(PIŽŽOM s-viidtice?.* NO. 195 immmmh Bommiim Tk AM€RSCAN IN SPSRlT F0R6IGN IN LANGUAGE ONS,Y Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg VWr 'Ww.-'- %CK:m. ■ ■ ■■ SLOVSNSAN MORNING NGWSPAPGR CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 12, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Van Ihieii dobil §43% Ko se je volivno in povolivno vznemii'enje nekaj poleglo, se uveljavlja mnenje, da uživa Van Tbieu res precej podpore med volivci Južnega Vietnama, četudi zadnje volitve same ne morejo služiti v dokaz za to. SAIGON, J. Viet. — Vrhovno sodišče je objavilo uradne izide predsedniških volitev 3. oktobra. Predsednik Van Thieu je dobil 94.3'7 vseh oddanih glasov. Njegovi nasprotniki izjavljajo in zagotavljajo, da je ta “zmaga” navadna goljufija, znak nasilja predsednika Van Thieuja. Podporniki gen. Van Minha zatrjujejo, da bi bil ta zmagal pri volitvah, če bi bile te res “svobodne”, ker je bilo očitno, da to rte bodo, zato sploh ni kandidiral. Še glasnejši kritik volitev in predsednika Van Thieuja je podpredsednik Nguyen Cao Ky. Nasprotniki vlade v Saigonu se jeze tudi zato, ker ni uspel njihov poziv k bojkotiranju volitev. Po sodbi nepristanskih o-pazovalcev se je volitev udeležilo dejansko okoli 3 četrtine vse volivcev. Če bi bilo Van Minhu in Kyju res za korist dežele, bo ostala kandidata in bi skušala dobiti čim več volivcev na svojo stran. Četudi ne bi zmagala, bi lahko vsaj pokazala, koliko volivcev je na njuni strani. Da volitve niso bile svobodne m nepristranske v obliki, kot je v navadi v svobodni Evropi ali v ZDA, o tem ni treba razpravljati. Kaj takega Azija ne pozna, njena demokracija je še premlada in na premehkih nogah. Dirka z enim samim konjem ni zanimiva in ne prepričljiva, tega se zaveda Van Thieu in tega se zavedajo v Washingtonu. Zato se je državni tajnik W. P. Rogers tudi v svojem razgovoru na televiziji izrazil previdno: Van Thieu nemara res uživa podporo večine volivcev Južnega Vieta-ma, toda zadnje predsedniške volitve ne morejo biti prepričljiv dokaz za to! Vojaški upor v Argentini je bil kratkotrajen BUENOS AIRES, Arg. — Pretekli petek sta se uprli proti predsedniku gen. Lanusu vojaški posadki v Azulu in v Olavar-ra južno od glavnega mesta; V Azulu je oklopna enota, v Ola-varria pa topniški polk. Uporno vojaštvo se je polastilo radio postaje in pozvalo predsednika Lanusa k odstopu. Ko so ostale vojaške enote o-stale gen. Lanusu, ki je vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil, zveste, je bilo upora naglo konec brez prelivanja krvi. Uporniki so po vladni izjavi desničarji, ki nasprotujejo razgovorom sedanje vlade s Peronom o medsebojni pomiritvi, vrnitvi Perona v Argentino in izvedbi novih splošnih volitev, ki naj dajo Argentini redno ustavno vlado pomladi 1973. Vremensh prerok pran: Delno oblačno in hladno. Naj-višja temperatura okoli 56. Novi grobovi Louis Trat ter Na svojem domu je umrl včeraj 75 let stari Louis Tratter z J02 E. 141 St, rojen v Mokronogu na Doenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1912, zaposlen 10 upokojitve leta 1961 skozi 32 iet pri New York Central RR v delavnicah v Collimvoodu, pa več let tudi kot vratar in čuvaj v Northeast Yacht Clubu. Zapustil je ženo Mary, roj. Koren, bil oče pok. Louisa, Edwarda in Mary Pugel, 3-krat stari oče, srat Johna (Puebio, Colo.) in Franka (Sheboygan, Wis.). Pogojnik je bil član ADZ št. 9 in The Maccabees No. 1238. Pogreb oo iz Želetovega pogrebnega zaroda na E. 152 St. v četrtek ob j.15, v cerkev Marije Vnebov-:ete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder no-.•oj ob 7. Naomi Ralston Preteklo soboto je umrla 47 ,et stara Naomi Ralston' s 1624 čatalpa Avenue, žena Charlesa, nati Carolyn Vulinec in Gary Hamilton, hčerka Georgea in neote, roj. Spangler, Kraus, ses-cra Ralpha, Roberta in James Kraus. Pokojna je bila rojena / Marylandu. Pogreb s privatnim opravilom iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. je 011 preteklo nedeljo. Jennie (Ivanka) Budinseak Preteklo nedeljo je nenadno umrla na svojem domu v starosti 78 let Jennie (Ivanka) Budin-scak, roj. Yapel, 900 E. 147 St. Preje je bila poročena z Louisom Golobom, ki je umrl 1. 