnogorska in srbska vojska Bjelo Polje, Novi Pazar, Sjenieo, Plevljo, Prjepolje in Pri-boj — na bosanski meji. Na tem inestu omenjam samo to, pozneje se dotaknem osvajanja drugih mest, ki kaže, da je vsa evropska Turčija razdeljena med balkanske zaveznike.
Kaj pomen ja vse to? Eno je jasno. Današnja balkanska zveza ni napravljena zoper Evropo, ni-go zoper Turčijo. To dejstvo, ki ne dovoljuje, da bi se balkanska zveza imenovala stvarna zveza kaže, da gre za načrt velevlasti-Rusije in nije zaveznic (triplan te), katera hočejo z raznišenjem Turčije in z razširjenjem balkan skih državic — ki so njih vazali
—	ojačiti svoj upliv na vzhodu Rusija, ki je glavni inspirator vojne na Balkanu, izkorišča zadovoljivo svoj menarodni položaj in riše predrzne poteze, ki tfroze zbuditi evropsko vojno
Danca je vprašanje, koliko sami
stojuoati imajo balkanske dri] ve v svojem vojevanju, kakor tudi vprašanje, da li dobe 0si jene predele.
To strahotno klanje med b kauskimi narodi je obrnilo re] vanje balkanskega vprašanjs ono smer, ki j» socialna demok. eija ni želela in ki jo obsoja. C nekdaj amo zavzemali stališ^ zveze balkanskih držav proti rs ničnemu neprijatelju, proti E ropi, a Stali smo na stališču, da zaostale odnošaje na Balkanu i] siti z revolucijami, ki naj bi zj dinile svobodne balkanske narJ de.
Ob današnjih razmerah bo J klanja na Balkanu imela kor| le Rusija in ruski carizem, kaki tudi njegovi zavezniki, a v dr gcm, še nesrečnejšem slučaju ut firnejo imeti korist velevlasti tr zveze, predvsem Avstrija, ako i sporazume z Rusijo, da izkorij ta slabost balkanskih driav in napravita z njimi po svoji vol Kaj se zgodi — o tem so m ne zgolj kombinacije. O tem niso na jasnem niti velevlasti, k| lere so inspirirale balkansko v< no, ker niso mogle pričakovati takega razvitka dogodkov, t. takega čvrstega napredovanj vojske balkanskih zaveznikov.
Samo eno je gotovo: da zlez jo balkanske državic« še v hu šo odvisnost od velevlasti, zlas' od Rusije. A to je nesreča, k je rešitev balkanskih narodov njihovi osamosvojitvi od Evrop a v prvi vrsti od ruskega cari ma, ki se sedaj še ojači.
Kratek čas pokaže škodo te i. trebi jeva Ine vojne na Balkan in koliko koristnejša bi bila zveJ balkanskih narodov brez takej krvavega klanja. Za nas proleta ce, — naši bratje ponajveč poj bajo na bojišču — je to jasno ] danes, a pozneje bo jasno se bo Belgrad, 28. oktobra. V Be grad sem dospel v ponedeljek o sedmih zjutraj. Železnica iz Z muna v Belgrad le redko vo Takoj se napotim v socialistič 'Delavski Dom". Tam najde sodruga Dragišo Lapčeviča, mega. Pise za liste.
— Kaj si sam, sodrug Lapo] vič, — ga vprašam.
"Sodrug Sretane, evo me, stal sem sam z dvema, tremi ral deniči. Vse drugo je na Tu škem."
"A kje sta Tucovič in Topal vk'? To me posebno zanima, sem ga izpraševal.
"Tucovič je v Skopi ju ali i Ovčjem polju, Živko p& je v Sa džaku. V veliki skrbi smo zanj ker se udeležujeta najhujsfl bitk."
"Ali je v boju tnnogo naših drugovf"
"Vse je tam. Če ti rečem, ne plačuje v organizacije niti 1(1 Članov, tedaj me razumeš, k| so njin člani."
"Ali ti je kaj znanega o b garskih sodrugih?" sem ga zop* vprašal.
"Razun Blagova so vsi v boj Urednik " Rabotničeskega Vj nika' je v ječi; ostali pa gi jo za državo, ki jih je zaprla, so povedali svoje mišljenje, k kor se je zgodilo sodrugu Kaba! čijevu."
"Ali je mnogo naših mrtvih I ranjenih?"	I
Sodrug Dragiša mi na to odi vori, da jih je mnogo, ker so li pobiti skoro zgolj kmetje delavci. V belgrajski bolnici ? ranjena dva tajnika naših stra kinih organizacij. Dogovorili sn sc, da jih posetimo ob 11. Dragi mi reče, da so posli .gibanja p polnoina zastali in da izhaja: "Radničke Novine" samo po dv krat na teden.
