Na vrsti je Francija

PO BERLINU ~ ŽENEVA

ANUNCIARON en WASHINGTON un IMPORTANTE
CONVENIO CON LA ARGENTINA

Segun agencias periodisticas interna-
cionales los circulos financieros de Was-
hington y Nueva York anunciaron la
conclusion inminente de un acuerdo entre
el gobierno de la Argentina y un con-
sorcio de empresas privadas norteame-
ricanas, destinado a la inversion de cer-
ca de cien millones de dolares en la ex-
plotacion de recursos petroleros de la
Argentina.

Se trata de un tipo de contrato sin
precedentes en la historia del petroleo.
Segun su contenido, los yacimientos de
la Argentina seguiran siendo de propie-
dad inalienable de ese pais. Argentina
sera igualmente propietaria de los pe-
trcleos que seran extraidos en virtud de
ese acuerdo. Las modalidades de venta
de los petroleos seran fijadas por ese
contrato entre las autoridades argenti-
nas y el consorcio norteamericano.

Segun esos circulos financieros, el
acuerdo permitira, para beneficio de to-
dos, una explotacion intensificada de las
riquezas petroleras de Argentina, en su
mayor parte inexplotadas aun, ya que
la produccion se eleva a 25 millones de
barriles por ano, mientras que el consu-
mo asciende en el mismo periodo a cin-
cuenta millones de barriles. A causa de
este desnivel, Argentina se ve obligada
a importar una cantidad apreciable de
petroleo.

i

Estos circulos senalaron y elogiaron
■ las declaraciones del general Peron, se-
j gun las cuales la Argentina tiene una
! necesidad urgente de explotar a fondo
sus riquezas petroleras, a fin de evitar
gastos inutiles de divisas para la impor-
tacion de un producto que existe abun-
dantemente en su territorio.

V WASHINGT0NU SO NAPOVEDALI SKLENITEV
VAŽNE POGODBE Z ARGENTINO

Washingtonski in newyorški finančni¬
ki so po poročilih mednarodnih česopis-
nih agencij sporočili, da bo v kratkem
sklenjen sporazum med argentinsko vla¬
do in severnoameriškimi privatnimi
družbami glede investicije skoro 100 mi¬
lijonov dolarjev za eksploatacijo petrole¬
ja v Argentini.

Tu gre za pogodbo, ki nima primere
v zgodovini petroleja. Po določilih tega
sporazuma bodo petrolejski vrelci ostali
neodtujljiva lastnina Argentine. Argen¬
tina bo tudi lastnik petroleja, ki ga bo¬
do proizvajali na osnovi določil te po¬
godbe. Način prodaje petroleja bo ure¬
jen s to pogodbo med argentinskimi ob¬
lastmi in severnoameriškim koncernom.

Po inforrtiacijah omenjenih severno¬

ameriških finančnikov bo pogodba med
Argentino in severnoameriško finančno
skupino predvidevala povečano izkori¬
ščanje argentinskih petrolejskih boga¬
stev, povečini še neodkritih. Sedanja
proizvodnja petroleja v Argentini dose¬
ga letno 25 milijonov sodov, medtem pa
Argentina v istem času porabi 50 mili¬
jonov sodov petroleja.

Ameriški finančniki so zato opozarja¬
li in pohvalno omenjali nedavne izjave
predsednika generala Perona, ki je pov-
darjal, da Argentina nujno mora s te¬
melja preiskati svoja petrolejske, boga¬
stva, da se reši nepotrebnih izdatkov za
devize, potrebne za uvoz produkta, ki ga
je y izobilju doma.

Konferenca v Berlinu se. je končala,
ne da bi se bila mogla zaključiti borba
za Nemčijo. Štirje zunanji ministri so se
razšli, ne da bi bil Molotov popustil v
kateremkoli evropskem problemu. Osta¬
lo je odprto vprašanje Nemčije, Avstri¬
ja je bila zelo blizu rešitve, pa je Mo¬
lotov tudi v tem vprašanju sporazum o-
nemogočil, organizacije varnosti v Evro¬
pi pa zahodni zavezniki niso hoteli ure¬
jati tako, kakor je to hotel Molotov.
Ako se je. poprej vedno navajalo, da se
med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko
zvezo v Evropi vrši samo boj za Nemči¬
jo, tedaj se je ta problem sedaj še raz¬
širil: dosedaj se o tem, kakšna bo uso¬
da Francije na mednarodnih konferen¬
cah ni govorilo, saj je bila Francija med
zmagovalci. Molotovu pa je v Berlinu
uspelo, da je zmedo v Evropi tako zago-
stil, da je v svoj vrtine pognal sedaj še
Francijo. Tega ni storil naravnost, uso¬
do Francije je navezal na probleme v
Aziji.

Zlasti newyorški listi so Bidaultovo
politiko na berlinski konferenci zelo
hvalili. “New York Times” je celo na¬
pisal, da je Bidault v Berlinu odnesel
večjo zmago, kakor pa jo je takrat, ko je
po štirih letih podtalne borbe v zasede¬
ni Franciji 1. 1944 vendarle lahko ugo¬
tovil, da je Nemčijo premagal. Na ber¬
linski konferenci je imel proti sebi Mo¬
lotova — a se je tako dobro držal, da
je ta njegova zmaga od one med drugo
vojno še pomembnejša. Ves čas konfe¬
rence mu je Molotov nastavljal pasti,
ponujal mu je skupno sovjetsko fran¬
cosko nadzorstvo nad zedinjeno Nemčijo,
ako Francija preneha s pripravami za
organizacijo Evropske obrambne skup¬
nosti in ako se odcepi od zahodnega at¬
lantskega obrambnega bloka. Ako bi
Bidault na to pristal, tedaj bi zedinjena
Nemčija ostala nevtralna pod rusko in
francosko kontrolo, v Aziji pa bi sovjeti
dali ukaz, da naj v Indokini komunisti
prenehajo s svojim vojskovanjem proti
Franciji. Oboje je. Bidault odklanjal in
trdno vztrajal v bloku z Anglijo in ZDA.
Toda ko se je vrnil v Pariz, je tam vel¬
jalo kot najlepše priznanje Bidaultu to,
da je dosegel, da sta Anglija in ZDA
sprejeli sovjetski predlog, da naj se kon¬
cem aprila v Ženevi snide konferenca
petih (Francija. ZDA, Anglija, Sovjet¬
ska zveza in Kitajska!, da bi tam raz¬
pravljali o sklenitvi miru na Koreji in o
koncu sovražnosti v Indokini. Mnogo je
bilo v Evropi komentarjev o tem, češ
do. ie bila Francija edina, ki ie v Berli¬
nu dosegla večji usn°h. ker je bila voj¬
na v Indokini postavliena na dnevni red
bodoče konference z Ženevi.

Toda ta uspeh francoske politike je de¬
jansko nevaren. Sovjeti in kit. komuni¬
sti bodo v Ženevi Franciji dovolili kon¬
cesije samo, ako se Francija umakne iz
Evropske obrambne skupnosti. V Ber¬
linu so sovjetski zastopniki zatrjevali,
da morajo doseči samo to, da letos Fran¬
cija pogodbe o Evropski obrambni skup¬
nosti ne ratificira. Ako jim to uspe, te¬
daj so načrt o zedinjeni Evropi defini¬
tivno pokopali in ZDA se bo s svojimi
oporišči v Evropi morala začeti umika¬
ti. To bo potem trajalo sicer dolgo, to¬
da za zavlačevanje bo prilike dovolj.
Konferenca v Ženevi je določena, da u-
redi razmere v Aziji. Glavno besedo bo¬
do tedai imeli kit. komunisti, ker bo od
njih odvisno, kakšen bo sporazum o Ko¬
reji in o koncu vojske v Indokini. In a-
zijski komunisti so še večji mojstri v
sabotaži razgovorov in pogajanj, kakor
pa so to sovjeti. Pogajanja za premirje
na Koreji so trajala več ko dve leti in
dejansko še danes ni prave mirovne po¬
godbe, ki bi tamošnii konflikt končala.
V Ženevi bodo poleg korejskega konflik¬
ta urejali še konflikt v Indokini; prili¬
ke tedai dovolj, da se more konferenca
v Ženevi raztegovati v nedogled. ..

Franciji pa se mudi: vojska v Indo¬
kini žre- ogromne vsote denarja, v Evro¬
pi pa bi bilo treba še letos urediti vpra¬
šanje Evropske obrambne skupnosti
(Laniel bi rad dosegel ratifikacijo v par¬
lamentu še pred veliko nočjo, to je pred
začetkom konference v Ženevi, a mu
bodo delali ovire komunisti, socialisti in

Konferenca v Berlinu se je končala z
neuspehom. Uspeh je bil samo ta, da je
napovedala novo konferenco, ki se bo
dne 26. aprila sešla v Ženevi. Ves čas
po vojni, odkar sodelujejo sovjeti na
konferencah štirih, se vse konference
zaključujejo tako: komaj se zaključi ena
z neuspehom, že se isti ljudje, ki so
pravkar doživeli poraz, odločujejo za
prihodnjo konferenco, dasi vedo, oa bo¬
do tam isti sovjetski zastopniki, ki bodo
verjetno prinesli na tisto konferenco c-
nako vrsto gradiva, ki je že pravkar za¬
ključeno konferenco torpediralo. Toda
zahodnim zaveznikom je že v blažilo in
uteho, ako se lahko s sovjetskimi dele¬
gati razgovarjajo za okroglo mizo —
napetost sicer potem navadno prav nič
ne popusti, mrzla vojna gre naprej,
vendar se dejstvo samo, da se po konfe¬
renci objavi uradno poročilo o popolnem
neuspehu konference tolmači kot velik
napredek in uspeh za ohranitev miru
Včasih so se modri ljudje prepirljivih in
neolikanih sosedov izogibali in jim zapi¬
rali vrata svoje hiše — pri teh ljudeh
je pa postopek drugačen: komaj čakajo
da pride sitni in nevarni sosed v hišo
in da tam strese svojo umazano prtlja¬
go, pa je vse v redu — in ni daleč čas,
ko mu bodo zato izrekali še posebno
pohvalo.

ZAKAJ TOLIKO “PONIŽANJE?”

Dokler se diplomati lahko pogovarja¬
jo za zeleno mizo, tako dolgo baje ni
nujne nevarnosti za mir. Dokler govore
politiki, tako dolgo morajo generalni
štabi molčati. Kadar prenehajo sredstva
političnih blažil, nastopijo sredstva krva¬
vega obračunavanja. Toda teh krvavih
sredstev se danes na zahodu vsakdo bolj
boji kot pa najbrž komunizma samega
ali pa celo tega, da bodo nazadnje ven¬
darle ob tisto, kar si zlasti na zahodu
tako strastno žele ohraniti — to je ob
svobodo.

Bivši angleški zunanji minister v de¬
lavski vladi Morrison je ob neuspehu
konference v Berlinu napisal članek, v
katerem obžaluje berlinski neuspeh, o-
pozarja pa na dve nevarnosti: nujno je
treba v zahodni Evropi okrepiti obram¬
bne ukrepe in čimprej pritegniti nemško
vojsko v evropski obrambni blok, ker
bodo sicer sovjeti pri prvem navalu pri¬
šli do Kanala in nato verjetno Anglijo
zasuli z novimi V-l in V-2 (kar bi po¬
menilo konec Anglije) in prav tako nuj¬
no je treba ohraniti kontakt s sovjeti in
izrabiti vsako njihovo pripravljenost, da
sedejo za zeleno mizo in se pogajajo...
Zato je bodoča konferenca v Ženevi res
pravi blagoslov, ki mu ne moremo biti
dovolj hvaležni... In res so v zahodni
Nemčiji že ameriški bataljoni z atom¬
skim topništvom (govorili so, da bo¬
do tam šele koncem aprila, a so njih
navzočnost v Nemčiji objavili takoj ko se
je konferenca končala) Anglija pa je
začela svoje letalstvo opremljati z atom¬
skimi bombami. Na Bližnjem vzhodu pa
se je .ameriški obroč okoli Sovjetske zve¬
ze še bolj zadrgnil, potem ko sta Tur¬
čija in Pakistan sklenili podpisati ob¬
rambno pogodbo in bodo zato ZDA zače¬
le opremljati vojsko v Pakistanu. Tako
hi se uspešno zaključila veriga okoli
Rusije, ki so jo ZDA začele graditi od
Japonske in gre čez Formozo, Indokino,
Burmo, Pakistan, Irak in Turčijo do
Sredozemskega morja.