1944. Rojena je bila v vasi Uvacina Gorica. V Ameriko je prišla 1, 1913 in je živela v Duquesne, Pa., v Clevelandu pa se je naselila 1. 1952. Zapustila je moža Andrewa, hčerko Theresa Swet-kar, Calif., sinova Williama in Johna Gollom v Clevelandu, sina Andrewa in hčerko Budin-scak. Sin Louis Golobich ml. je umrl 1. 1943. Imela je 1 vnuka in 3 pravnuke. V Jugoslaviji zapušča sestro Ivano Vampelj, orat John Yapel pa je umrl pred njo. Pogreb bo v sredo iz Želetovega' pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. Čas še ni določen. Ure kropljenja so danes od 2-5 in od 7-9 zvečer. Joseph J. Zupančič Včeraj je nenadno umrl 70 let stari Joseph J. Zupančič z Russell Rd. v Richmond Heights General bolnišnici. Bil je mož Anne, roj. Srumble, brat Alice Milner, Antona in Alberta, rojen v Clevelandu, zaposlen do upokojitve pred 5 leti pri Grab-ler Manufacturing Co. Pogreb bo v četrtek ob 8.30 iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9., nato na Kalvarijo. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 6. Kraje pa Irgovinah rasteja za 29% feino Povprečno pokrade jo po trgovinah ZDA letno pri prodaji na drobno blaga za 3.5 bilijonov dolarjev. NEW YORK, N.Y. — Zveza trgovcev na drobno v ZDA ceni, da izgube trgovine na drobno po vseh ZDA dnevno na račun kraje preko 8 milijonov dolarjev. Letno znese to 3.5 bilijonov! FBI poroča, da kraje po trgovinah, ne le od strani strank, ampak tudi od strani uslužben-stva ter “napake” v knjigovodstvu rastejo letno za nekako 20)4! Trgovci skušajo to na vse načine preprečiti ali vsaj zmanjšati, pa . niso posebno uspešni. Največ pričakujejo od novih e-lektronskih pripomočkov. Ti so ponekod zmanjšali kraje za nad polovico. Trgovci in trgovske družbe, ki se ukvarjajo s prodajo na drobno, morajo kraje blaga vračunati v svojo izgubo, oziroma v “o-bratne stroške”, ki jih enostavno prenesejo na kupce. Kupci varujejo torej svojo lastno korist, če gledajo na to, da ne bodo ljudje v trgovinah kradli! Če bi se poštena večina tega stalno zavedala in po tem ravnala, bi bilo v trgovinah kraje naglo konec, vsaj tiste od strani “kupcev”! Kraje od strani prodajnega o-sobja so seveda še bolj žalostna podoba razkroja naše družbe. Tem je zato treba stopiti posebno trdo na prste. fetrijsll sotislisfl Mi volitvah imapii Pri parlamentarnih volitvah preteklo nedeljo je dobila socialistična stranka večine glasov in večino v parlamentu. DUNAJ, Avstr, — Pri nedeljskih parlamentarnih volitvah je dobila socialistična stranka dr. Bruna Kretskega 50.22', vseh oddanih glasov in 93 poslancev 7 parlamentu cd 133. Ljudska stranka je izšla iz volitev oslafc-jena, izgubila je tako v številu volicev kot v številu poslancev. Teh ima zdaj le 80, ostalih 10 pa je dobila desničarska stranka. Komunistična stranka ni dobila toliko glasov, da . bi ji pripadla kako mesto v parlamentu. Pri teh izidih niso vpošteva-ni glasovi odsotnih volivcev, ki jih niso še prešteli. To bodo storili do jutri in nato objavili celotne, končne izide. Sodijo, da utegnejo ti neprešteti glasovi zmanjšati zmago socialistov za toliko, da bo število njihovih poslancev v parlamentu padlo na 92, bo torej zmanjšano na en sam glas večine. Predsednic vlade dr. Bruno K r e i s k y, vodnik socialistične stranke, je’ volitve označil za ‘znamenje ogromnega zaupanja’ Avstrijcev v njegovo vlado. Številke tega ravno n;.1 potrjujejo, četudi je res, da je to prvič tekom obstoja avstrijske republi ke, da so socialisti dobili pn volitvah absolutno večino. LIN PIA0 JE OMAGAL, KDO GA NAJ NASLEDI? Pičle vesti, ki prodrejo iz Kitajske, kažejo, da je Tin Piao, vojni minister in določeni naslednik Mao Tsehmga, hudo bolan ali pa že mrtev, ču En-Iaj zaenkrat še prevladal. V Belfastu pokajo bombe BELFAST, S. Ir. — Preteklo soboto so bombe pognale v zrak neko gostilno, pri čemer je bila ubita neka ženska, 17 oseb pa je bilo ranjenih. V nedeljo so eksplodirale tri bombe, ko so oblasti stikale za tistimi, ki slo pogna- HONG KONG. — Strokovnjaki za Ljudsko republiko Kitaj-,ko skušajo skozi to okno pogledati, kaj se v njej dejansko dogaja. Pokazalo se je, da je Mao, o katerega bolezni