V navzočnosti nekaterih sod gov, ki so bili med tem dosli, s; se potem obširno razgovarjali boju in našem stališču do nje Kljub vsem srbskim zmagam Dragiša dovolj pesimistično p sojal razvitek bitk in zlasti obžaloval, da je padlo toliko Á navtov, ki so zelo dober materi za napredovanje, razentega pošten in nepokvarjen nar Potem je govoril o načelnem eialistiČnem stališču do balk skega vprašanja in do seda vojne, Potem smo se razšli, da zopet snidemo pri posetu v 1 niči.


Sel sem na belgrajske ul
h
seiii. starčke, ¿ene, tleče iu ibljeno mladino. Tega se vi-največ Potem pa opaziš vsak moške in ženske t rderuui iži na rokavih, kajti mnogo ranjencev v Helgradu. Vidiš lili vojaki- i'i /e!"\ iste, ki gredo [pol oblečeni v svojo lastno o ?ko, napol v uniformo. Stražo red raznimi državnimi poslopji pravljajo starejši kmetje v lastili oblekah m s starinskimi dolin n puškami ter bajoneti. Vojka, k.»kor jo vidimo \ Helgradu, ■leda kakor milic« in čeprav I urejena po vzoru modernega rropskega militarizma. Zlasti la zbode v oči naslednji pojav belgrajskih ulicah; vedno več tinaja sorodnikov vojakov. Po-Wfajo svoje mile 111 drage, ki le-v bolnicah, ali pa so že izdih [ili. .. To je skoro vse, kar vidi-10 te dni na belgrajskih ulicah;
drugo, kar je preje oživljalo tlgrajsko ulično življenje, je na Ljiii na Turškem. Drugače je [ir in tišina, ki jo motijo le pro-Ijalci časnikov, ali pa kakšna inifestacija,kakor je bila oni ln vsled vesti o padeu Skdplja. mpak v bolnici moti tišino — »kaj strašnega ja v kanje ra ijencev z bojišča, javkanje, ki em ga bil zdaj slišal prvič.
Ob 11. odidem s sodrugom Lap-»vičem iu še z nekaterimi sodru-v vojno bolnico, ki sestoji iz k* velikih n modernih zgradb. JS posebnim duševnim razpolo-injem, z vznemirjanjem sem šel sodrugi v veliko dvorano. Prvo, ir sem slišal, je bilo: "Lele, lele." je vekal na vso ioč ranjenec na prvi postelij, jegov rojsk pa ga je skušal to-iiiti.
Vse postelje so polne ranjen->y. Poleg njih so bolniški stre-iji in strežajke z rdečim križem roki. Med strežajkami je tu-nekaj visokih buržvaznih dam, se hočejo s tem popularizirati, Irugače pa slabo delajo. Strežaj-in strežaji govore v raznih je-fkih, ker so prišli od raznih stra-i. Enako tudi zdravniki. Grem II postelje do postelje. Na vsa leži ranjenec. Eden je ranjen nogo, drugi v roko, ta v glavo, Iniv srednji <lel telesa,' nekateri '►a so naravnost strašno zdelani. Večinoma mirujejo, nekateri jefe. V eni sobi leži ranjen Arnavt, drugi turški lajtnant, v tretji iiirški paša — tako nam pravijo.
V Helgradu je okolo 4000 ra-ttencev.
Pridemo do novega ranjeuca Dragiša pravi:
"To je tajnik ene naših bel-Irajskih organizacij, sodrug i.
Ali je kaj navdušenja v voj-skit"
O navdušenju ne more biti govora. Kulturen »vet se ne boju-rad. Kar se je obneslo, je le plod dobre militamtičke organi zacije in velike vzdržnosti vojakov."
Sli smo k posteljam še neka lerih ranjencev. Nenadno se zasliši glas bolniške strežnice.
"Uredite okolo sebe! Prince sa prihaja!"
Hči kralja Petra, današnja ru ska knjeginja Jelena Petrovna, je prišla iz Petersburga, da bo "bloniška strežnica". Ampak •posel", ki ga opravlja pri ranjencih, je bolj nekakšno nadziranje, kakor pa delo bolniške strežnice. Pride v bolniško sobo, oblečena v belo obleko, v spremstvu velikega števila zdravnikov, bolniških strežnic in strežajev, poreče slehernemu ranjencu nekaj besed in gre — dalje. In po tem se vrne na dvor, kjer je vse-kako prijetneje kakor poslušati stokanje ranjencev. Spremljal jo je tudi Princ Pavel.
Ko smo vse paviljone bolnice obišli, smo šli ven. Na nosilnicah pa so neprenehoma donašali v bolnico novih ranjencev, ki so pili pripeljali z bojišča. Najprej jih »ïrineso v operacijsko sobo, potem pa v bolniško sobo.
N' zelo žalostnem razpoloženju smo zapustili bolnico iu v njej ranjene delavce in kmete; zakaj gospoda so bole vrane med,njimi.