Tako se oba tabora mrzlično priprav-

degaulovci). Ko bo ženevski sestanek na
višku, bo verjetno v Parizu položaj spet
dozorel za kako vladno krizo — in fran¬
coske krize se tudi ne rešujejo tako hit¬
ro. Sovjeti bodo skozi Azijo napadali
ranljive točke francoske politike, začela
se bo ofenziva za razkroj Evrope iz Azi¬
je, tako kakor je to napovedal Lenin,
ko je napisal, da bo treba korakati v Pa¬
riz čez Peking, Tokio, New Delhi in Kai¬
ro. V Evropi se borba sovjetov za Nem¬
čijo sedaj razteguje še v borbo za Fran¬
cijo. Kakor je bila Nemčija, tako posta¬
ja tudi Francija samo še karta v igri
večjih in mogočnejših.

Ijata za konflikt, ki bi bil neizbežen.
Vendar pa se skuša uporabiti vsaka pri¬
lika, da se sestane konferenca, ki naj
ev. konflikt prepreči ali pa onemogoči.
Toda vse konference se končujejo tako,
da ostajajo prepadi še globlji, kakor pa
so bili poprej — izgleda, da imajo vse
te konference nazadnje samo propagan¬
distični namen — zunanji ministri se na
konferencah obsipavajo s trdimi izrazi
verjetno samo zato, da bi masam po¬
stalo “jasno”, kdo da je res za mir,
kdo pa za vojno.

STRAH PRED NOVO VOJNO

Zahodni državniki hodijo tako na ta¬
ke konference, kjer doživljajo velika po¬
nižanja, a jih sprejemajo nase, ker je
ponižanje pač v nekih ozirih celo simpa¬
tično in bi njega prenašanje moglo izgle-
dati celo krepostno. Toda to ponižanje
ima tudi preračunan namen: vojno je
treba v našem času preprečiti, ker bi pri¬
nesla prehud kaos in preveliko razde¬
janje. Tudi tisti, ki bi po taki vojski
zmagal, bi mu ostalo kaj malo na razpo¬
lago — nova vojna je po dosedanjih ra-
čunah tak riziko, ki je še sovjetom pre¬
velik in njim najbrž celo nepotreben,
ker lahko z izsiljevanjem že mnogo do¬
sežejo.

V januarski številki revije “Foreign
Affairs” je Bernard Brodie napisal čla¬
nek o vojskovanju z atomskim orožjem.
Dasi kakih posebnih podatkov o zalogi
atomskega orožja v ZDA in Rusiji ne
more podati, omenja vendarle nekaj u-
gotovitev, ki so za presojo mednarodne¬
ga položaja pomembne. Tako navaja, da
imata danes ZDA in Rusija toliko atom¬
skih in hidrogenskih eksplozivnih sred¬
stev, da bi mogli vsak hip tvegati spo¬
pad s približno enakim računom na
uspeh. Nenadni napad v eni noči z atom¬
skimi bombami bi mogel v enem hipu iz¬
brisati z zemeljske oble 50 do 60 glav¬
nih industrijskih središč in bi pri tem
bilo pobitih tudi že od 30 do 40 mi-
ljonov ljudi. Res je, da bi tista stran, ki
bi bila z napadom presenečena, mogla
izvesti povračilni napad nekaj ur nato,
toda kaj bi še potem ostalo eni ali dru¬
gi stranki za vojskovanje, ko bi bila vsa
glavna industrija ohromljena. Obrambe
proti takim napadom pa danes še ni —
civilna letalska obramba je po današnjih
pojmih sploh nesmisel.

To vesta obe strani in zato verjetno
vojske ne bo vse dotlej, dokler se upo¬
rabo atomskih orožij ne naveže na
strategijo, ki ho odgovarjala v toliko,
da bi ob koncu konflikta eni strani le
prinesla končno zmago, to je tako zma¬
go, za katero se splača vojskovati in se¬
daj tudi tako drago oboroževati.

Toda ta strategija je še v povojih. Ko
se je začela prva svetovna vojna, je
veljala strojnica za tisto čudežno skri¬
vnost, ki da bo odločala, a za njeno
strateško uporabo niso do izbruha voj¬
ne imeli posebnih načrtov. Druga svetov¬
na vojna se je začela z veliko vero v le¬
talstvo in tankovsko orožje — a so edi¬
ni Nemci imeli prave načrte za upora¬
bo obojega. Danes pa vsi vedo, da so no¬
va orožja strahotna, zanje gredo ogrom¬
ne vsote, nikdo pa še ne ve, kolikšen bo
njih uspeh. Vedo samo to, da bo vojna
s takim orožjem totalna, da se bosta
ZDA in Rusija verjetno edini lahko spo¬
padli, a po dosedanjih računih tudi obe
hkrati propadli v končnem definitiv¬
nem razdejanju, že Truman je govoril o
tem, kakšne strahote prinaša novo orož¬
je, Eisenhower pa je večkrat podčrtal,
da bi vojskovanje s hidrogenskimi bom¬
bami pomenilo konec civilizacije in sve¬
ta. kakor si ga danes predstavljamo in
ga vidimo okoli sebe.

Zato je tako nujno, da se konference
prirejajo in da se končni spopad čimbolj
zavleče. Zato je važno, da je dovolj po¬
litičnih problemov, ki naj nujnost voja¬
ških posegov zavlečejo. Pri vsem tem je
treba samo to, da politikom vajeti zdr¬
knejo iz rok — nikjer se ne sme lokal¬
no omejen konflikt tako dolgo razviti v
pravo, totalno atomsko vojno, dokler te¬
ga glavna partnerja ne bi smatrala po¬
trebno za končni spopad ob pravem ča-

Trije veliki

Po neuspeli berlinski konferenci je
Dulles naglasil, da bodo zavezniki bra¬
nili Berlin pred slehernim napadom. Na¬
pad na Berlin bodo smatrali kot napad
na lijih same. “Berlin je najvzhodnejša
obrambna linija zapadnih demokracij”.
Dejal je tudi, da je “neuspeh berlinske
konference povečal možnost evropske e-
notnosti. Sklepi, ki smo jih sprejeli gle¬
de ženevske konference o Koreji s pri-
sostnostjo rdečih Kitajcev, so v vsem
takšni, kakršne sme hoteli doseči.” Na¬
glasil je tudi, da USA ne bodo priznale
rdeče Kitajske. To je storil zaradi tega,
ker so se čuli glasovi, kakor da je Dul¬
les v tem vprašanju pred komunisti po¬
pustil v svoji odločnosti. Dulles je o po¬
teku berlinske konference podrobno ob¬
vestil tudi predsednika Eisenhowerja in
člane senatnega in parlamentarnega zu¬
nanjepolitičnega odbora.

su in s pravimi izgledi za pravo zmago.

Na Koreji so komunisti šele tedaj pri¬
stali na premirje, ko so v ZDA sklenili
poslati tja prve topove atomske artileri¬
je. Sovjeti so ukazali umik, ker do te¬
daj takega orožja sami še niso imeli.
Pred kratkim so v ZDA napovedali, da
bodo Kitajsko napadli z atomskimi bom¬
bami, ako bi Kitajska obnovila vojsko¬
vanje na Koreji. Sovjeti so že odgovo¬
rili in poslali na Kitajsko zalogo atom¬
skih bomb: tvegali bi atomsko vojsko¬
vanje med silami OZN in Kitajsko, ker
bi pri tem tako vojskovanje uničilo
najbrž samo Japonsko, Formozo in Ki¬
tajsko. .. totalne vojske, ki bi mogla
ogrožati sovjete, pa še ne bi bilo.

Tako se bo v Ženevi spet shajala kon¬
ferenca na dolge, dolge seje. Govorili
bodo res da o Aziji in tudi o Evropi,
mogoče bo trajala ta konferenca prav
ob času, ko bodo sovjeti zažgali spet
kak nov požar v Aziji ali Evropi — to¬
da vse to bo le spremljava velike igre,
še bliskavica ne za tisti glavni konflikt,
za katerega vsi vedo, a se ga danes res¬
nično boje, še celo oni v Moskvi. In za¬
to tudi tako radi hodijo na konference,
verjetno vsaj tako radi, kakor njih ko¬
legi na zahodu.

izjavljajo...

Angleški zunanji minister je naglasil,
da so si zahodni zavezniki sedaj povsem
na jasnem “kje stojimo in kje stoji
ZSSR”. Angleška vlada je o berlinski
konferenci izdala tudi Belo knjigo, v ka¬
teri so objavljeni vsi govori zun. mini¬
strov Dullesa, Edena, Bidaulta in av¬
strijskega zun. munistra Figla na ber¬
linski konferenci ter vsi predlogi zahod¬
nih demokracij za rešitev nemškega in
avstrijskega vprašanja.

Bidault je po vrnitvi v Pariz nagla-
šal, da sta bili Francija in Anglija ves
čas berlinske konference neomajno na
strani USA in da bosta na tej strani tu¬
di ostali.

S Koreje so odšle asad-
*f|e indijske eete

Zadnje indijske čete so s Koreje od¬
plule v Indijo. S tem je prenehala de¬
lovati zadnja postojanka pred letom u-
stanovljene mednarodne komisije za za¬
ščito vojnih ujetnikov, švedska in švi¬
carska delegacija sta se vrnili domov
prvi, sledili sta jima češka in poljska.
Indijska delegacija je odpotovala zad¬
nja. Vsa Koreja sedaj pričakuje ženev¬
sko konferenco napovedano za 26. april.
Rhee je mnenja, da so edina rešitev
problema svobodne volitve v obeh Kore-
jah, česar pa se komunisti branijo že iz
enostavnega razloga, ker jih južni Ko¬
rejci prevladujejo v razmerju 3 proti 1.
Južna Koreja pa je zaradi odrezanosti
s severno v veliki gospodarski stiski,
ker nima električnih central, dočim se¬
verna Koreja ne ve kam z električnim
tokom. Južna Koreja proizvaja vsega
80.000 kilovatnih ur, kar je manj kot
ena tretjina njene porabe.

Naročnina Svobodne Slovenije za
leto 1954 je pri enkratnem vplačilu
za vse leto $ 70.—

Pri plačevanju v obrokih je za
pol leta $ 38. — in za za četrt leta
$ 20 ,—

Poravnajte naročnino za leto 1954
čimprej. Veliko boste s tem poma¬
gali upravi pri njenem delu.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 25. D. 1954

IZ TEDNA V TEDEN

USA: Ridgway, ameriški šef štaba,
je objavil, da je ameriška vojska do¬
bila dve vrsti novega orožja, ki sta že
povsem preizkušeni in uporabni v vo¬
jaške namene, in sicer topovske rakete
in rakete vodene po radiju. Obe vrsti
orožja bosta imeli lahko tudi atomsko
razstrelivo. — Voljna y Indokini stane
ameriške davkoplačevalce letno nad BOO
milijonov dolarjev. USA dejansko nosi
60% stroškov za vodenje te vojne pro¬
ti komunistom v Indokini. To je obja¬
vil ameriški vrhovni šef štaba Radford.