ali smrti so poročali, živ in zdrav, saj se je ookazal pri sprejemu abesinskega cesarja Hajle Selasija in bil kar dobre volje. Pri sprejemu ni bil Lin Piao, obrambni minister in izbrani naslednik Mao Tsetunga. Linova dosotnost naj bi bila potrdilo, da je bolan in to v taki meri, da svojih poslov ne more vršiti in tudi, če bi ostal živ, ne bi mogel prevzeti nasledstva Mao Tsetunga. O Lin Piau je znano da je imel tuberkulozo, ki pa naj bi bila zastala. Njegovo zdravje naj bi se bilo popravilo, dokler ni letos butnila znova bolezen na dan. Dejansko ni gotovo, ali je Lin Pao sploh še živ ali ne. i. Boj v Kitajski naj bi se vršil za Linovo nasledstvo. Kdo naj bo vojni minister, kdo naslednik Mao Tsetunga? Nekateri znaki kažejo, da naj bi bil pozvan v Peiping povelj-jjnik 13. vojnega okrožja in namestnik vojnega ministra Rsu Shih-yu, ki je sicer tudi član Politbiroja Centralnega komite-ta Komunistične partije, vrhovnega partijskega organa. Vojska baje ni zadovoljna z umirjeno politiko Ču En-laja, je za odločnost in udarnost ter ne Zadnje vesli MOSKVA, ZSSR. — Včeraj je prišel sem na uradne razgovore predsednik Egipta Sadat. Začetek razgovorov je bil preložen, da se je mogel Sadat najprej posvetovati z zunanjim ministrom M. Riadom, ki je priletel v Moskvo iz New Yorka, kjer je na zasedanju ZN govoril z državnim tajnikom ZDA o načrtu za delni sporazum na Srednjem vzhodu z Izraelom. Razgovor o tem načrtu tvori bistveni del Sadatovih posvetov v Moskvi, seveda pa se bo ta trudil dobiti tudi novo, posebno ofenzivno orožje, ki ga potrebuje, če hoče Egipt kdaj poskusiti s silo pregnati Izraelce z zasedenega ozemlja. LONDON, Vel. Brit. — Znani sovjetski časnikar Victor Louis je dejal, da vse kaže, da “smo na poti k miru v Viet- kaže volje za pomiritev z ZDA. Za enkrat je, kot kaže, prevladalo stališče Ču Enlaja, ker si-'cer ne bi objavili nove poti dr. li v zrak gostilno v soboto. K H. Kissinger j a na Kitajsko, da sreči eksplozije v nedeljo niso pripravi vse potrebno za Nixo-povzročile človeških žrtev. nov obsk. S tern v zvezi je opaz- Napetost v mestu raste, ko ra-j no razkritje Ču En-laja ameri- ste pomajnkanje pitne vode. O-blasti so morale rabo vode omejiti, ker so teroristi v petek razstrelili črpaln-o postajo in uničili vodni rezervar. Sporočajte domače vesti! škim gostom pretekli teden, da je početnik “ping-pong” politike L. R. Kitajske in ZDA Mao! sam — Dominikanska republika je bila ustanovljena leta 1884. Šolska integracija v Clevelandu zaostaja za narodnim povprečjem CLEVELAND, O. — V Clevelandu dobro vemo, da znaša odstotek črnega prebivalstva 37 %-40%, le malokdo pa ve, da je v clevelandskih o-snovnih šolah 60% črnih in le 40% belih otrok. Skupno obiskuje javne ljudske šole 146,000 otrok. Število črnih šolarjev se ne da kar na slepo primerjati s številom črnega prebivalstva. Pri belih otrocih niso namreč všteti otroci, ki obiskujejo privatne ljudske šole, največ katoliške. Ako vključimo te v gornje številke, bi odstotki prebivalstva in šolarjev bili približno isti. Pri tako velikem odstotku črnih šolarjev imamo primeroma malo rasnih trenj. To je tem bolj značilno, ker šolska integracija ne napreduje v Clevelandu tako hitro kot drugod. To je znana stvar, pa se radi tega nihče resno ne razburja. Morajo biti torej tehtni razlogi za tako stanje, ki ne dovoljuje hitre šolske integracije. So in jih je treba priznati. Najpreje ni šolska segrega- cija v Clevelandu ustvarjena umetno. Je posledica segregacije v stanovanjih in stanovanjskih hišah. Črno prebivalstvo živi v svojih naselbinah, ki so zelo strnjene brez mešanih mej med eno in drugo raso. To stanje obstoja že desetletja in temu primerno se je razvil tudi naš mestni šolski sistem. Poleg tega imamo sredi mesta še -recimo ‘stanovanjska prazen prostor’, kjer prevladujejo tovarniški in poslovni prostori, je pa tam malo stanovanj. Tak položaj najdemo med 40. cesto na vzhodu in 25. cesto na zahodu. Ta prazen prostor deli kakor klin naše mesto v vzhodni in zahodni del, ki sta si v marsikaterem pogledu čisto tuja. To lahko ugotavlja vsakdo sam na sebi. Pomisli naj le, kolikokrat je bil na zahodu, ako živi na vzhodu