• •
Začnemo se razgovarjati z m. Ranjen je bil pri naskoku Kumanovo, granata iz topa i je prizadejala težko rano v 'go. Pripoveduje nam, da je bi ,pri Kumanovu strašna bitka bov je padlo oko 3000, ran je h je bilo okolo 4000. Turške iz be se ne morejo dognati, ker bile ogromne. Pri Kumanovu padlo mnogo kmetov. Srbom mnogo nrinomogel trdnjavski p iz Niša, ki ga je bilo pripelo 18 parov volov do Kumano* Srbski topovi so strašno uni-vali in so največ pripomogli do vojitve Kumanova, kjer se je a doslej največja bitka mer sko in turško' armado. Nadalje nam pripoveduje isti img, da je padlo strašno stevi Arnavtov, morda okolo 30.000 rška armada na umikanju žiga vasi. Ponoči se vidijo sami ižari.
Vprašamo ga za Tutjoviča in Živka.
Tucovie je bil obenem z me-j na bojišču. Videl sem ga. On v prvem polku, v Četrtem ba-jonu, v prvi četi. Živko pa \ rtem polku "Stevana Nema-ki je pod poveljstvom ge-rala Živkoviča v novopazar m sandžaku. Tucovič je bil i v bitki pri Kumanovu, bil je na tisti strani, kjer je bila ka z Arnavti. Ranjen ni bil. fedtem dqrjde brat tfega sodru-mi je tudi ranjen. Pravi, da je (den brat v vojni. 'Ali se kdaj domislite stavk frazrednega boja?" ga vpraša
i*a.	>
|)j, nikar se ne smehljaj! Ogi vojaki so govorili, da ima ■Malisti prav. ker so proti ni "
Naj novejše jutranje vesti poročajo o novih srbskih in črno gorskih zmagah. Padla so naslednja mesta: Ferizovič, Mitrovica, Prijepolje, Sv. Nikola, &tip, Ve-les.
Srbska in črnogorska vojska sta se združili in prodirata dalje v smeri, da se združita z ostalo srbsko vojsko. Od Sk*>plja so se Turki pomaknili do Bitolja.
Na vseh straneh so padle o-gromne žrtve, o katerih uradne vesti — molče.
Veliko je vprašanje, kako se vse to završi. Evropske velevlasti so v začetku boja oznanile, da se balkanske državice nimajo nadejati nikake osvojitve zemlje; ampak zdaj ne more biti o tčm govora. Tudi avstrijski polurad-ni listi, kakor 44Neue Fr. Presse" in 44Pester Lloyd", pišejo, da mora priti do izpreinembe statu sa quo na Balkanu.
To bo zdaj najvažnejše vpra sanje, kakor tudi vprašanje, ali ne bo imela ta vojna za posledico evropsko vojno.
Belgrad, 30. oktobra. Ob sedanji organizaciji poročanja z bo jišča, ki se je prav posebno pokazalo v vojni na Balkanu, ni nič čudnega, da vojni poročevlci ne poročajo o dogodkih na bojišču, nego le feljti»nski opisujejo svoje vtiske, ki so jih dobili tam, do kjer so mogli dospeti. Z bojišča objavljajo vseti lc uradne državne pisarne, a ostale brzojavke in dopisi se strogo cenzurirajo.
V	Helgradu je še najzanimivej ši obisk bolnišnice in razgovarja-nja z bolniki. Ulice so zelo enolične, vedno več je videti ženskih v črnem — vsaka žaluje za kom; prav posebno mnogo je na ulicah opaziti kmečkih družin, ki hodijo od bolnice do bolnice in iščejo svoje mile in drage.
V	bolnico sem se napotil še enkrat. To pot sem videl arnavtske in turške ranjence. Vsakega spremljajo z največjim nezaupanjem, a nekateri odklanjajo ce lo jed, boječi se strupa; drugi se skušajo tolči s strežaji. Pravijo: Še se bomo klali, ne mislite, da je konec! Arnavti so vodili obupne boje s srbsko vojsko. V teh >orbah so nokazali nenavadno junaštvo, ker menijo, da grozi ta nojna njih svobodi. O tem hočem pisati.
V	razgovoru v ranjenci se ču-jejo vsakovrstna mnenja. Eden, ranjen na roki in mi nogi, meni: \aj za to. da sem izgubil obe roki, samo da smo porazili Turke! Irugi govore o vojnih težkočah, a neki sodrug nam je pravil o umiranju za tuje koristi.
Bolnišnice obiskavajo prav pogosto tudi gospe, da dele ranjencem duban, kolače, sladkarije in rugo. Naš sodrug opomni neki dami:
Gremo, da umiramo za vas in potem nas poveličujete!
Vsak dan se pievažajo ranjenci v Belgrad. Mnogo jih je, premnogo u največ jih je padlo na Kumanovu, kjer je bila strašno krvava bitka. Mnogo raujeucev umre in po Belgradu je videti mnogo mrtvaških izprevodov.
Razgovarjali smo se tudi zne katerimi častniki, ki so znali posebno lepo pripovedovati o bitkah iu vojnih strahotah.