*— Brezposelnost v USA narašča in je
sedaj tam brez dela znova nad 3 mili¬
jone oseb. Brezposelnost je dosegla sko-
ro višino iz leta 1946. Menijo, da bo me¬
sec marec odločilen za nadaljni potek
ameriške notranje gospodarske krize.
Od Eisenhowerja pričakujejo, da bo pra¬
vočasno objavil nov notranje — gospo¬
darski program, s katerim bo skušal za¬
vreti sedanji nevaren razvoj. ■— Sodi¬
šče v Detroitu je obsodilo na težke za¬
porne kazni šest vodij lokalnih orga¬
nizacij KP, ker jih je spoznalo za krive
delovanja proti ameriškemu režimu. —
S posebnim odlokom je Eisenhower
znova odobril vrnitev vojaškega čina sve¬
tovno znanemu letalcu Linberghu, ki je
tako sedaj brigadni general v rezervi.
Čin je Lindbergh izgubil, ko se je 1.
1941 kot polkovnik v rezervi odpovedal
Vsem vojaškim činom, ker ga je Roose¬
velt imenoval “trdoglavec”, ker je baje
nastopal proti ameriškemu vojaškemu
posegu proti Hitlerju.

BRAZILIJA: Predsednik Vargas je
■sprejel odstop vojnega ministra Cardo-
se in postavil na njegovo mesto grala
Zenobio da Costa. Ob vročitvi ostavke
je Cardosa opozoril Vargasa na spome¬
nico 82 brazilskih polkovnikov, v ka¬
teri protestirajo proti podražitvi živ¬
ljenjskih potrebščin, proti stavkam in
proti inflaciji v državi. V spomenici pol¬
kovniki trdijo, da je vse to povzročil mi¬
nister za delo, da bi s tem dobil zaslom¬
bo pri delavskih masah za svoje zahteve
po 100% zvišanju minimalnih mezd. Po¬
luradni krogi izjavljajo, da je bil Cardo-
so prisiljen odstopiti zaradi svojega pod¬
pisa spomenice. Delavski minister Joao
Goulart, predsednik brazilske laboristič-
ne stranke je med tem tudi odstopil. Ta
pa z namenom, da bi se oktobrskih vo¬
litev udeležil kot opozicionalec. Brazil¬
sko časopisje o težki notranjepolitični
krizi objavlja obširna poročila in pravi,
da je predsednik Vargas ne bo mogel
rešiti z enostavnimi imenovanji novih
ministrov. Izgleda da je vojska nezado¬
voljna s predsednikovo politiko.

ANGLIJA: Vlada je objavila, da bo¬
do s 3. julijem t. 1. odpravili tudi karte
za meso. Tako bo Anglija prvič po de¬
vetih letih po koncu vojne kot zadnja
država, ki je bila zapletena v svetovni
konflikt, znova zadihala v prosti proda¬
ji vsadanjih življenjskih potrebščin.

ŠPANIJA: Ameriško orožje je pretek¬
li ponedeljek pričelo prihajati v Španijo
na podlagi določil špansko-ameriške vo¬
jaške pogodbe. Prvi je bil v Kartagini
izkrcan 39 tonski tank M-47.

GRČIJA: Grški kralj Pavel in grška
vlada sta povabila Tita na obisk v Ate¬
ne. Datum obiska še ni bil določen. Po
pisanju Reuterja sta “kapitalistična”
Grčija in komunistična Jugoslavija se¬
daj bliže ena drugi kakor sta bili ves
čas po vojni. Pred nekaj leti so bile
razmere med njima silno napete. Do
zbližanja je prišlo v glavnem po obisku
grškega zun. ministra Stefanopulosa v
Beogradu pri Titu pred dobrim letom,
ugotavlja Reuter. (Kako hitro pozablja
zahodni svet in Grčija z njim na titov¬
ske deportacije grščih otrok in morije
Titovih in moskovskih plačancev po
grški Macedoniji! Grška monarhija je
storila sedaj isti korak kakor pred dve¬
ma letoma angleška).

ARABIJA: Saudijeva Arabija je v
povečanje trgovske blokade Izraela pre¬
povedala letanje vsem izraelskim leta¬
lom in drugim letalom, ki lete v Izrael,
nad arabskim področjem. Sleherno leta¬
lo, namenjeno v Izrael, se bo mora o
v slučaju poleta nad Arabijo, po ep,zo¬
rita spustiti na zemljo, sicer ga bodo se¬
strelili, je objavilo arabsko veleposla¬
ništvo v Kairu.

PERZIJA: Berzijska Centralna ban¬
ka je poklicala Schachta, da uredi finan¬
čne razmere v državi. Bivši Hitlerjev fi¬
nančni minister bo za časa svojega bi¬
vanja v Perziji gost grala. Zahedija.

FORMOZA: Kuonmintang je ponovno
potrdil čangkajška za predsedniškega
kandidata nacionalistične Kitajske na
splošnih volitvah, ki so napovedano za
20. marca. Čangkajšek je predsednik Ki¬
tajske republike in predsednik vlade ter
obenem vrhovni poveljnik vojaškta sil že
od 1. 1928.

PISMO IZ USA

^Mitična žmCien je o 'U.S.A.

New York, 14. februarja 1954

Trenutno prevladujejo v amerikan-
skem političnem življenju bolj skrbi kot
pa dogodki, dasiravno človek ne more
opaziti kakih posebno razburljivih zna¬
kov, ki bi napovedovali težke dneve.

V zunanji politiki je na videz vse mir¬
no. Na Berlinsko konferenco tukajšnja
javnost ni dala ničesar že takrat, ta» se
je misel o njej rodila. Zato se nihče ne
vznemirja, ko gleda, kako se sedaj pri¬
bližuje dan, ko bo njen fiasko jasen vsa¬
komur. Pričakujejo od nje edino korist,
ki naj bi bila ta, da bo ta konferenca po¬
kazala Francozom, da so pogajanja s
komunisti brezplodna. Ali se bo to upan¬
je uresničilo, je pa drugo vprašanje.
Mnogo jih je, ki mislijo, da so Fran¬
cozi s sedanjim stanjem kar nekam za¬
dovoljni: Rusi ne mislijo na skorajšnjo
vojsko, Nemčija je in bo ostala razde¬
ljena, vprašanje nemške oborožitve se
zmeraj bolj zamotava in ameriški pre¬
dlog za način kako naj se Nemčija obo¬
roži, se odriva v slepo ulico. Res je sicer,
da Francoze težko tare vojska na Indo-
Kitajskem, toda usodepolna za obstoj
Francije pa ni. V skrajni sili se lahko
še zmeraj umaknejo iz Azije, ostali svet
pa naj potem gleda, kako bo zavrl širje¬
nje komunizma po tem kontinentu. Zato
si tukaj belijo glave, kako bi Francoze
pripravili do tega, da bi ratificirali po¬
godbo o evropski obrambni zvezi, in ka¬
ko bi jim pomagali, da na nek zadovoljiv
način končajo vojsko na Indo-Kitajskem.
To je trenutno glavna skrb severno-ame-
riške zunanje politike. Res je sicer, da
tudi z Italijo niso zadovoljni, ker si ta
dežela ne zna ustvariti trajne vlade in
uspešnejše pobijati komunizma; toda to
ni skrb prvega razreda. Tudi politika
držav na Bližnjem in Srednjem vzhodu
jim ni všeč, vendar pa so kar zadovoljni,
da tam vsaj za bližnjo bodočnost ni tre¬
ba pričakovati kakih pomembnejših po¬
litičnih kriz. Zanimanje za ostale med¬
narodne spore manjšega obsega je pa po¬
pustilo: veseli so, da je potihnil spor o-
koli Trsta in da ga trenutno noben od
obeh nasprotnikov ne more znova napi¬
hniti zaradi notranjih težav, ki se z nji¬
ma borita Jugoslavija in Italija, vsaka
na svoj način. Veseli so, da se trenje
med Nemčijo in Francijo zaradi Posarja
ne zaostrijo, čeprav morajo računati, da
ta spor lahko ponovno izbruhne vsak
dan.

Skratka, ne skrbi jih sedanje stanje
v zunanji politiki, bolj so zaskrbljeni
nad bodočim zunanjepolitičnim razvojem,
ki lahko čez noč podere njihova prizade¬
vanja za ustvaritev strnjene vojaške
fronte proti komunistom. Pri takih skr¬
beh se ne brigajo dosti za premirje na
Koreji; prepričani so, da do obnovitve
bojev tam ne bo prišlo; mislijo namreč,
da se Rusi dobro zavedajo nevarnosti,
da bi obnovitev bojev na Koreji kmalu
povzročila svetovni spopad, ki pa nanj
po tukajšnjem splošnem mnenju Rusi ni
so še dosti pripravljeni.

Ker torej na zunanjepolitičnem obzor¬
ju ni kakih oblakov, ki bi napovedovali
verjetnost nove svetovne vojske, se sedaj
Amerikanci predvsem brigajo za notra¬
njepolitični razvoj. Na ta razvoj pa me¬
čejo vedno bolj svoje sence jesenske vo¬
litve, kajti lteos imamo malo volivno le¬
to: en del senatorjev in kongresmanov
se bo moral boriti za svoje mandate.

Glede teh volitev so že sedaj zaposle¬
ni posebno republikanci. Sedaj imajo v
kongresu le malo večino, pa še ta ni stal¬
na. Treba bo velikih naporov, da vsaj ob¬
držijo to večino, kar pa še ni gotovo.
Boriti se morajo s tremi težavami:

Predvsem so republikanci med seboj
razecpljeni v večji meri kot je to običaj-

GOSPA MALKA KREK
je srečno prestala v Washingtonu težko
operacijo kot nam poročajo iz Severne
Amerike. Vsi Slovenci v emigraciji se
tega veselimo in gospej Malki iskreno
čestitamo in želimo čim prejšnje popol¬
no okrevanje. Vsi predobro vemo, da je
gospa Malka velika opora pri deta svo¬
jemu možu dr. Mihi Kreku, ki je poleg
ostalih odgovornih funkcij šef jugoslo¬
vanske časnikarske sekcije pri Free Eu-
rope ter urednik “Pregleda”.

INDOKINA: Francozom se je z ame¬
riškim orožjem posrečilo zaustaviti pro¬
diranje komunistov v Indokini in so ce¬
lo obkolili tkzv. “železno divizijo” rde¬
čih napadalcev. Po mnenju opazovalcev
so komunisti v moči dosegli višek in brez
nadaljne kitajske pomoči ne bodo mogli
več izzvati krize v Indokini.

no celo pri tukajšnjih strankah. Stranke
v Ameriki niso tako kompaktne kot so
na primer v Evropi. Republikanska (pa
tudi demokratska) stranka po evropskih
pojmih sploh ne obstoji. Vsaka izmed
obeh, recimo, federalnih strank obstoji
in cele vrste lokalnih strank in je torej
bolj neke vrste “zajednica” ali skup¬
nost kot pa enetno organizirana stran¬
ka. Lokalne stranke prikrajajo politične
programe po lokalnih potrebah; ni čud¬
no, da si smernice posameznih lokalnih
političnih struj nasprotujejo, če tudi
imajo isto ime. Poleg tega ne poznamo
tukaj proporcionalnega volivnega siste¬
ma; zato stopa osebnost politika z vsemi
njegovimi sposobnostmi in ambicijami
močnejše v ospredje kot na primer v Ev¬
ropi.