mesta, in narobe. Izvzeti je seveda treba slučaje, ki v njih kdo hod na delo z vzhoda na zahod in nazaj. V našem mestu živi na tisoče Ipudi, ki cela leta ne pridejo z vzhodnega de- la Clevelanda v zahodni in narobe. Ako bi torej v Clevelandu zavladalo načelo stroge raču-nice, bi morali del otrok prevažati z vzhoda na zahod, pa tudi v nasprotni smeri. To bi v urah velikega cestnega prometa zjutraj in zvečer še bolj zagozdilo mestni promet, kot je že. V našem mestu je torej šolska segregacija nujna posledica stanovanjske segregacije. Kako to razvozljati, pa ne ve nihče ne med belimi ne med črnimi meščani. Ker se torej segregacija ne da likvidirati s prevozom šolarjev, skuša šolska uprava doseči vsaj deloma postavljeni cilj na sledeči način: Skuša izravnati “kakovost” pouka na šolah s tem, da pošilja na vsako šolo visoko kvalificirane učne moči. Dalje skrbi za to, da sta v šolskih upravah obe rasi odstotno zastopani. Mnogo bi tudi koristila sprememba upravne razdelitve šolskih okrajev. Skuša se namreč uveljaviti misel, naj bi sedanji šolski o-koliši bili ukinjeni, na njihovo mesto pa stopili okrajni šolski okoliši, v vseh treh mestnih okrajih. Integrirati je treba dalje šolske knjige in rabo učnih pripomočkov. Skratka: ako se ne da doseči prostorna integracija, naj cilj vsaj deloma nadomesti dvig kakovosti šolskega pouka. Ravno na kakovosti šolskega pouka so starši bolj zainteresirani kot na integriranih šolah, ki bi zanje pomenile zaenkrat samo novo skrb. O-troci bi namreč bili zjutraj in popoldne povprečno celo uro v avtobusih — tako dolgo bi namreč trajal povprečen prevoz z vzhoda na zahod in narobe. V času naj večjega navala na cestni promet bi bili tudi otroci v stalni nevarnosti, da jih zadenejo prometne nesreče. Boljši pouk in manj prevažanja, to si želijo starši obeh ras, to je pa tudi razlog, zakaj imamo v našem mestu tako malo trenj pri obravnavanju tega problema. Iz Clevelanda in okolice Smrt v Alberti— Ga. Marija Bitenc, 19611 Kil-deer Avenue, je prejela žalostno sporočilo, da ji je v nedeljo, 10. oktobra 1971, v Edsonu, Alberta, Canada umrl oče Jože Zupančič, star 84 let, rojen v vasi Lučerjev Kal v Sloveniji. Poleg omenjene zapušča pokojni še tri hčerke v Sloveniji. Bil je desetkrat stari oče in sedemkrat prastari oče. Pogreb bo v sredo v cerkev in na pokopališče v Edsonu. R.I.P. Vstopnice v prodaji— Delavni in živahni Belokranjski klub priredi letos Martinovanje v soboto, 13. novembra, v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Vse vstopnice so rezervirane. Nabavite si jih lahko pri odbornici ge. Olgi Mauser, tel. 361-4632 ali pri drugih članih kluba. Letošnje Martinovanje bo pri okroglih mizah, pri vstopu bo vsakdo dobil rdeč nagelj, darilo poznane Starčeve cvetličarne, za ples in zabavo pa bodo Igrali “Veseli Slovenci.” Tretja obletnica— V četrtek ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes namu, ko sta ZSSR in Amerika | Avenue sv. maša za pokojnega našli pri tem skupni interes”. Napovedal je sestanek ,Nixo-na z enim od sovjetskih vodnikov in tudi delni napredek pri miritvi Srednjega vzhoda. Assega smrti. ob 3. obletnici njegove Sestanek— St. Mary’s P.T.U — Zveza staršev - in učiteljev pri fari MOSKVA, Z&SR. — Vladimir , 7tjarjje Vnebovzete ima sestanek Maximov, pesnik in pisatelj, v četrtek, 14. oktobra, ob pol se je pridružil oO intclekiual-, osmi]1 ZVečer v šolskem avdi-cem, ki so pretekli teden izja-|tor^lL Nastopijo učenci 8. razvili, da je 2o let stari pisatelj re£jaj postregle pa bodo njih ma-\. Bukovsky zdrav in nikakor Uere_ ysj starši vabljeni! ne spada v umobolnico, kjer 1 imajo zaprtega že preko pol •’eJa leta, ker nasprotuje obstoje-! ^ slovenskih upokojencev na Holmes Avenue ima v sredo, 13. septembra, ob dveh popoldne redno sejo v Slovenskem domu. , . . v . , Po seji zabava in brezplačni pri- secmik Nixon je včeraj praz- , ,jzev noval Kolumbov dan v raz- j %. ,. ibljeno. govoru z italijanskim zima- j čemu režimu in razmeram v i ZSSR. WASHINGTON, D.C. — Pred-; Vse članstvo lepo va-Novi člani vedno dobro- njim ministrom Aldom Mo- roni in s sprejemom “Reda sinov Italije”. SINGAPUR. — Guv. R. Reagan iz Kalifornije, ki