Marsikaj sem si zapisal po pripovedovanju ranjencev, mnogo slik, iz vojne in jih pozneje po pišem našim čitateljem, ker vem, da jih bo to zanimalo.
Sodrug Dragiša mi pripovedu je te dve zanimivi sličici:
Nekega večera mi reče sodrug Jordan, da so ranjenci sodrugi prosili, da jih obišče m. Ne ve ne kdo so in ne kje. Takoj se na potim, ali jih ne najdem. Nasled nji da je prišel strežaj, naš so drug iu mi povedal, kje leže. fce sem k njim ob 7. zjutraj.
Ko sem vstopil v prostrano Ivorano z mnogimi posteljami, na katerih leže ranjenci, so se zravnale glave in obrnile k meni:
—	Buna dominiaca, tovariš Dragiša! Satralska Partul Socialist! (Govorili so rumunski, po naše se glasi: Dobro jutro, so drug Dragiša! Živela socialistična stranka!)
—	Odkod ste se vzeli semkaj? jih vprašani nemalo začuden.
—	Tako, mi odgovarjajo, za kapitalizem ginemo v rudnikih in na Kumanovu!
Sedem in začnem razgovarjati z njimi.
—	Najbolj nam je žal, da nas je mobilizacija odtrgla baš v tre notku, ko smo se pripravljali na stavko! Ali belgijski kapitalisti naj se ne vesele: čim se vrnemo v rudnik, bomo organizirali stavko...
Ko sem odhajal z bolničnega oddelka, me opazi sodrug strežaj in mi veli:
—	Hajdi, nodruže, sem, kjer so sami naši sodrugi!
Grem.
—	Dobro jutro, sodrugi i Z dvajsetih postelj se oglasi
odgovor:
—	Zdravo, sodruge! Pa mi začno pripovedovati o
bitkah in vojnih rečeh. Ko dokončajo, ine začno iz p rase vati:
—	Kje je sodrug TuČa (Tucovie, urednik "Radničkih novic") ? Kaj je z njim?
—	Z vami je bil na Kumanovu. Kakor eujem, je bil na desnem krilu ...
—	A mi smo bili na levem. Zato se nismo videli. A kaj je s sodrugom Živkom (Tupalovičem) ?
—	Tudi on je bil na Kumanovu ...
Sreten Jakšič.
GROZOTE VOJNE.
Poročevalec nekega nemškega liata piše iz Vranje, Srbija: Trans porti ranjencev prihajajo z boji aČR voz za vozom. Bledi obrazi brezbrižno zro z nosilnic, v zra ku trepečejo drgetajoči glasovi, ki mi rezko udarjajo v uho — lahna in strašna simfonija boleči-ne in obupa.
Na stotine človeških trupel s prvimi naglimi obvezami, trudnih, nezmožnih giba, gre mimo. V otožni luči jesenskega dneva se belo bleste obveze.
Večinoma so vojaki z ranami na glavi in na prsih, ki so jih dobili v strašni bitki pri Humano-vu. Turki in posebno Albanci dobro streljajo v praskah mož iroti možu; turški topovi se bili slabši, njih žrtve niso mnogoštevilne.
Znan obraz se ozre vame. Pred nekaj dnevi sya se bila seznanila, jasen in zdrav se je razgovarjal z mano poročnik Peric sedmega polka, ko se je mudil v glavnem stanju po službenih opravkih. Stopil sem k njemu. Kljub velikim bolečinam, ki ga očividuo mučijo, se skuša smehljati. Opazim gibanje, kakor da bi mi hotel prožiti roko — ampak mlada roka leži tam dol pri Kumanovu — ko je držal sabljo, mu jo je zdrobila turška karteča. Bolesten izraz zasenči obraz, ki se je zdel za leta starejši. Nekdaj tako jasne oči so zrle strahote vojne, lepe poteze v obrazu so se spaČile in razblinile v strasti boja — teh sledov čas ne izbriše tako naglo.
Lajtnant Perič mi je pripovedoval zanimive podrobnosti iz
boja. Njegov polk je bil prvi v ognju, naskočil je Staro Ungori-Čevo in ga je sovražnik doslovno uničil.
4 4 Naši vojaki so bili razi j učeni", pripoveduje lajtnant Perič. Ko smo na povelje svojega polkovnika Uičiča naskočili, sem slišal okolo sebe hripave glasove in sem videl obraze, ki jih ne pozabim. Pred nami se je neprenehoma bliskalo iu pokalo, toda mo. ja ušes* so bila ueobčutna za žvižk krogelj, slišal nisem nikakega bolestnega glasu, neprestano je zvenelo "Naprijed!", pe dabi se zavedal, ali se umikamo pred kro gljami turške pehote in njih albanskih pomagačev, ali gremo naprej. Nenadnino vidimo polje pred sabo razprostrto, na njem stoji velika gruča Albancev, ki imajo na koncu cevi bele čepice. Utegnilo jih je biti nad 500 mož.