Tej, recimo, prirodni razcepljenosti re¬
publikancev je pa treba dodati še raz¬
cepljenost posebne vrste: predsednik Ei-
senhower ni ravno vnet strankar in vodi
državo bolj po zdravi pameti kot po
stranskarskih načelih. To mnogim re¬
publikancem ni všeč in mečejo kolena
pod noge Eisenhowerjevi administraciji.
To seveda slabi učinkovitost te admini¬
stracije in bo gotovo slabo vplivalo na
volivce pri jesenskih volitvah.

Druga skrb republikancev pa je v tem,
da si še niso na jasnem, s kakšnim ges¬
lom naj gredo na jesenske volitve. Pred¬
sednik Eisenhower misli, da je treba pri
volitvah pokazati na uspehe pri zakono¬
dajnem in upravnem deta, in da bi se
zato kongres moral bolj posvetiti zako¬
nodaji, ki jo administracija sugerira.
Ako torej republikanska večina v kon¬
gresu nagaja predsedniku Eisenhower-
ju, in ako gre nagajanje tako daleč, da
mora predsednik neprenehoma iskati
pomoči pri demokratih, ako hoče, da se
uzakonijo njegove ideje, potem bo to de¬
lalo gotovo zelo slab vtis pri volivcih.
Republikanska večina misli, da Eisenho-
werjeva logika ni dobra in da je tre¬
ba dobiti udarnejša gesla, kot na pri¬
mer boj proti komunizmu. To geslo ni
samo popularno, ampak se v njegovem

Naslov učbenika vsebuje dve predpo¬
stavki. Prva: namenjen je v glavnem
samoukom, kateri se ne bodo oklepali
učiteljevega vodstva. Druga: nuditi jim
hoče pot do temeljitega znanja kaste-
ljanskega jezika.

Tema predpostavkama odgovarja ce¬
lotna sestava učbenika: od prve do zad¬
nje strani je zgrajen tako, da bo tudi
preprostemu človeku, ki ni bog ve kaj
pokukal v učene slovnice in jezikovne
vadnice, razumljiv, a mu bo obenem nu¬
dil zadostno in solidno podlago za ob¬
vladanje jezika.

Najdemo jezikovne učbenike slavnih
avtorjev, ki so ali naravnost prenatrpa¬
ni z učno snovjo in hočejo vse do pod¬
robnosti obdelati, drugi so pa spet tako
pomankljivi, da od vsega prepotrebnega
nudijo premalo. Prvi so preobremenjeni
in začetniku gotovo neprimerni, drugi
mu pa postanejo zaradi prešibke snovne
obdelave nerazumljivi. Često niti prvi
niti drugi ne nudijo preprostemu člove¬
ku dovolj besednega zaklada za vsakda¬
njo rabo, kar je največkrat vzrok, da
tak začetnik učbenik odloži in s tem
njegov študij jezika za vedno zaspi.

Rigler se je tega vsega dobro zave¬
dal, pa zato svoj učbenik speljal po
srednji poti: posamezne lekcije vsebuje¬
jo toliko besednega zaklada, da ga sred¬
nje bistra glava more ob povprečni vo¬
lji in pridnosti obdržati v spominu, pa
tudi tako skrbno izbranega, da mu bo
vsak dan na potu ali pri deta koristil.
Potrebna slovnica je k posameznim lek¬
cijam dodeljena v preprosti, pregledni in
razumljivi obliki, vendar tako, da ob
koncu tečajnik obvlada vse prepotrebno
za pravilno rabo. Seveda je v tem pr¬
vem deta marsikaj izostalo, kar je pri¬
hranjeno za drugi nadaljevalni tečaj.

Učbenik je razdeljen na 12 učnih sku¬
pin; vsaka teh pa vsebuje po B učnih
ur, katerim je dodana po ena ponavljal¬
na. Učna ura obsega razlago besed in
slovnice, skupino novih besed in vaje
(prelaganje stavkov iz kasteljanščine v
slovenščino in obratno). Velike vredno¬
sti je praktična stran razlage: mislim
predvsem na opisovanje načina izraža¬
nja v kasteljanskem jeziku oz. opisa de¬
janja (npr. način govorjenja po telefo¬
nu, str. 47). Vrsta primerov kaže prak¬
tično uporabo slovničnih pravil, med

okviru dajo zlahka tolči demokratje za¬
radi njihovega ljubimkanja s komuniz¬
mom v nedavni preteklosti in zaradi ka¬
tastrofalnih posledic, ki jih je tej deželi
naprtilo to ljubimkanje. Ne bi mogli re¬
či, katera struja bo zmagala pri določe¬
vanju volivne taktike.

Tretja težava za republikance pa ob¬
stoji v trenutnem popuščanju gospodar¬
skega napredka, ki se kaže najobčutnej-
še v stalno naraščajoči brezposelnosti.
To popuščanje se v medsebojnih stran¬
karskih prepirih le še napihuje in u-
stvarja videz, da je velika gospodarska
kriza na pohodu. Krize se pa republikan¬
ci bojijo, saj je še mnogim v spominu
ona kriza pred 20 leti, ki je takrat po¬
kopala Hooverjevo administracijo. Pred¬
sednik Eisenhower je sicer objavil celo
kopo ukrepov, ki naj jih kongres uzako¬
ni, da se prepreči nevarnost nove krize,
toda republikanska stranka za te ukrepe
ni nič kaj vneta in se samo mota okoli
njih; v njenih vrstah pač prevladujejo
konservativni elementi. Zato se lahko
zgodi, da bo mnogo od predlaganih ukre¬
pov postalo zakon samo z demokratskim
sodelovanjem, kar bi pa zopet lahko ško¬
dilo republikancem.

Demokratom se godi nekoliko boljše:
so v opoziciji in niso odgovorni za so¬
cialno in gospodarsko stanje v deželi.
Imajo pa skrbi druge vrste; predolgo
so vladali, da ne bi bili naredili pod Roo¬
seveltom cele vrste težkih napak v zu¬
nanji politiki, ki sedaj nakladajo ame-
rikanskemu narodu na ramena težka
bremena in še težje skrbi. Čim večja so
bremena in čim večje so skrbi, tem lažje
je republikancem kazati s prstom na
krivce, ki so vse to zakrivili, in to so
demokratje. Demokratska stranka se
včasih le s težavo brani proti tem napa¬
dom; včasih pa je ta obramba tudi tako
nerodna, da jo lahko vsak nasprotnik
smatra kot zamaskirano simpatijo do
vseh levičarskih elementov in struj. Le¬
vičarstvo vsake oblike je pa tukaj ze¬
lo razvpito in z njim tukaj ni mogoče de¬
lati političnega kapitala.

Skrbi ima torej naša ameriška politi¬
ka dosti; hvala Bogu, te skrbi še ne po¬
menijo nesreče. Daj Bog, da bi vsaj pri
tem tudi ostalo.

XY

njimi je kopica takih, ki jih bo začetnik
naravnost s pridom uporabljal vsak dan,
da se jih kaže kar zapomniti. Vaje so
silno skrbno in premišljeno sestavljene:
tisti, ki jih bo vestno predeloval, more¬
biti jih še nekajkrat glasno ponovil, se
mu ni bati, da bi prišel v vsakdanjem
razgovoru v zadrego. Po ena stran vaj
v prestavljanju kasteljanskih stavkov
na slovansko in obratno v vsaki učni
uri zagotavlja trdnost V izgladitvi jezi¬
kovega izražanja. Vse te vaje so nekak
povzetek vse predelane snovi, dasi se
prvenstveno nanašajo le na pripadajoče
učne ure. S Ključem si pomagamo v te¬
žavnejših vajah in kontroliramo že pri¬
dobljeno znanje.

Preglednost snovi in jasnost razdelit¬
ve pospešujejo številne tabele, besedne
in slovnične preglednice; privlačnost in
zanimivost pa povečujejo lične in neka¬
tere zelo posrečene vinjete. Vse to daje
učbeniku, ki je že vsak sam po sebi hla¬
den, toploto in mik, kar je čestokrat od¬
ločilno, da ga ne odložimo, ampak ven¬
darle pririnemo do zadnje strani. Ta
psihološki učinek je enak onemu iz pr¬
ve čitanke, ki nas je učila materine be¬
sede. V obeh gre za uk, ki je trd in te¬
žaven, čeprav se ga oklepamo zdaj kot
veliki šolarji s privzgojeno voljo in od¬
ločnostjo.

Učbenik krasi jasnost v izražanju in
čistost jezika. Tisk je droben in čist,
posebej važne besede, izrazi ali stavki
so podčrtani.

Rigler je naravnost mojstrsko sesta¬
vil svoj učbenik: ne le, kar zadeva raz¬
delitev in jezik, ampak tudi izbire sno¬
vi in način obdelave. Težko je biti pre¬
prost, jasen, pa vendar dosleden v uč¬
beniku jezika, kar se je njemu odlično
posrečilo. Moremo biti upravičeno po¬
nosni na tako knjigo, ki ima za nas tu
v svetu neizmerno vrednost, avtorju pa
hvaležni za veliko žrtev, ki jo je vložil
v delo.

Redke napake bomo lahko mimo pre¬
šli, kakor tudi nedoslednosti (n. pr. na¬
slovi v Ključu: Tretja ura... Leccion
cuarta), ki se nehote pri takem deta vri¬
nejo.

Nekateri med nami mislijo, da se jim
ni treba več učiti kasteljansko, ker že
vse obvladajo in morejo brati s popol¬
nim razumevanjem tuje časopise, bro-

ARGEN TINA

Hčerka predsednika Kolumbije Ma¬
ria Eugenia Rojas Correa, ki se je
mudila dalj časa kot gost države v
Argentini, je v sredo s svojim sprem¬
stvom odpotovala v Uruguay, na to
pa takoj v Brazilijo v Rio de Janeiro,
odkoder se je vrnila naravnost do¬
mov. Pred svojim odhodom iz Buenos
Airesa ji je predsednik republike ge¬
neral Peron podaril krasnega konja
arabske pasme.

V Buenos Aires je prispel para-
guayski zun. minister dr. Juan Anto¬
nio Moreno Gonzales skupno s pred¬
sednikom paraguayske komisije, ki jo
predvideva sporazum o gospodarski
zvezi med Argentino in Paraguayem
dr. Alfonso Santos-om. Oba sta pri¬
sostvovala prvemu zasedanju gene¬
ralnega sveta gospodarske zveze med
obema republikama. Za časa njunega

bivanja v Buenos Airesu je bil pod¬
pisan tudi trgovinski sporazum med
obema državama.

Ameriški veleposlanik Albert Nu-
fer je poslal letalskemu ministru naj¬
toplejšo zahvalo za vso naklonjenost
argentinskih letalskih oblasti, ki so je
bili deležni ameriški letalci ne svo¬
jem nedavnem obisku Argentini.

Za aprilske dopolnilne volitve za
podpredsednika republike, v poslan¬
sko zbornico in senat je v Buenos Ai¬
resu vpisanih v volilne imenike
1,739.696 volilcev. Od tega števila je
889.798 ženskih in 849.898 moških
volilcev. Tako je v argentinski pre¬
stolnici 39.900 več ženskih volilcev
kot moških.

V Caracas je odpotoval na zaseda¬
nje zunanjih ministrov ameriških
držav kot vodja argentinske delegaci¬
je zunanji minister dr. Jeronimo Re-
morino.

Ministrstvo za letalstvo bo postavi¬
lo spomenik vsem pionirjem argen¬
tinskega letalstva.

Med Mendozo in čilensko prestolni¬
co Santiago je zopet obnovljen želez¬
niški promet, ki je bil nedavno pre¬
kinjen zaradi poškodovane železniške
proge vsled velikih neurij in poplav
hudournikov".

Med Argentino in Japonsko je bila
dne 24. t. m. podpisana nova trgovin¬
ska pogodba, ki predvideva letno iz¬
menjavo blaga med obema državama
v vrednosti 160 do 180 milijonov do¬
larjev.