se je včeraj udeležil narodnega kitajskega praznika v Tajpeju in tam obljubil jdošli! ! • Policijski načelnik I Coffey odstopil— | Policijski načelnik Lewis W. i Coffey je včeraj, ko. je dopolnil 60 let, izjavil, da bo odstopil po j 33 letih službe pri clevelandski T%, 1%'.’:policiji in da gre v pokoj. Napo- , , ... . .v, i venal je, da se bo poslej posvetil vlado nadaljevanje ameriške %,’. . ... , ^ , . , , učiteljski službi, za katero se je podpore v imenu vlade . : ,v . , , • ■ i 'usposobil pred časom in katera je prišel aanes sem, kjer je bo % , sestal z državnimi vodniki, j La 'ese 1' Vel. Brit. _ Oblasti1 Lca 12 za Carneyja- Na včerajšnjem sestanku demokratskih mestnih odbornikov LONDON so prijele 39 let starega diplomatskega uradnika Leonarda M. Hinschliffa, ker je “izročil tajen dokument neznani osebi in s tem spravil v nevarnost koristi Velike Britanije”. Komu je ta dokument izročil, ni bilo objavljeno, je pa to bila verjetno ZSSR. KARLOVEC, SRH. — Včeraj so bile končane tu jugoslovanske vojaške vaje z največjo vojaško parado v Jugoslaviji po koncu druge svetovne vojne. Tito je ob tej priložnosti hvalil pripravljenost jugoslovanskih obrambnih sil in imenoval vaje “popoln uspeh”. Med tem so se začele včeraj obsežne vojaške vaje madžarskih in sovjetskih enot na Madžarskem onstran jugoslovanske meje. se jih je 12 izjavilo, da bodo podpirali kandidaturo J. Carneyja, med njimi tudi njegov premagani tekmec A. Garofoli. Trije so ostali uradno nevtralni, ker čutijo, da večina v njihovih vardah podpira R. Perka, Kuci-nich pa je javno nastopil v podporo republikanskega županskega kandidata. Montreal drugi Montreal v Kanadi je drugo največje francosko govoreče mesto na svetu. Pred njim je le Pariz. V Parizu štrajk podzemne JARIZ, Fr. — Pretekli ponedeljek je začelo štrajkati okoli 2,000 voznikov motornih vlakov pariške podzemne železnice, ki prepelje dnevno milijon potnikov. štrajk podzemne je povzročil hude prometne težave na ce-jstah, kjer se je nenadno pomnožilo število osebnih avtov. V petek zvečer so obnovili pogajanja, ki so bila teden preje prekinjena. Vlada kljub prometni stiski Parižanov v štrajk ni posegla. Ameriška Domovina •-V V« I If IC-ZV X.—• I< » I 6117 St. Clair Ave. — HSnderson 1-0628 — Cleveland, Oiiio 44108 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec | NAROČNINA: Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: I $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto imajo morda prav tisti udeleženci sej Mednarodnega monetarnega fonda in Mednarodne banke, ki mislijo, da jih bo Nixon menjal že do Božiča. Morda bi tudi zadostovalo, ako bi jih drugače tolmačil, kot jih tolmači javnost. Politika pozna tudi take izhode skozi zadnja vrata. Nixonova politična preteklost nam pove, da za to tudi ve. Ce bo izrabil ta izhod, ne bo nič slabega za njegovo politiko. ymmmsmmmmm BESEDA IZ NARODA 1 SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 tor 3 months Canada and Foreign Countries: $18.°3 per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO T ’ No7T95” Tuesday, Oct. 12, 1971 Nixon grozi z izolacionizmom Predsednik Nixon je dal priliko vodilnim gospodar-tvenikom, ki so prišli na seje denarnega zavoda in Mednarodne banke, da slišijo njegovo mnenje o sedanji ameriški gospodarski politiki. Najprej e je poudaril, da ne misli me-najti politike, ki jo je začel 15. avgusta, ko je pretrgal zveze med zlatom in dolarjem, obenem pa vpeljal 10% povišanje carin na celi črti. Bistvo njegove izjave je bila grožnja z izolacionizmom. Dokler ne bo prišlo ameriško gospodarstvo na solidnejšo podlago, ne bo menjal sedanje gospodarske politike, če bo pa treba, bo pa tudi tvegal nekaj izolacionizma. To je bila izredno ostra izjava, ki jo je pa treba ogledati od več strani in ne samo od njegove. Zdi se nam najpreje preuranjeno, da bi kdo mogel trditi, da leze Amerika v izolacionizem zaradi gospodarskega razvoja. Dejstva ne potrjujejo te predsednikove teze. Res je, da danes govori Amerika rada o izolacionizmu, toda ne na gospodarskem polju, ampak drugje; treba je omejiti naše podpiranje tujine, ki znaša proračunsko sicer le par bilijonov