Mehanično sem zapovedal: '4Ogenj ustaviti!" 44Albanci se vdajo", je šlo skozi vrste. Približali smo se ua 15 korakov, tedaj pa je nenadno počilo iz albanskih vrst in nas je obsul dež krogelj.
Hip tišine. Potem pa zaslišim krik. stoteni, strašen, vem, da tudi jaz tulim in kričim, ampak ne spominjam se, kaj V naših vrstah se ne sliši nobeno povelje, nihče nes trelja . . . ampak že v nasled njem hipu smo se zagrizli v sovražnika.
Ne spominjam se nič več. Omotica, ki me je pograbila, me mine šele, ko se ozrem okolo in ne vi-idm nobenga sovražnika. Prihranite mi slehrno opisovanje — ne en Albanec nam ni ušel ..."
Utrujen omahne ranjenec. Moj vprašajoči pogled zadene njegovo roko. 44Zgodilo se je kmalu potem. Bržčas je bil kos škrapne-la, čutil sem le udarec, toda nobene bolečine. Zbudil sem se, ko sem bil že obvezan."
Ubožec bržkone niti ni vedel, da so mu morali odrezati roko od komolca, kakor mi je povedal vojajKki zdravnik.
Lahko ranjeni konjenik mi pripoveduje, da je srbska konjenica umikajočemu se sovražniku ne-irenhoina za petami. 44Vse mečejo od sebe", pravi kmečki fant z zanieljivim glasom, 4'in beže, ne vem ali v Skoplje aliv Veles ft
To je eden tistih, ki ne vedo ničesar povedati. Slepo je ubogal. streljal in udrihal, dokler je mogel. Zdaj leži tu, eden srečnih, in vidjo svojo domovino za ceno sicer bolestne, ampak vendar !>rez škode se zdraveče »rane.
Pijazni zdravnik mi pokaže drugo sliko. Nebrižno, še zdaj s krvavo podplutimi očmi, leži pred mano mož. Njegova glava, njegov vrat sta popolnoma v povojih, telo se ne gane. Ni ranjenec, ampak hromeč. Eden tistih, ki so se bili s sovražnikom mož proti možu.
Neizrečena razjarjenest se je polastila srbških vojakov, ko so prišli v vasi, popolnoma razruše-ne; vaščani pa so bili pomorjeni. Tupatam je bil kateri nesrečnik še živ in je pripovedoval, da je bil sovražnik na umikanju vse u-ničil. Arnavti so morili kakor blazni, matere so bile prisiljene, da so jedle meso lastnih otrok. Želja po maščevanju je podila srbske vojake kakor vihra proti turškim okopom; razvila se je strašna borba, moža proti možu. Bojevali so se z rokami in z zobmi in tako so našli tudi ranjenca ki leži pred mano. oklenjene-ga v močno turško pest na vratu.
Ob teh okopih so se videli, kakor pripovedujejo zdravniki, naj strašnejši bojni prizori. V nerednih skupinah so ležala trupla, objemajoča drug drugega, da jih niso mogli ločiti; nasprotniki so drug drugega vlekli v smrt . . . Lahen dež prši, b gorskim pobočjem se nižajo blaki. Koliko voz še priropoče z juga, predno bo konec strašnemu boju?
ADVERTISEMENT
AVSTRO - AMERIKANSKA Črta.
nizke oens.
Velike ugodnoatll:
električna loč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjima razpreda na parniku
Kalser Franz Jožef I. ln
Martha VVashlngton
Na krovu se fovorijo vsi A v«tro-o£erski jeziki.
Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka:
Kalser Franz Jožef Martha VVashlngton,
Laura, AUce, Argentine, Oceanlc;
NOVI PARNIKI V DELU.
Za vse informacije «e obrnite na ¿lavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6en'l Agt's, 2 Wisliington SI., N» York.
ali pa na druge uradne zastopnike
v Združenih državah in Canadi.
POZOR ROJAKI!
Slišal sem, da tn v Kansasu prodajajo naše žganje, kar pa ni resnica, kajti to žganje ni bilo kupljeno prt nas. Kdor izmed rojakov hoče rez dobro žganje iz poštenih rok, naj pride sam v zganjamo ali pa naj piše na spodaj navedeni naslov in mi mu bomo takoj poslali po ekspresu.
JOHN MUNARICH A 00 Distillers, MINDEN MINEŠ. MO.
ROJAKI JWankeflanu!
—\e hočete piti dobre ^Kpt* pijače in se zabaviti po domaČe pojdite k
B. Mahnich-u,
799 Market Street, Wankefu.
Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
II 460 6RAND M., KEIOSHA, Vit
Telefon 1199.
MUwaukee, Wis.
Sodrug
LOUIS BEROANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovencem ln Hrvatom dobro založeni SALOON.
ZA MILWAUKEE, WIS.