Ministrstvo za industrijo in trgo¬
vino je objavilo sporočilo, da se na¬
mizno vino ne bo podražilo.

V mesto Colanguil v provinci San
Juan je odpotovala znanstvena komi¬
sija, ki bo skušala dognati, na kate¬
rem mestu je stalo večje naselje In¬
kov, ki se je omenjalo še v 18. sto¬
letju, potem pa o njem ni bilo nobe¬
nega glasu več.

sure in knjige. Takim je vsak nov slo¬
var, jezikovni učbenik ali tudi kakršna¬
koli druga slovenska knjiga ali revija,
ki zagleda dan med nami, odveč. Na sre¬
čo jih ni mnogo. So pa drugi, ki se vsa¬
ke domače tiskane novosti razvesele in
jo podprejo. Zavedajo se njene vredno¬
sti. Nemalo je število takih med nami,
ki jim je že danes v resnici hudo, sko¬
raj sram, ker govore kasteljansko sla¬
bo. Marsikdo bi bil v službi na boljšem
mestu, ko bi obvladal jezik.

Prijatelji! Vzemite v roke ta učbenik,
ki vam bo najboljši pomočnik v tem tu¬
jem svetu! Če hočete imeti spoštovanje
med tukajšnjimi ljudmi, naučite se nji¬
hovega jezika; čisto drugače bodo po¬
tem gledali na vas. Če želite v službah
ali v lastnem podjetju kaj veljati ali ce¬
lo za stopnico više stati od drugih, pri¬
učite se jezika, da vam nihče ne bo
imel česa očitati. Pa tudi zaradi ljube¬
ga znanja in popolnosti same je vredno
seči po njem. Čez čas mi boste dali
prav! Ne bo vam žal za kovače, ki jih
boste dali za knjigo. Če se je g. Rigler
žrtvoval in za nas sestavil ta učbenik in
je Društvo Slovencev finančno omogoči¬
lo njegovo izdanje, vzemimo ga z vese¬
ljem v roke, saj je to zopet ena izmed
prepotrebnih in dragocenih naših knjig
v zamejstvu.

KOROŠKA

Pred nedavnim so se zbrali v Celovcu
zastopniki devetih prosvetnih delujočih
društev, zastopnice Zveze bivših absol¬
ventk gospodinjskih šol, prav tako pa
zastopniki in voditelji katoliškega kul¬
turnega dela po farah ter zastopniki
mladine, da prisostvujejo ustanovnemu
občnemu zboru Krščanske kulturne zve¬
ze.

V imenu Pripravljalnega odbora je dr.

(Nadaljevanje na 3. strani)

JOŽE KRIVEC

Riglerjev učbenik: SAM TEMELJITO KASTELJANSKO

Obsega 242 strani. Ključ k vajam 72 strani formata četrtinke. Ilustriral
Ciril Skebe. Izdalo Društvo Slovencev v Buenos Airesu 1953. Prvi del.

Buenos Aires, 25. II. 1954

SVOBODNA SLOVENIJA

Strem 3.

Ilovice iz Slovenije^

Društvo prevajalcev Slovenije je po¬
slalo odprto pismo “Podjetju za raz¬
deljevanje filmov”. V svojem protestu
naglašajo, da je to, kar v zadnjem ča¬
su počenja podjetje za razdeljevanje
filmov glede prevajanja filmskih tek¬
stov pravi škandal. “Izgovor, da pod¬
jetje prejema takšne, do skrajnosti za¬
nikrne prevode filmskih tekstov že iz
Zagreba, ne more biti opravičilo. Lju¬
dje pri “Podjetju” bi morali biti sami
toliko odgovorni, da bi ta prevodna
skrpucala odklonili in preskrbeli ustrez¬
ne prevode.” Tako povdarjajo v svojem
protestu člani Društva prevajalcev in
■naglašajo, da je škandalozno mrcvar¬
jenje slovenščine doseglo višek v filmih
“To je moj sin” in “Skrivnostni profe¬
sor”.

Titovska agencija Jugopres navaja,
da bi bilo treba po predlogu skupine ju¬
goslovanskih železniških strokovnjakov
investirati v 10 letih za razvoj in mo¬
dernizacijo železniškega prometa v Ju¬
goslaviji nič manj kot 340 milijard di¬
narjev. Od tega da bi železnice iz svojih
sredstev lahko investirale največ 40 mi¬
lijard. Omenjena agencija navaja, da
je verjetno, da bo predlog omenjene
skupine žel. strokovnjakov potrjen kot
desetletni orientacijski načrt za razvoj
železniškega prometa. Po tem predlogu
bi naj zgradili v 10 letih le 720 km naj¬
nujnejših železniških prog. Po tem pred¬
logu bi bilo treba jugoslovanske želez¬
nice predvsem usposobiti za to, da bo¬
do leta 1963 lahko prepeljale 65 mili¬
jonov ton tovora in 300 milijonov potni¬
kov. V letu 1953 so jug. železnice pre¬
vozile okoli 40 milijonov ton tovora in
‘prepeljale okoli 120 milijonov potni¬
kov. Železniški strokovnjaki se zavze¬
majo predvsem za nabavo večjega šte¬
vila lokomotiv in vagonov in ostalih žel.
naprav za dosego hitrejšega železniške¬
ga prometa. Sedaj imajo jug. drž. že¬

(Nadaljevanje z 2. strani)
'Valentin Inzko vodil zborovanje do iz¬
volitve prvega odbora. Kaplan Janez
Poljanec je imel predavanje o kat. na¬
čelih v prosvetnem delu, dr. Inzko je
pregledno podal zgodovino dela koroških
'kulturnih delavcev, Albert Sadjak pa je
poročal o dosedanjem delu Pripravljal¬
nega odbora. V prvi delovni odbor te
osrednje organizacije katoliških prosvet¬
nih in kulturnih društev na slovenskem
'Koroškem so bili izvoljeni naslednji:
predsednik župnik Jožef Picej, namest¬
nik Janko Olip iz Sel, tajnik Albert Sa¬
djak, namestnik Vinko Zaletel, blagajni¬
čarka Milka Hartman, odbornik Karl
Pikalo iz Globasnice. Nova organizacija
ho stala na katoliških načelih, bo ne¬
politična zveza, kakor so nepolitične vse
v njej včlanjene organizacije. Ni pa to
-verska organizacija in tudi ne kaki ver¬
ski organizaciji podobno združenje. Njen
cilj je širiti katoliško prosveto med ka¬
toliškimi Slovenci na slov. Koroškem.

leznice 2.368 lokomotiv, 3.825 potniških
vagonov in 72.024 tovornih vagonov.

Specialistinja za otroške bolezni dr.
Irena Grobelnik, ki je nastavljena v
otroški ambulanti v Novi Gorici, je la¬
ni obiskala 17 vasi in pregledala 1.040
otrok do tretjega leta. Pri teh je ugoto¬
vila 591 primerov rahitisa, od tega 137
primerov težjega značaja.

V Ljubljanski bolnišnici je umrl 25.
januarja 1954 ugledni posestnik, mesar
in prekajevalec Janez Verdir iz Tržiča
na Gorenjskem. K zadnjem počitku so
ga ob veliki udeležbi ljudi spremili dne
27. januarja na farno pokopališče v Tr¬
žiču. Kako velik ugled je pokojnik uži¬
val med domačimi, dokazuje dejstvo, da
so v mrtvaškem sprevodu nosili nad 50
vencev.

Umrli so. V Ljubljani: Marija Zupan,
zasebnica, Marija Rozman, jroj. Lam¬
pret, Ivan Žižmond, upokojenec, Anton
Švajger, upokojenec, Anka Stanovniko¬
va, žena odvetnika dr. Ivana Stanovni¬
ka, sed. predsednika ljubljanske Mestne
hranilnice, Anton Kolbe, Adolf Leeb,
Julijana Pust, roj. Korošec, vdova po
uslužb. mestne elektrarne, Frančiška
Osterman, roj. Gantar, Ivanka Špetič,
roj. Zafred, Jože Udovč, upokojenec,
Ivana Golob, upokojenka Tobačne to¬
varne, Petrček Dobnikar, sinček Hele¬
ne in Franca Dobnikar, Marija Sešek,
roj. Lampret-Baher, Frančiška Verčič,
roj. Magdič, Antonija Pušnik, roj. Kri¬

stančič in Ivan Valenčič, iz Trnovega
pri Ilirski Bistrici, Julijana Šergan, roj.
Reberščak v Rimskih Toplicah, Joško
Zemljič, knjigovodja v p. v Ponikvah-
Dobrepolju, Francka Rabič na Jesenicah,
Ivana Rozman, roj. štrukelj, upok. v
Dravljah, Franc Kunej, upokojenec v
Celju, Marija Svetec, roj. Gaber v Voj¬
niku, Antonija Čuden, roj. Pleško v Dra¬
gomeru, Marija Kralj-Buricova Micka
iz Dragomelj, Jurij Mravlja, upok. Tob.
tovarne v Kokrici pri Kranju, Jože Jaz-
binšek, upok. v Celju, Ivan Kucaj, po¬
slovodja klavnice iv Rogaški Slatini,
Ivan Grobelšek, računovodja državnega
trgovskega podjetja “Ljudska potroš¬
nja” v Brežicah, Marija Čarman, upok.
na Suhi, Ivana Rožič, roj. Mijot v Celju,
Avgust Fajfar, nadzornik lokomotiv v
p. v Prečni pri Novem mestu in Ivan
Perko, šolski upravitelj v Stožicah.

W vsako slovensko dru~
žimo Koledar  - Zbornik

. V Sloveniji se je stanje hralnilnih
vlog gibalo od 678 milijonov dinarjev v
decembru 1952 leta do ene milijarde 465
milijonov v oktobru 1953.

V Ponovičah pri Litiji so decembra
meseca zborovali slovenski živinorejci.
Sprejeli so vrsto ukrepov za zboljšanje
živinorejstva v Sloveniji ter sklenili, naj
republiški odbor za živinorejo pri Glav¬
ni zadružni zvezi za Slovenijo letos pri¬
redi skupno z okrajnimi živinorejskimi
odbori večjo republiško razstavo živine.

- PORAVNAJTE NAROČIMO! -

Slovenci v

Muenos Aires

Slovenski pevski zbor Gallus bo pel
v Radio Excelsior v nedeljo 28. februar¬
ja ob 9.30 uri dopoldne naslednje pesmi:

Narodna — škrjanček poje, sijanec —
Odmev iz koroških planin (Venček ko¬
roških narodnih), Simonitti — Kaj ti je
deklica, Marolt — Pojdem u rute, Tomc
— Svatovske pesmi (iz Bele krajine) in
Belokranjska napitnica.

Radio El Pueblo bo v soboto 27. fe¬
bruarja od 9. uri zjutraj oddajal kon¬
certni program, s katerim je Gallus na¬
stopil v Radio Excelsior v nedeljo 21.
februarja. Koncertni spored, določen za
to nedeljo za radio Excelsior, bo pa ra¬
dijska postaja El Pueblo oddajala 6.
marca prav tako ob 9. uri zjutraj

Argentini

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini g. Herma¬
na Zupana in njegove gospe Julke v Lo-
mas del Mirador se je rodil sin. Sinko
je razveselil tudi družino g. Franceta
Vitriha in njegove ge Ančke, roj. Se¬
ljak. G. Juriju Seršemu in njegovi ženi,
gospej Ivanki, roj. Vidmar, se je rodila
25. januarja hčerka Emilija. Družino g.
Janeza Pekolja in njegove soproge ge
Majde, roj. Havelka v San Luisu je o-
srečila hčerka Elizabeta. Srečnim star¬
šem naše čestitke.