dolarjev, v resnici pa veliko več, ako dodamo podpore v deželnih pridelkih, poklone v vojnem materialu, stroške za naše vojskovanje in za naše vojaške postojanke na tujem, odpise neizterljivih dolgov itd. Strokovnjaki so naračunali, da nam vse to povzroča izdatke povprečno $6 bilijonov na leto. Če k temu pribijemo še neznane stroške za vojskovanje v Indokitajski, potem prav lahko razumemo, da se naša javnost razburja in zahteva, da naj zvezna vlada te izdatke zmanjša in spravi v sklad z zmogljivostjo našega proračuna. Ker tega ne delamo, imamo redne in zmeraj večje primanjkljaje v zveznih proračunih, od tod pa izvira inflacija in draginja. Zato razumemo, da bo javnost zmeraj bolj zahtevala te vrste “izolacionizem“, naj bo pri tem naša gospodarska politika taka ali taka. Pripomniti je tudi treba, da se v tujini ne dobi zlepa glas, ki bi odobraval našo federalno proračunsko politiko. Kritikov je dosti ravno v krogih, ki nekaj razumejo o javnih financah. Predsednik se je v svoji izjavi skliceval tudi na primanjkljaj v naši plačilni bilanci. Tudi tu bo natelel na u-pravičeno kritiko. Dočim je za nas pojem bilance v zunanji trgovini hitro jasen, to ne drži za plačilno bilanco. Pri trgovinski bilanci je treba pregledati samo carinski promet in ugotoviti, koliko blaga smo uvozili in koliko izvozili. Razlika je ali pribitek ali primanjkljaj. Naša trgovinska bilanca je bila dolga leta aktivna. Smo več izvažali kot uvažali, imeli smo večje ali manjše prebitke, ki so pokrivali izgube v plačilni bilanci. Sedaj se je položaj spremenil, Zadnje čase smo več uvozili, kot izvozili. Tudi to je pojav, ki se da razložiti. Dolga leta smo imeli veliko konjunkturo, ki je vsaj deloma temeljila na inflaciji in na vojnih dobavah za povečano aktivnost naših o-boroženih sil, predvsem v tujini. V tej. dobi so naše domače cene rastle, na tujem se pa niso tako hitro dvigale. Naši potrošniki so to priliko izrabili in uvažali cenejše blago iz tujine. Na drug strani naš izvoz ni bil več tako konkurenčen napram tujemu blagu, posebno nemškemu, in japonskemu. Zato je izvoz začel pojemati, .Rezultat je bil, da nimamo več prebitka v zunanji trgovini, ampak primanjkljaj. Radi stalno naraščajočih cen se je dražilo tudi vse, kar smo tujini poklanjali, na primer deželni pridelki. Najnevarnejši pojav je bil odliv našega kapitala na tuje. Zunaj naše dežele je pomanjkanje kapitala tako veliko, da so tam pripravljeni plačevati zanj višje obresti kot pri nas doma. Poleg tega imajo naša velika podjetja dosti premoženja, ki ga doma ne morejo tako plodonosno nalagati kot v tujini, zato ga rada investirajo ali posojajo na tujem. Pri tem zelo malo tvegajo, kajti zmeraj se pojavi federacija, ki prevzema zavarovanja vsaj za izgube, ki izvirajo iz politike tujih držav. Tudi po tej poti odteka vsako leto dosti dolarjev v investicije na tujem. Naj dodamo še izdatke za naših par milijonov turistov, ki gredo vsako leto preko meje, pa smo našteli glavne kanale, ki po njih odteka dolar od doma na tuje. Zadnje čase so tudi kapitalisti začeli pošiljati svoje dolarje na tuje, ker niso več popolnoma zaupali dolarju. Na žalost so imeli prav. Predsednikova grožnja z izolacionizmom temelji torej na šibki podlagi. Ako federacija hoče imeti solidno plačilno bilanco, potem je treba priškarjati vse izdatke, ki kaj prispevajo k njenemu primanjkljaju in ne samo primanjkljaja v trgovinski bilanci. Ako presojamo v tej luči znano 10% povišanje uvoznih carin, pridemo nehote do vtisa, da je Nixon hotel po ovinku podpreti tudi našo domačo proizvodnjo z novim dvigom carinskega zidu. To pomeni tudi prvo etapo v praktičnem izolacionizmu. K sreči predsednik Nixon sam nima navade, da bi dolgo ostal pri svojih pogledih na ta ali oni problem. Zato lansaika Mfirnse Zadnje počitnice je šla Mrs. Kalich v Lamar, Colo., da je prisostvovala krstu svojega prapravnuka Don Lee Reish-a. Ob tej priliki so se dali slikati. Sedijo od desne proti levi: Mrs. Mary Kalich, Mrs. Mary Markovich, Mrs. Harry Eisenhauer, Mrs. Terrie Reich, ki drži Don Lee Reisha v naročju. Torej pet rodov! Bog jih živi! KANSAS CITY, Kans. — 2up-; slovensko in tudi čita Ameri-nija sv. Družine je letos stara'kanskega Slovenca. 