Slovencem in Hrvatom pri porote ANDREJ MAKAROVIČ
•voj premog, drva in skaprea.
427 VIRGINIA ST. Naroča se tudi pri Ig. KuAlJanu —229 1st Ave. — Telefonska »veza.
Vse oči obrnjene na Milwaukee.
Ako se zanimate za napredek Človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialist i kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se naročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je ie-vrsten in metropol i tek i časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavakim interesom.
Naročnina za celo leto znaia $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis.
M. JOVANOVIOH 84 — 0th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA SlFKARTE.
Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu.
EDINA HRVAŠKO — SLOVEN. SKO — SRBSKA AGENCIJA.
TUJCEM priporočam svoje do bro urejeno prenočišče in restav. racijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠLJAN
229—1st Ave.
MILWAUKEE, WIS Milwaukee — Wisconsin
Borchardt Bros.
Krojačnica, zaloga oblek in drugs moške oprave.
347—349 GROVE STREET.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izborna pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljixteo sprejet.
Najboljše obleke
Izdeluje po meri sodrug
} 317 Florida St
Mllvvaukee. Wts.
Ter popravlja, fiati, pegi« m barva stare. ™
N'a | bo Ig** delo In na|nlž|e cene.
Obuvala
sa motke: od $1.60 do $4.00 sa ¿enake: od $1.00 do SS.6G « otrok«: od fOc do $t.M
Mi v aa hočemo Vselej zadovoljiti
AHRENS&VAHL
355 Grove SL
Milwaukee, Wis.
V^Važno uprašanje1
Il A mi opra\i
MÊÊJ	najbolj» m a^etntje
Konzularnega^ -
sodnijske	Mßi
IZOVt firove tí Milwaukee, Wii,
zadev«
...........................................
ANGLEŠČINA.
Mi pou£ujrmo angleščino in l<*popis> že peto leto. Učimo potom dopitova nja. Dobri uspehi. Lahka metoda. UM te se doma. Pouk traja do ftest mese cev, Šolnina nitka. Piilite po pojasnila le dane«.
Slovenska KorespondenCna ftola, 'I 1380 E 40th St.. Oleveland, Ohlo
(Prejšnji a alov: 6119 St. Clair Ave S. B. 10).
ADVERTTSEMENT
POZOR BRATJE SLOVENCI!
- ")nUJ1""" - ^ /: Ferko Bros., 27»—1st Ave. la Park St. ;:
BASR	°,±.kM?'j'j>	™ ^«J«* KBAKJSKB K3A- '
nu;Jfbui"prwiiMU"*uni *c*"h k,ll,or ludi ° "**>««« :
KIZKE CENE u« DOBRA POSTREIBA j. o«i„ «.lo	\
"" °hUk"1 '	—Tratnik*- J |
MILWAUKEE. WIS. r.l.fo.: 8o.t» »51«.'{| ..........*.......»»mu...............................j |
Marshall & Ilsley Banka
Podružnica na 374 National Ave. Na|siare|ša basis v Milwaukee. Plačale 1% sa hrasUte vlage
Kdor hoče dclaTT
naj m nemudoma naroči na najnovejšo knjigo: v ' ••
"Veliki Slovensko-Angleški Tolmač"
V. J. KlIBELKA, 538 tV. 145 St. New York. N. V.
--- -	.Tp; tW/
Edino In n«|veê|e zaloftnlfttvo «lov. anal. In ravnih »loven«klh kn|l0. mite po cenik
r «»i
KBÔ JE REV. SOJAR?
Socializem mogočno napreduje.
Pred splošnim klanjem v Evropi.
DELAVCI VSEH NARODOV SE MORAJO UPRETI ME i' ŠARJENJU!
vnovič. Ubogi, stari ljudje pa£ morajo pretrpeti sedanji družabni red po volji božji.
Rev. Anton Sojar je tisti figamož, katen je na javnem ! shodu v Chicagi dne 3,. novembra t. 1. prosil sodruga Kristana za oproščenfe rekoč:
"Oprostite, g. Kristan, nisem razumel, kaj mislite z besedo "revolucija"!
Je tisti figamož, kateri je rekel na istem shodu:
"G. Kristan |e povedal veliko dobrega In |az mu dam čast za to"!
/
In dalje je rekel:
"Dragi sodrugi, socialisti! Bog vam pomagaj! Jaz vam želim vso srečo9*!
In ta figamož še vedno napada sodrug* Kristana v "Amer. Slovencu". Še vedno sam sebe smeši, pobija in postavlja na glavo.
Slava ilgamožu!
Konvencija A. F. of La bor.
Razno
Manifest nemških in angleških delavcev.