Poroke. V soboto, 20. februarja sta se
poročila naslednja para: G. Alojzij Hva¬
lica in gdč. Pavla Stanonik v Ramos
Mejia; g. Janez Strah in gdč. Marija
Koeppinger v Claypole. V Lujanski ba¬
ziliki sta pa stopila pred oltar g. Franc
Golob in gdč. Marica Peternelj. Mladim
parom ob vstopu v novo življenje iskre¬
no čestitamo.

Lassses

21. februar je bil poln pomembnih do¬
godkov za Lanus. Mladinski dan z raz¬
nimi obiski in lepim uspehom; dve po¬
roki: Makovec-Sabotič, oba delavna v
lanuški slovenski skupini in Ivanič-Gar-
rido, nevesta hčerka staronaseljencev,
Slovencev iz Prekmurja. Oče je že dav¬
no umrl, mati Marija, sedaj poročena
Arambašič, pa je v precejšnji meri upli-
valo na to, da se je naš slovenski La¬
nus ustvaril.

V nedeljo 7. marca t. 1. takoj po slo¬
venski maši priredi v cerkveni dvorani
Krajevni odbor Društva Slovencev pre¬
davanje o političnih dogodkih v svetu.
Predaval bo g. Ruda Jurčec.

Vse rojake iz Slovenskega naselja in
bližnje okolice Krajevni odbor vabi k
zanimivemu predavanju.

“V slogi je moč” pravi slovenski pre¬
govor. Tega so se zavedali lanuški fan¬

tje in dekleta ter so bili neumorno na
delu v soboto, kljub slabemu vremenu.
Bili so prepričani, da jim bo Bog v ne¬
deljo naklonil lep dan, kar se je tudi
zgodilo.

Družabna prireditev, ki sta jo pripra¬
vili mladinski organizaciji SDO in SFZ
v Lanusu, je dobro uspela. Začela se je
veselo in veselo se je tudi zaključila.
Začetek je bil pravzaprav za smeh Na
sporedu je bila nogometna tekma med
debelini in suhimi. Vse je zadovoljila.
Suhi so v prvem polčasu bolje igrali, de¬
beli pa v drugem. Igro je začel č. g. Ur¬
banč, ki je prišel na počitnice iz Tucu-
mana. Igral je za debele. Suhi pa so po¬
vabili za ojačitev svojih vrst č. g. Ladi¬
slava Lenčka CM. Po končani tekmi so
segli drug drugemu v roke: ni bilo zma¬
govalcev in ne premagancev, ker se je
tekma končala z rezultatom 1:1. Fantje
iz Morona so potem igrali odbojko. Za
mojstrsko podano igro jih je občinstvo
nagradilo s toplim aplavzom.

Med vso prireditvijo so zabavali šte¬
vilke goste harmonikarji, fantje in dekle¬
ta so jim pa postregli z dobrimi kranj¬
skimi klobasami in izvrstno kapljico.

SDO in SFZ se vsem rojakom ki so
pri tej prireditvi pomagali na kakršen
koli način prav lepo zahvaljujeta in pro¬
sita njihove pomoči še za bodoče, poseb¬
no še za drugi velesrečolov meseca sep¬
tembra.

Mia m os 3Mejia

Krajevni odbor Društva Slovencev bo
v nedeljo 7. marca t. 1. takoj po slo¬
venski maši imel v cerkveni dvorani
prosvetni sestanek, na katerem bo go¬
voril g. Avgust Horvat o naših medse¬
bojnih dolžnostih.

Vse rojake iz Ramos Mejia in bližnje
okolice vabi Krajevni odbor k zanimive¬
mu in potrebnemu predavanju.

Mendoza

Pred kratkim nas je zapustil in se
preselil v Buenos Aires preč. gospod
Malenšek Janez, ki je bil skoro tri leta
naš dušni pastir. Mendoški Slovenci
smo mu hvaležni za delo in trud ter
požrtvovalnost v dušnem pastirstvu in
organizacijah, predvsem pa pri vzgoji
naše številne mladine. Na novem služ¬
benem mestu mu želimo veliko uspeha
in zadovoljstva.

AlMaa Petelini —

petdesetletnik

Kdor ga pozna, mu jih ne bi prisodil.
Pa je le trda in neizprosna resnica:
dne 13. februarja t. 1. se je srečal z
Abrahamom.

Naš petdesetletnik je Vičan. Ljudsko
šolo je obiskoval doma, meščansko šolo
in učiteljišče v Ljubljani. Kot dijak se
je živahno udejstvoval pri kat. mladin¬
ski telovadni organizaciji Orel. Služ¬
ba ga je kot mladega učitelja zanesla v
prijazne Artiče pri Brežicah, nato pa
v Cerklje. Povsod je z vso vnemo sode¬
loval pri kat. prosvetnih društvih ter
je bil zaradi tega pri ljudeh zelo priljub¬
ljen. Zaradi njegovih sposobnosti ga je
službena pot privedla na bansko upravo
v Ljubljano, kjer je na prosvetnem od-
deljku deloval kot referent za proraču¬
ne krajevnih odborov za ljudske šole.
Pred vojno je bil doma šolski nadzornik
za Ljubljano — okolico. Skupaj s Pe¬
trom Hornom je napisal in izdal Priroč¬
nik za šolske upravitelje in poslovodje
krajevnih šolskih odborov. Vsa ta leta
se je vidno udejstvoval v Slomškovi
družbi, v organizaciji slovenskih katoli¬
ških učiteljev. V tej organizaciji je več
let bil tudi odbornik.

Kot odločen protikomunist se je leta
1945 umaknil pred komunisti na Ko¬
roško, kjer se je tudi vidno udejstvoval v
slovenskem šolstvu. Saj je bil od Social¬
nega odbora imenovan za nadzornika
vseh slovenskih begunskih ljudskih šol
in vrtcev na Koroškem in Štajerskem v
Avstriji. To službo je vestno vršil od ju¬
nija 1946 do oktobra 1948.

V Argentini je delovodja v velikem
lesno industrijskem podjetju v okolici
Buenos Airesa. Obenem pa ima tudi
skupno z gospo Gradovo vodstvo gostin¬
skega obrata na Pristavi v Moronu.

G. jubilantu k petdesetletnici iskre¬
no čestitamo in mu želimo, da bi se mu
čimprej izpolnili vsi načrti, ki jih ima
v korist svoje družine in naroda, kate¬
remu je posvetil vso svojo delavnost in
vse svoje sposobnosti.

Mruštveni oglasnik

Zaradi dopusta društvenega tajnika bo
pisarna Društva Slovencev zaprta od 3.
do 15. marca 1954. Kdor bi imel v pi¬
sarni opraviti kake nujne opravke, naj
to uredi do ponedeljka 1. marca 1954.

Pravo toplino in domačnost domu da še le lepa slika
Na razpolago imamo lepo izbiro

SLOVENSKIH SLIK

Ob pogledu na Ljubljano, Bled in vrhove slovenskih planin

Vam bo ostal vedno živ spomin na domovino.

Vedno Vam bomo po želji postregli tudi z lepimi albumi, po¬
trebščinami za šolo, dom ter pisarno in darili za razne prilike.

SANTERIA y PAPELERIA SANTA JULIA

VICTOR MARTINEZ 39

BUENOS AIRES

Posredujemo vedno tudi pošiljanje darilnih paketov v domovino.
Pošiljamo kombinirane pakete s starim in novim blagom ter živili.

PRESKRBIMO POTREBNA DOVOLJENJA

RUDA JURČEC:

KNJIGE IN LJUDJE

KNJIGA Vladimir Dedijer je znan srb-
O TITU ski časnikar, že pred vojno je
'bil med uredniškimi člani velikega beo¬
grajskega dnevnika “Politika”, ki je bil
že tedaj najbolj razširjen list v Jugosla¬
viji. Še predno je list po 1. 1930 začel
zahajati na levo, je bil Dedijer že ko¬
munist in še iz dijaških let potekajo
njegove prve vezi z nekaterimi voditelji
komunizma v Jugoslaviji. Kmalu je po¬
stal že tedaj prijatelj Milovana Djilasa
in tudi znanec Titov.

Lansko leto je izšla v Ljubljani pri
Cankarjevi založbi Dedijerjeva knjiga
“Josip Broz Tito, prispevki za življenje¬
pis.” Knjiga je slovenski prevod dela,
ki je že poprej izšlo v prevodu v nem¬
ščini in angleščini in pred kratkim tudi
tu v kasteljanščini. Povsod so knjigi
pripravljali pot z veliko reklamo — in
te je polno tudi tu. Toda vse te izdaje
niso popolnoma enake; v srbski izdaji ni
•tistih poglavij, ki so dodana slovenski,
v ameriški izdaji ni poglavij, ki so v
evropskih. Kakor je knjiga preračuna¬
na na to, da poda tak lik Tita, kot mo¬
ra ravno vplivati na javno mnenje v
raznih deželah, tako se je avtor tudi za¬
varoval pred tem, da bi hotel — ali smel
— že sedaj o Titu podajati zaključeno
zgodovinsko sliko. Tega verjetno tudi ni
hotel ali mogel storiti, ker v uvodu k
slovenski izdaji še vabi čitatelje, da mu

še naprej dostavljajo podatke o tem, kaj
vedo o Titu. Toda ali bo to Dedijer še
mogel koristno uporabljati za kako pri¬
hodnjo knjigo o Titu? Najbrž je le ma¬
lo verjetnosti —■ med tem se je Dedi¬
jer pred kratkim postavil na stran svo¬
jega starega prijatelja Djilasa in to ga
je spravilo v partiji v zelo mučen polo¬
žaj. Kakor je na seji CK v Beogradu
branil Djilasa, zvest tem starim vezem
prijateljstva, tako preveva tudi knjigo
O’ Titu več ko prijateljstvo: vdanost in
ljubezen zveni iz najiskreneje pisanih
strani o Titu. Tako dosega knjiga mesto¬
ma stil in zanos velikih klasičnih zgo¬
dovinskih tekstov, ki skušajo veličati
ali razlagati posamezna velika obdobja
svetovne zgodovine. V sredi Evrope se
je iz jugoslovanskih narodov dvignil lik,
ki mu je bila zgodovina pač tako na¬
klonjena, da mu je prisodila posebno
vlogo v borbi dveh svetov, ki se danes
borita za premoč. In avtor se v knjigi
ves čas tega dejstva dobro zaveda ter
svojega junaka Tita kaže vsega v tej
luči. In vsa ta knjiga obsega šele “pri¬
spevke za življenjepis”. Zgodovini bo
naloženo breme, da ta lik pozneje še po
svoje obdela — upajmo, da bo pravična,
resna in objektivna.