63 let. Od njenih ustanoviteljev Živka samo še dve vdovi: Mrs. Mary Schneller in Mrs. Mary Kalich. Prva boleha že nekaj 3. Richard Kalich je poročil v naši cerkvi Frances Bižal, Slovenko. Bog jima je podaril sedem otrok. Vsi so katoliško let, a je še vedno bistrega uma! vzgojeni. Njegov najstarejši sin in še vedno rada bere Ave Ma-jje že poročen, Richard je mana-irijo in Amerikanskega Sloven- ger nekega trgovskega podjetja, ca, kadar se počuti dobro. Lepo; 4. Hčerka Therese, por. Ha- je vgojila svoje otroke in po i stings, živi v Kaliforniji. Njen zgodnji smrti svoje hčerke še mož je polkovnik in konvertit. njene male, da še vedeli niso, da Imata 2 otroka, so sirote. S svojo skrbjo in lju- 5. Elizabeth^ por. Bosworth, beznijo, ki jim jo je posvečala, nima otrok. Mož, konvertit, je je vse vodila k Bogu in spravila umrl pred leti v Arizoni. Eliza-do kruha svoje lastne otroke injbeth, vdova, se je vrnila v Kan- Kislfurne drobtinice KENT, O. — Nevarnost je, da sredi ameriške naglice in prezaposlenosti prezremo ali premalo poudarimo napore in sadove prenekega slovenskega kulturnega in znanstvenega delavca, ki zasluži pozornost in hvaležnost vseh zavednih Slovencev. Med lepe in trajne plodove takih garačev spadajo tudi še vedno številne nove knjige. Vsaj nekaj teh bi želel bežno omeniti v današnjih “Drobtinicah” v upanju, da bomo o njih še več čitali v slovenskem tisku. Dr. Bogdan Novak, profesor zgodovine na univerzi v Toledu, Ohio, je avtor zajetne knjige Trieste, 1941-1954: The Ethnic, Political and Ideological Struggle, ki jo je izdala University of Chicago Press in je brez dvoma eno najboljših znanstvenih del. kar jih je kdaj izšlo o slovenskem manšinjskem vprašanju. Avtor je opravil življenjsko delo, na katerega sme biti ponosen ni za katerega mu dolgujemo vse priznanje in hvaležnost. Knjiga stane $16.50 (take so cene pri ameriških založbah!) in se naroča na naslovu: University of Chicago Press, 5750 Ellis Avenue, Chicago, 111. 60637. Egidij Vršaj je v italijanščini napisal strokovno gospodarsko delo pod naslovom La Coopera-zione Economica: Italia-Jugoslavia, ki je izšlo pri založbi Mladika, Via Donizetti 3, Trst-Tri-este, Italia. Avtor in založba sta nam s to knjigo poklonila novo strokovno študijo na področju, ki je med Slovenci še premalo obdelano. Redki gospodarski proučevalci kot Ivan Av-senek, Toussaint Hočevar in Ciril Žebot so v Vršaj u dobili mlajšega vrstnika, ki obeta postati vesten in plodovit znanstveni ustvarjalec. Prav to mu rojaki iz Amerike iz srca želimo. vnuke. V svoji onemoglosti sedaj žanje, kar je sejala: Ljube- sas City, Mo., kjer ima službo. 6. Genevieve, por. Oliva, živi Arcticae Horulae je bil naslov zen vseh. Njena hči Ruth jo jeR Kansas Cityju in pride pogo-jPlve slovenske slovnice izpod 'peresa Adama Bohoriča, ki je izšla 1. 1584 v Wittembergu na Nemškem. To dragoceno delo je vzela k sebi, in lepše bi ne mog- sto k mami. Njen zakon je o-la skrbeti za njo. Bog ji še daj'blagodarjen s 6 otroki. Trije so zdravja! j že poročeni in imajo skupaj 6 o- Mrs. Mary Kalich je prišla vjtrok. Ameriko s stricem, ko je imela | 7. William, poštni uradnik, ži- 18 let. Pred 4 leti je postala vdo-;Vi pri materi, da ji lajša samoto, va po Frtmku Kalichu. Oba sta Lepo skrbi za mamo. doma iz Kočevja, a poročila sta 8. Stanley je najmlajši. Tudi se v Kansas Cityju v kletnih on je srečno poročen in ima tri prostorih cerkve sv. Antona,1 otroke, ki obiskujejo osnovno kjer so se zbirali Slovenci, ko še'šolo. Stanley je manager znane po zaslugi dr. Rudolfa Trofenika in njegovih sodelavcev Branka Berčiča, Jožefa Martla, Rudolfa Kolariča, Hansa Kisslin-ga, Jožeta Pogačnika, Jarota Dolarja, Jožeta Hahna in Jožeta Stebeja zopet zagledalo beli dan v Monakovem. Slovnici sledijo tehtne razprave zgoraj naštetih slavistov. Ker je delo namenjeno širši evropski skupnosti strokovnjakov, je izšlo v nemščini. Naj mimogrede omenim, da je dr. Trofenik izdal že vrsto za Slovence dragocenih del in ponatisov (vključno Valvasorja) in da redno razpošilja svoje kataloge tudi v Ameriko. Vsak slovenski knjižničar in profesor bi moral vse