Angleška delavska stranka objavlja manifest, ki so Ka podpisali vsi člani delavske stranki v angleški spodnji zbornici in člani socialno demokratične državno-zborske frakcije v Nemčiji. Manifest pravi med drugim :
"Delavci v Nemčiji ne goje nobenih sovražnih čuvstev proti Angliji, kakor tudi angleških delavcev ne navdajajo taka čuvst-va proti Nemčiji. Prav nič ne žele, da žrtvujejo, razen žrtev življenja in zdravja, ki jih morajo žrtvovati dan zad nem na tlaki kapitala, se hekatombe svojih so-drugov v bitkah na suhem in na morju. Zategadelj se najostrejše bore proti vojnim hujskačem tu in tam. Ne ojačenje kapitalističnega blaznega oboroževanja, ampak njega odstranitev, ne hujskanje, ampak sporazumljenje obeh narodnosti: to je, kar zahtevajo. Vojna med Anglijo in j Nemčijo bi mogla privesti dol katastrofe, kakor je zgodovina še ni doživela. Vsi, ki provzročajo tako nevarnost, zagreše brezbožno hudodelstvo nad človeštvom. To pa more preprečiti le na najvišjo stopnjo dvignjena moč delavskih razredov, obeh naših ljudstev. Mi, kot zastopniki razredno-zavedliega organiziranega delavstva, zato pozivamo vas delavce vse. da se pridružite našim organizacijam, pa zahranite, da se kultura in civilizacija ne strmoglavita v prepad in se ne uničijo nešteta človeška življenja. Delavci Anglije in Nemčije! Kjerkoli se snidete, zavedajte se svoje zgodovinske naloge za blaginjo, agi-tirajte in organizirajte za sporazum med narodi in za mir!"
(Nadaljevanje s prve strani.)
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V. Ž., Mexico. Engleški ami
iiistični list izhaja pod imenc "Mother Earth", ki je inesečJ in stane dolar na leto. NaslcJ Mother Earth. 55 W. 26th ] New York, N. Y.	!
Tukaj dobiste tudi lahko vj kovrstne anarhistične knjige.
Razpis
Slov. pev. in izobraževali društvo "Bled" išče dobro izd jenega	j
Pevovodjo	J
To pevsko društvo obstoja lastnim charterjem ter ima svoj dvorano in vse potrebno za pon v petju, kakor tudi glede splosi izobrazbe ima nad 200 rednih J podpornih članov, katerim osk huje čitalnico, dramatične priij ditve itd., vsied tega je ted društvu obstoj trajno zasigura Društvu se zaveže plačevJ svojega pevovodjo in uČitell točno vsaki mesec, ter ob ena mu gomagati k boljši eksisteJ tudi izven društvenega delokJ
Znanec, katerega si včeraj srečal, je pripravljen naročiti se na "Proletarca". Pojdi k njemu in priglasi se za kontest.
ZRNA ZA "OLAS NARODA
Glas Naroda in njegovo osobje "ljubi" S. N. P. J. vedno saino ob času, ko obdržava svoje konvencije, da ji pošlje svoje telegrame iz katerih pa ne o lseva nič druzega nego lim za njegov biz-niss Med časom, ko ni konvencij, je bil Glas Naroda vedno tisti zavratni hajduk, ki je pri vsaki priliki nudil v pomoč sovražnikom Jednote svojo prostituirá-
DVE SLIKI IZ AVSTRIJE.
Ida Barber piše: o "Cesarski kuhinji na Dunaju": Zanimivo je /opazovati priprave za dvorno svečanost. Že več dni poprej vlada v dvornih kuhinjah živahno vrvenje, na stotine kokoši, gosi, rac, fazanov in puranov pripravljajo, na to pa jih spravljajo na meter dolgih mizah v kleti. Kuharji in kuharice, vsi belo oblečeni, z belimi pokrivali, delajo v glavni kuhinji; veselo jih je opazovati; najredkejse ribe, najiz-branejše vrste sadežev in sočiv-ja. cele vrste mandeljev, rozin, stolčenega sladkorja se pripravljajo. Cele baterije konserv pri marsirajo, s katerimi polnijo torte in druga močnata jedila, v stranskih prostorih so postavi je ne konfiture, sočivja in izvlečki iz vseh dežel.
Pevovodjem dobre zmožnt se nudi lepa prilika.	I
Ponudbe in informacije naj nošljejo do 15. dec. 1912 na i deči naslov:
Slov pev. in isobr. dr. "Bled
Lock Box 281, Conemaugh, ]
KRIZ PROTI POLUMESECU.