Knjiga obsega dvajset poglavij in ima
še štiri dodatke. Predgovor sam je pi¬
san tako, da takoj postavii knjigo v

problematiko časa, ko je postal Tito
najbolj aktualen, to je v dobo spora s
kominformom. V prvem poglavju poda¬
ja avtor rodovnik Brozov in navaja, da
poteka Titov rod nekje z meje med Bos¬
no in Dalmacijo, odkoder so se Brozi
pred Turki najprej umaknili v Istro,
sredi 17. stoletja pa so prvi Brozi prišli
v Zagorje, kjer so se naselili v vasi
Kumrovec pri Klanjcu. Titov oče Franjo
Broz se je dne 31. januarja 1881
poročil s Slovenko Marijo Javeršek iz
Podsrede, trga v Sloveniji onstran Sot¬
le. Imela sta 15 otrok in Josip Broz-
Tito bi naj bil sedmi otrok. Toda roj¬
stni dan Titov ni točno dognan, ker v
raznih dokumentih obstoje razni datu¬
mi njegovega rojstva. Po listinah iz
prvega razreda ljudske šole bi se naj
bil T. rodil dne 7. maja 1892, v arhivih
drugega, tretjega in četrtega razreda
pa je naveden datum 1. maja; policijski
spisi iz 1. 1928 pravijo, da je rojen 12.
marca, dočirn govore tiralice iz druge
svetovne vojne, da se je rodil 23. apri¬
la, ali pa 5. maja. V spisih vojaškega
kadrskega roka je navedeno, da se je
Tito rodil dne 25. maja 1892 in ta da¬
tum si je T. nato privzel kot rojstni
dan, ki ga tudi danes slave. Zanimivo
je tudi, da T. ni vedel, koliko bratov in
sestra je imel in se je pozneje zelo za¬
čudil, ko so mu pravo število povedali.
T. je to razložil s tem, da je bila tedaj
umrljivost otrok na kmetih tolikšna, da
niti starši niso točno vedeli, koliko otrok
so imeli. V ljudski šoli ni pokazal po¬
sebnih darov. Po končani ljudski šoli se

je odšel učit za natakarja v Sisek in to
zato, “ker da so natakarji vedno lepo
oblečeni.” Toda v Sisku je ta poklic
kmalu menjal in se šel učit ključavni¬
čarstva; med tem ukom bi naj bil do¬
vršil tudi dva razreda meščanske šole.
Med vajensko dobo v Sisku je prvič pri¬
šel v stik s socialistično stranko in po¬
stal njen član 1. 1910. Po prvih stavkah,
ki so jih takrat prirejali socialisti, se
je po končani učni dobi že moral umi¬
kati pred policijskimi oblastmi; podal se
je najprej v Trst, nato pa je odšel v
Slovenijo v Kamnik, kjer je bil tudi član
sokolske organizacije. Toda v tovarni
(poznejša tovarna “Titan”) je preživel
le nekaj mesecev, nakar je odšel na
Češko in pozneje na Dunaj. Na predve¬
čer prve svetovne vojne je moral na od-
služenje kadrovskega roka v Zagreb in
ko je izbruhnila prva svetovna vojna,
je šel s svojim polkom na rusko fronto,
kjer pa je bil kmalu zajet. Ker je bil
ob zajetju težko ranjen v gornji del pr¬
snega koša, je bil nato dolgo časa v ru¬
skih bolnišnicah, kjer so ga po vrsti na¬
padle še druge bolezni. Bil je že na ro¬
bu smrti in so bolničarji čez njega že
položili rdeč trak, češ, da je bolnik že
določen za smrt. Toda prebil se je in
po okrevanju odšel kot vojni ujetnik na
dela pod Uralom. Kot tak se je pome¬
šal v rusko socialistično revolucionarno
gibanje, toda dogodki ruske oktobrske
revolucije so ga zajeli v Sibiriji in Ti¬
to sam povdarja, da se revolucionarnih
borb ni kaj prida udeleževal. V kom.
revoluciji je sodeloval šele, ko je prišel

iz Sibirije v Petrograd. Toda v Petro¬
gradu je ostal le tri tedne. Tam je na¬
šel mnogo znancev iz domovine, ki so
mu prigovarjali, da naj ostane v Ru¬
siji; toda odločil se je na vrnitev domov,
kamor je prišel jeseni 1920, toda že kot
odločen komunist. V naslednjih poglav¬
jih popisuje avtor Titovo nadaljnjo pot
v komunističnih organizacijah; prese¬
neča pri vsem tem obsežnem razdobju
dejstvo, da Tito pravzaprav ni igral V
partiji nobene posebne vloge, v vodstvu
so bili tedaj možje, ki so bile v vseh
ozirih mnogo bolj izrazite in tudi aktiv¬
ne osebnosti — seveda jih avtor več ko
polovico sedaj proglaša za oportuniste
ali sektaše, može brez sposobnosti za sle¬
herno pomembnejšo akcijo; zlasti je av¬
tor poln graje za takratnega voditelja
komunizma v Jugoslaviji — Simo Mar¬
koviča. Titu odmerja Dedijer pomem¬
bnost predvsem v delovanju strokovnih
organizacij, kjer je res kmalu postal
tajnik sindikata kovinarjev. Procesi, v
katere je bil T. zapleten, so zelo zaosta¬
jali za tistimi, ki so jih morali presta¬
jati razni drugi kom. voditelji v tistih
letih — in T. je dejansko odsedel v ječah
mnogo manj kot pa drugi vodilni ko¬
munisti (na pr. Pijade, Rankovič ali
Ziherl.) Ko je bil po prestani kazni od¬
puščen iz mariborske kaznilnice koncem
decembra 1933, se je v organizacijo ko¬
munizma v Jugoslaviji že vrgel kot član
vodstva kom. stranke, ki pa je bilo te¬
daj na Dunaju. Le on je delal doma na
terenu. Ko je bila 25. decembra 1934 v
Ljubljani na stanovanju Borisa Ziherla

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 25. II. 1954

SLOVENCI P O SVETU

G. Franc Košir je moral zaradi bolez¬
ni na želodcu dne 22. januarja oditi v
bolnišnico The Doctor’s Hospital, kjer
so ga 29. januarja operirali. Težka o-
peracija se je posrečila ter je g. Košir
po enajstih dneh že lahko zapustil bol¬
nišnico. Sedaj je v domači oskrbi. Zdrav¬
stveno stanje se mu sicer počasi, toda

vendar lepo popravlja. Številni prijatel¬
ji g. Franceta Koširja v Kanadi, Sever¬
ni Ameriki, Argentini in drugod po sve¬
tu, mu iskreno žele čim skorajšnjo po¬
polno ozdravitev. Tej želji prijateljev g.
Koširja se pridružuje tudi Svobodna
Slovenija in želi svojemu kanadskemu
zastopniku, da bi čimprej lahko zapustil
bolniško postelj in se s polnim zdrav¬
jem zopet posvetil poklicnemu delu in
delu za slovensko skupnost v Kanadi.

EU ROPA K

CANGALLO 439, oficina 119,1. nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires

Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča

v Trstu vse vrste živil.

Paketi prispe j© v reka približno 25 dni

Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete,
ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam
navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV:

0.25 kg Ceylon čaja la
0.25 kg popra v zrnih Singap.

kg riža
kg sladkorja

Pošiljamo tudi moko v vrečah po $ 300.- in svinjsko mast v kantah po $ 320.-
Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto.

Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom
in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od-
škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬
mi z odpošiljatvijo takega paketa.

Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 19. ure pop. razen ob
sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12.30 ure dop.

Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬
na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK, Cangallo 439, Bs. Aires.

Pravna posvetovalnica

"Svobodne Slovenije"

Vprašanje: Stroj mi je odrezal skoraj
ves kazalec na desni roki. Tovarna mi
je nudila vso potrebno zdravniško po¬
moč. Tudi mi je ves čas zdravljenja da¬
jala polno plačo. Ko sem se po ozdrav¬
ljenju vrnil v tovarno in vprašal za od¬
škodnino za izgubljeni prst, so mi rekli,
da sem že vse prejel in da ne bom do¬
bil ničesar več. Ali mi ne pripada tudi
odškodnina za izgubljeni prst in kaj naj
storim, da jo dobim?

Odgovor: Gotovo Vam gre odškodnina
za izgubljeni prst. Glede tega boste pre¬
jeli rešitev Ministrstva za delo in pre¬
skrbo (Ministerio de Trabajo y Previ-
sion), v kateri bo povedano, za koliko
odstotkov je zmanjšana sedaj Vaša spo¬
sobnost za delo in kolikšna odškodnina
Vam gre. S to rešitvijo se zglasite na¬
to pri svojem delodajalcu, ki Vam bo
moral ali sam izplačati prisojeno Vam
vsoto ali pa Vas bo napotil na zavaro¬
valnico, ako ima narejeno pogodbo o za¬
varovanju svojih delavcev s kako pri¬
vatno zavarovalnico (seguro). Prav pa
je, ako se zanimate, kako pri omenje¬
nem Ministrstvu teče Vaša zadeva in ta¬
ko pospešite njeno rešitev.

Dr* Jose Ermenc

Billinghurst 97/1. Dpto. D, Capital
T. E. 62-7213

Ordinira vsak torek, četrtek in
soboto od 5. do 7. ure popoldne
za ženske bolezni in kirurgijo.

Ostale dneve v tednu pa ordi¬
nira po predhodnem telefonskem
dogovoru.

Vse rojake vabimo v nedeljo, 28. fe¬
bruarja in ponedeljek, 1. marca na
veseli večer ob otvoritvi

BAR-A DOBREPOLJE

v San Justo (Bario San Nicolas)
združeno z vinsko trgatvijo.

Za 20. februarja napovedna otvo¬
ritev bara se zaradi neurja ni mogla
vršiti.

Prihod: iz Liniersa kolektiv 196 in 224
Prijetna družba, izvrstna godba, o-
tvoritev kegljišča, domača hrana, iz¬
vrstna kapljica. Za svatbe, slavija,
društvene in druge zaključene družbe
so posebni prostori vedno na razpo¬
lago. Ob nedeljah vedno na razpola¬
go kosilo. Za družine z otroki prije¬
ten nedeljski oddih.

Postregli Vam bodo

Dobrepolje!

Sis«fex.pdrt - Trst

znano podjetje za odpošiljanje paketov iz Trsta. Zastopstvo za Argentino:

25 de Mayo 140, 2°, of. 15, Tel. 34-8661 in 33-7294, Buenos Aires

Prvovrstno blago. Vsaka pošiljka je zavarovana. Vsako morebitno škodo
povrnemo. Paketi prispejo od dneva naročila v roku 20—25 dni.

Nekaj naših standard paketov za Veliko noč:

po $ 310.—. Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto.

Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim bla¬
gom'in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni
odškodnini, ki je mnogo manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite
sami z odpošiljatvijo takega paketa.

Pristava v Norosiu

Gostina na Pristavi je odprta vse
dneve v tednu. Posebno se pri¬
poroča za obisk ob sobotah po¬
poldne in ob nedeljah.

Za pustne dni bo pa gostilna
ves dan v obratu in bodo vedno
na razpolago topla in mrzla je¬
dila ter vse vrste pijač.

-Na pustno soboto in vse ostale
pustne dni bodo v večernih urah

topli krofi, godba, ples, kegljanje
in balincanje.

Za obisk se priporočata

Petelin-Gradova

KOMBINIRANI PAKETI
NOVEGA IN ŽE RABLJENEGA
BLAGA

od 5 — 20 kg.

POŠILJANJE ZDRAVIL
Z LETALSKO POŠTO!

Pakiranje, dezinfekcijo rabljene¬
ga blaga, dviganje dovoljenj za
novo blago, prepustite nam.

Dajemo navodila za sestavljanje

brezcarinskih paketov.

Obrnite se na PAKEKPORT
Buenos Aires — Maipu 735/1.
Ur. ure od 8.—19. preprekinjenO'
Štev. telefona: 31-5142

”CA§A  II O YIJ  ” - tarama im zlatarna

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

pol kvadre od Cabilda 2300

URE vodilnih švicarskih znamk;

BUDILKE zelo trpežne in zanesljive;

DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno
vrednost in spomin;

NAKIT moderne izdelave in oblike.

Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih
potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo.

POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo

(Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer
v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)

seja vodstva CK KPJ, je bilo izvoljeno
novo vodstvo stranke z Gorkičem na če¬
lu, T. pa je postal član Politbiroja. Ma¬
lo je manjkalo, da ni policija takrat vse¬
ga vodstva zajela; sejo je pripravljal
Boris Kidrič in je najprej izbral za se¬
jo Rogaško Slatino; toda v zadnjem
hipu so sejo preložili v Ljubljano, do-
pim je policija kraj zbiralilča v Rogaški
Slatni res obkolila. Kot član Politbiro¬
ja KPJ je nato T. odšel v Moskvo, od¬
koder se je nato večkrat vračal v Ju¬
goslavijo. V vodstvu KP pa se je razvi¬
jala borba naprej. Vse, kar o tem pi¬
še Dedijer, pa ostaja zavito v nejanost.
Ni se moči dokopati do jasnosti, zakaj
je prehajalo vodstvo partije Titu v roke,
ki je v Moskvi medtem dobil ime Val¬
ter. Med njim in Gorkičem se nato do
Gorkičeve aretacije in likvidacije razvi¬
ja čudna borba. V kominterni je imel
Gorkič vso zaslombo, dočim skuša na
več mestih Dedijer ustvarjati vtis, da
je bil Gorkič v tajni zvezi z jugoslovan¬
sko policijo. Policija je na jug. meji na¬
vadno polovila vse ilegalce iz Moskve, ki
so hoteli ilegalno čez mejo po Gorkiče¬
vi smeri. Zase je nekoč T. zadnji hip
spremenil pot in ni šel po Gorkičevi sle¬
di, kar ga je rešilo; res ga je na ti¬
stem prehodu čakala policija. V Moskvi
je bil T. tudi tedaj, ko so Stalinovi agen¬
ti lovili žrtve med člani kominterne;
največje je bilo razdejanje med jug. ko¬
munisti v Moskvi. “Čistka” je šla tako
daleč, da je T. sredi 1. 1937 ostal od vseh
edini na svobodi. Takrat je bil tudi Gor¬
kič likvidiran. (O eksekuciji Gorkiča
je “Svob. Slov.” že objavila popis. Pri
usmrtivi Gorkiča je bil navzoč tudi
Valter-Tito). V Moskvo je poznaje pri¬
hajalo še mnogo ilegalcev iz Jugoslavije
spet je bilo obnovljeno vodstvo kom.
partije, Tita pa je razvoj rinil vedno
bolj v ospredje, dokler ni prišel na me¬
sto sekretarja CK KPJ, dasi bi iz raz¬
nih navedb mogel bralec pričakovati, da

bi to mesto dejansko moral prevzeti kdo
vidnejši in sposobnejši. T. na to mesto
gotovo ni prišel po liniji ideologa ali
teoretika, partija ga je postavila na to
mesto predvsem kot predstavnika iz
vrst delavskega strokovničarstva, (pri¬
bližno enak je bil razvoj tudi v nemški
kom. stranki — Thaelmann in v fran¬
coski — Thorez).

Naravnost v stilu epopeje pa avtor
nato podaja poglavja o Titovem delo¬
vanju v Jugoslaviji po izbruhu druge
svetovne vojne. Dasi se je Stalin zvezal
s Hitlerjem, bi naj bil T. že tedaj 1.
1938 načrtno pripravljal jug. komuniste
za borbo s fašisti in nacisti. Toda že te¬
daj je bilo določeno, da bi morala ta bor¬
ba preiti vsa pod vodstvo partije, ki bi
vojne ne vodila samo kot osvobodilno
vojno, ampak tudi kot uvod za novo
družbeno preureditev Jugoslavije po
vojni—to je: vojna bi morala hkrati bi¬
ti tudi revolucija jug. narodov za zmago
komunizma v tem delu Evrope. V po¬
glavjih, ki popisujejo to najbolj krvavo
dobo naše zgodovine, Dedijer s pridom
navaja vse, kar bi moglo škodovati o-
stalim osvobodilnim pokretom v okupi¬
rani Jugoslaviji, pa tudi v tem je bolj
kratek. Vse je osredotočeno na. Tlita
kot glavnega nosilca in junaka bor¬
be. Nikjer ni kakih nazornejših slik o
grozotah te revolucije, podrobno so po¬
pisani le dogodki iz neposredne okolice
Tita in njegovih najožjih sodelavcev.
Čudno malo je v knjigi slavospevov ko¬
munizmu in Leninu, Marxu in Stalinu,
dasi je bilo tega toliko in so o tem pi¬
sali do 1. 1948 -— žarko so le osvetlje¬
ne prigode in prizori, kjer je bil Ti¬
to sam središče dogodkov (napad na
Drvar, ko bi bil Tito kmalu ujet, zase¬
danje AVNOJ-a, sestanki s Churchi¬
llom). Pri vseh dogodkih vojskovanja pa
je komaj kaj več razburljivosti ali celo
krvi, kakor pa je je okoli kakih drugih
omikanih vojskovodij v svetovni zgodo¬

vini; kdor bo na zahodu bral samo to
knjigo, bo imel vtis, da je bila borba
partizanov polna viteštva in plemenite¬
ga junaštva. Seveda ne manjka parti¬
zanskih žrtev in smrti — toda okoli Ti¬
tovega lika je podanih le nekaj močnih
prizorov smrti in to iz vrst glavnih ko¬
lovodij komunistične revolucije. Neizre¬
čeno malo, ali skoraj nič pa ni poveda¬
nega o trpljenju in žrtvah 1,700.000 Ju¬
goslovanov, ki so padli v korist komu¬
nistične revolucije. Pač — mnogo je o
teh govora takrat, kadar se pozneje v
politiki nanje sklicujejo Tito in njegov
štab.

Nič ni seveda povedanega o tem, da
je ogromna večina med (njimi padla,
ker je v srcu obsojala in sovražila komu¬
nizem in njegovo revolucijo; sedaj se
pa nanje sklicuje režim, in Dedijer po¬
gosta navaja, kako Tito sedaj v nji¬
hovem imenu in zasluženju pobija Mo¬
skvo in njene pretenzije. Tista sovjet¬
ska revolucija, ki je bila partizanom
zgled in program, je sedaj v knjigi na¬
kazana kot velika sleparija in zabloda,
ker je postala spaka v Stalinovih -ro
kah.

Spor z Moskvo se ni rodil šele 1. 1948,
ko je Tito prelomil s kominformom. De¬
dijer navaja podatke o težavah z Mo¬
skvo, ki so se začele že 1. 1941 takoj po
vstaji in nastopu Titovih komunistov
v Jugoslaviji. Sedaj navaja Dedijer, da
je Stalin želel, da bi T. delal v sporazu¬
mu z jugoslovansko vlado v Londonu.
Dolgo moskovske radijske postaje niso
poznale drugega upornika proti okupa¬
torju v Jugoslaviji kot generala Mihaj-
loviča. Stalin se je na pr. silno razbu¬
ril, ko je bilo prvo zasedanje AVNOJ-a,
še bolj pa, ko so na drugem zasedanju
imenovali Tito maršala in postavili
vladi podobno eksekutivo. Pomoči iz
Moskve da ni bilo nobene, šele ko so za¬
vezniki 1. 1943 začeli pošiljati svoje mi¬
sije in material, so v Moskvi sklenili

zgledu zaveznikov slediti. V T. štabu
so kmalu izvedeli za Churchillovo kup¬
čijo s Stalinom o delitvi interesnih sfer
v Jugoslaviji (pol sovjeti, pol Anglija),
in ko je Stalin slišal, da nosijo partiza¬
ni sovjetsko peterokrako zvezdo na šaj-
kačah je baje zahteval, da naj bodo šaj-
kače vsaj brez znakov, ako ne že s ko¬
kardo kralja Petra II. Do 1. 1945 je Sta¬
lin silno zamerjal titovcem sleherno
presamostojno dejanje, najbolj pa je
rohnel, kadar so pri Titu storili kaj ta¬
kega, kar je Moskvo postavilo pred
“izvršeno dejstvo.” Po 1. 1945 se je tako
takoj po prevzemu oblasti začela borba
s sovjeti tako pravi sedaj Dedijer.
Moskva je novo Jugoslavijo začela eno¬
stavno ropati, vso deželo so sovjeti pre¬
predli s svojo obveščevalno mrežo, v voj¬
ski in v vseh ministrstvih so sovjeti ho¬
teli imeti svoje nadzornike, ki bi morali
imeti vpogled v vse, kar bi želeli. Tito¬
va vlada je želela izvesti obnovo in in¬
dustrializacijo dežele s posebno petlet¬
ko, ki bi jo morali podpreti sovjeti. V
ta namen bi morali ustanoviti mešane
gospodarske družbe in Tito je pristal na
to, da bi imeli sovjeti poleg drugih iz¬
rednih ugodnosti v vsaki taki jugoslo-
vansko-sovjetski mešani družbi še gene¬
ralnega ravnatelja, ki ne bi bil pod nad¬
zorstvom jug. oblasti in bi imel pravi¬
co veta. Za poskus so uvedli dve taki
družbi in sicer eno za letalski, in drugo
za rečni promet. Obračun je bil porazen:
jug. gospodarstvo so sovjeti v teh dveh
družbah oskubli za nekaj milijard di¬
narjev. Toda v Beogradu —tako pravi
Dedijer — so potrpeli, ker so upali, da
jim bo Stalin le omogočil, da si bodo
s sovjetsko pomočjo ustvarili težko in¬
dustrijo. Toda Stalin jim tega ni dovolil,
ampak se je norčeval iz njih, češ kaj
jim bo težka industrija, saj bodo sovjeti
vse dobavljali, kar bodo rabili. Tudi po¬
trebo po posebnem oboroževanju jim je
odrekal, češ da je najbolje, da sovjeti

prevzamejo vso obrambo. Iz Beograda
so večkrat odhajali k Stalinu, Tito, Kar¬
delj, Djilas, Kidrič, Kosta Popovič, Vuk-
manovič - Tempo in iz teh srečanj je
v knjigi podanih nekaj vtisov, ki te od¬
nose med Titom in Stalinom več ko na¬
zorno osvetljujejo. Tako pravi Dedijer,
da sta se Stalin in Tito prvič srečala
v letu 1944 in da je bil prvi sestanek
med njima zelo hladen. Tako je takrat
Stalin rekel Titu: “Valter, pazite, bur-
žuozija v Srbiji je zelo močna. “Jaz (Ti¬
to) pa sem mu mimo odgovoril: “Tova¬
riš Stalin, z vašim glediščem se ne strin¬
jam. Buržuozija je v Srbiji zelo šibka.”
Stalin je molčal in se mrščil, drugi pri
mizi: Molotov, Ždanov, Malenkov, Beria
so kar odreveneli. Stalin je začel nato
vpraševati o posameznih buržoaznih po¬
litikih v Jugoslaviji, vpraševal, kje so,
kaj počno, jaz pa mu odgovarjam: “Ta
je podlež, izdajalec, sodeluje z Nemci.”
Stalin vpraša za drugega. Odgovorim
mu prav tako, nakar Stalin skoči: “Val¬
ter, kaj so pri vas sami podleži?” Od¬
vrnem mu: “Res je, tovariš Stalin, vsak,
ki izda svojo domovino, je podlež.” Sta¬
lin se je spet zmrdnil... nakar me je
začel prepričevati, kako potrebno bi bi¬
lo, da pustimo kralja Petra spet na pre¬
stol. Kar kri mi je zavrela... Stalin pa
mi je kratko rekel: “Saj ni treba, da
ga vrnete za zmeraj. Za nekaj časa, po¬
zneje pa mu v pripravnem trenotku su¬
nete nož v hrbet.” Ta večer-je bil Stalin
venomer hud. Poklical je v T. navzoč¬
nosti telefonično maršala Malinovskega,
čigar operacije proti Nemcem so se za¬
taknile. “Ti tam spiš,” je govoril Stalin
po telefonu. Malinovski se je nekaj o-
pravičel, češ da nima dovolj tankovskih
divizij, nakar mu je Stalin odgovoril:
“Praviš, da nimaš tankovskih divizij.
Tudi moja babica bi se znala vojskovati,
če bi imela tankovske divizije. Čas je,
da se premakreš, si me razumel?”

(Konec v prihodnji štev.)

i