O, kako je to lepa fraza! Vsi se ogrevajo zanjo. Vse kapitalistične in meščanske stranke, vse vere, vsi kapitalisti; vsi, vsi! To je torej ona vera, ki je najbolj splošna, ki vodi do uekega skupnega oilja. Da, do cilja: Balkansko Turčijo bodo delili tisti, ki so zanesli to frazo med narode in jo pripravljali več nego trideset let. Resnica je, da so razmere na Turškem gnile in nazadnjaške, da so turške razmere po svojem bistvu ovirale napredek doma in ovirale tuje države, da bi v veliki meri gojile gftspodarake stike z Balkanom. Na drugi strani pa so v balkanskih državicah čutili vladajoči krogi to oviro in oviro, ki jo povzročajo v kapitalistiškem razvoju premajhni zemeljski kompleksi, kakor so male halkan ske državice. Razvoj Balkana, reakcija na Turškem in terorizem velevlasti, ki slučajo že od nekdaj pridobiti odločevalen vpliv ns Balkanu, ao bili pravi vzroki balkanske vojne — ne pa preganjanje križa. Bolgarski car sam, ki je kstoličan, je dal zaradi car-stva vzgojiti svoje otroke v pra-voslavni veri. Takrat je šlo njegovi rodovini sa zemljo, danes *re vsem šttrhn dinastijam To je resi Kdor pravi, da gre križ v boj proti polnmeseeu, ts — laže.
Took Out! You'd better tafee care of Aburaelf" *
Po narodnosti so izgube sledeč*:
Mrtvi — Ranjeni
Turki--- 20,000 — 100.000
Bolgari--- 10,000 — 40 000
Srbi----3,500 — 16.500
Črnogorci-- 800 — 5.200
Grki----300 — 2.200
Skupaj — 34,600 — 163.900
Tu pa niso vštete številne žrtve raznih moritev, ki jih je vojaštvo vseh petih narodnosti izvršilo nad prebivalstvom. Slučaji te vrste so tako številni, ds jih je nemogoče ceniti. Ravno tako tudi niso vštete žrtve, ki so podlegle lakoti in bolezni.
Denarne žrtve so cenili vojaški strokovnjaki na nad 100 mi-linnov dolarjev do omenjenega datuma.
Kljub tem groznim posledicam ps so ljudje, ki se navdušujejo za tak vojni blagoslov in kar gorijo od same navdušenosti. Kdor ori njih vso grozo trezno premisli in se upira takemu barbarskemu klanju, je pa pri njih "bresdo-movinec", isdajica naroda 1 Žalostno dovolj!
Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slal>e žleza iu drugi zuaki prehlade ne bodo imeli nevarnih po-^ sledic, če bodete rabili
Dr. Richterjev Pain-Expeller
STARE BOLEZNI.
Navadno je zelo težko iu v nekterih slučajih skaroj nemogoče ozdraviti stare ali kronične bolezni. V zdravljenju kronične želodčne bolezni je prva dolžnost zdravnika, izčistiti želodec do cela, isto tako tudi čreva. Pri domačem zdravljenju se bi moralo storiti isto in za to priporočano Trinerjevo zdravilno ameriško grenko vino; to ne bo samo iz-čistilo prebavne organe, ampak bo tudi istočssno jih tako okrep-čslo, ds bodo izmučeni organi zopet za delovanje sposobni. Oni, ki trpe ne delni ali popolni zgubi teka, zabasanosti, vetrovih, bolečinah čreves, glavo bolu naj takoj poskušajo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
V lekarnah — Jos. Triner, }333 —1339 S. Ashlsnd Ave., Chica-ge. m.
7.a bolečine mtiftic in sklepov rabite Trinerjev liniment.
ADVERTTSBlflBNT
po predpisih, ki so natisnjeni na
omotu. 23c. in 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in nade ime.
F. AD ftlCNTKR 4 C0., ti5 Puri It., Nm Tsrfc, N. V. Dr. at.ht.rjc>*« Oonfo Plini. oUjUjo. #
Brstski list ' Arbeitenville' piše: V čettrtek zjutraj so našli 69-letno ženo Marijo Čukovo na ulici, kjer se je zgrudila od slabosti bila je v popolnem zanemarjenem stanu. Starka vsled lakote in strašnih bolečin ni več mogla na (Jaljevati svoje poti. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v mestno bolnico, kjer so dognali, da starka ni le vsa pokrita z mrČesi, ampak je tudi imela na glavi rano, na kateri so žrli črvi. Uboga žens ni imela v Gradcu nobenega stanovanja. Nazadnje je stanovals v Zeillergssse in sedaj je bila brez strehe. Lačna, bolna, brez strehe. Zdaj ji bodo v bolnici ozdravili od črvov pokrito rano, očistili jo bodo mrčesa; nskaj dni lahko u-živa bolnično hrano. In potem t Potem se začne za starko bedo
ic South Chicag»»
V aOBOTO 30. NOVEMBRA 1912
v Narodni Dvorani, 18. uL In Centre cesti
Poleg f*tja, pleM in druge viiakovrntne zahnvo je na programu tod nad tm ftaljira igra v dvrk dejanji k.
Oh Novem letu bo imel "Prole-tarec" 1000 novih nsročnikov več Glej, da jih kaj dobiš, so-dmg! V kontest!
Nsprej *s 1000 novih naročnikov?
O. tlo zabave ta staro in mladof Zadetek programa točno ob 8. «v-^a/. — Vstopnina aa moi!:« 26c. tanake v apramatrn pronta, ob 1*441 poeet m priporoča	ODBOR.