Trofenikove in druge za Slovence važne knjige stalno priporočati ameriškim javnim in univerzitetnim knjižnicam. Pišite po katalog in druge informacije na naslov: Dr. Rudolf Trofenik Verlag, 8 Muenchen 13, Elizabethenstrasse 18, West Germany. Dr. Martin Jevnikar je zbiai uredil in primerno obrazložil Finžgarjeva pisma Ferdinandu Koledniku, ki so za stoletnico Finžgar j evega rojstva izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Ta lična knjiga lepo poveže tri pomembne ustvarjalne osebnosti: pisatelja Finžgarja, ki nam je poklonil vrsto literarnih biserov, neumornega prevajalca in predsednika Slovenske kulturne u-stanove EURAM in sodelavca Slovenian Research Centra dr. Kolednika, ki je z žrtvami odpiral slovenski knjigi pot v široki svet, in profesorja Jevnikar j a, ki se udejstvuje kot vzgojitelj, kulturni garač in literarni zgodovinar na. Tržaškem. Osebno mi bo knjiga vedno dragocen spomin na te tri može, ki so PITTSBURGH, Pa. — Jek- vsak na svoj način veliko žrtvo-poročenih. Vsi se čutijo Sloven-jhi dodajo cesto baker, da je od- vali in dosegli za rast Slovence. Mary še vedno rada govori pornejše proti rjavenju in trše. stva. Upam, da si jo boste tudi niso imeli svoje fare. Mrs. Kalich je stara 86 let, a ji tega ne bi prisodili. Je še vsa živahna in delavna. Iz pisanih vzorcev šiva krasne odeje. To je njena zabava, ki ji ohranja mladostnega duha. In tudi čita rada slovenske časopise. Njen spomin je izvrsten. Kar razživi se, kadar pripoveduje, kako se je prilagodila ameriškemu življenju, kako so ustanavaljali faro, zidali cerkev in šolo. Zanimive anekdote, ki jih rada pripoveduje, so res vredne poslušanja. Mrs. Kalich je živa zgodovina naše naselbine. Osem otrok je prejela iz božjih rok. Vsi so obiskovali šolo sv. Družine in pozneje katoliško srednjo šolo. Vsi so postali zvesti otroci Cerkve in dobri člani človeške družbe. Radi poklicev, ki so si jih izvolili, žive sedaj raztreseni po Zapadu. Enkrat na leto pa vsak izpolni svojo dolžnost — da z družino obišče mamo. Če pa to ni mogoče, se pa mati potrudi k njim, da se družinske vezi ne raztrgajo. Ka-lichevo družino veže ljubezen. 1. Nastarejši sin Frank je študiral v Atchison College in postal profesor. Nekaj let je izvrševal svoj poklic, a pozneje je dobil službo poštenega nadzornika. Je poročen in ima eno hčerko. 2. Njena hči Mary je poročila Slovenca iz Frontenaca, Kansas, Mr. John Markoviča. Družina živi sedaj v Kansas City. Mary ima 10 otrok. Nekaj jih je že verižne trgovine Penney Co. Naštela sem 29 vnukov, ki delajo veselje svoji stari mami. Koliko pravnukov ima vsega skupaj, pa še najbrž sama ne ve natančno — toliko jih je. Biti mati štirih rodov, je res nekaj izrednega, velika milost. Upamo, da bodo vsi nekoč se sešli v nebesih s svojo materjo, staro mamo, s prababico in s praprababico — Mrs. Mary Kalich. Kar je najlepše, je pa to, da še vsi otroci čutijo slovensko. Vse je mama vpisala v KSKJ, kamor še sedaj s ponosom spadajo. Bog daj našemu narodu še veliko takih mater — in lepa bodočnost mu je zagotovljena. “Dajte nam dobrih mater in prenovil bom obličje zemlje,” bi sedaj tudi Pavel VI. lahko rekel. S. M. Lavoslava -------o-------- ireijsresliftai k MJereMsasu! CLEVELAND, O. — Prihodnja vizitacija IH. reda sv. Frančiška bo v nedeljo, 24. okt. tl, v cerkvi sv. Lovrenca v New-burghu ob eni uri popoldne; zatem v šolski dvorani razgovor. Vsi udje in udinje povabljeni! P. Atanazij, OFM, vizitator Baker za večio odpornost v jeklu vi nabavili v raznih slovenskih knjigarnah ali pisali ponjo naravnost na naslov: Mohorjeva družba v Celovcu, Viktringer Ring 26 9020 Klagenfur, Austria. * Velik slovenski ustvarjalec in rodoljub, ki ga žal vse premalo poznamo, arhitekt, slikar, pesnik in pisatelj Viktor Sulčič je pred kratkim izdal svoje drugo delo o znamenitem slovenskem etnologu in jezikoslovcu Janezu Benigarju pod naslovom Vida y obra de Juan Benigar (Življenje in delo Janeza Benigar j a). Benigar j evo življenje je bilo tako pestro in bogato, da je morala prvi obsežnejši knjigi slediti še ta po podatkih zopet bogata dopolnilna knjižica. Knjižica je ponovni dokaz ustvarjalne sile in ljubezni rodoljuba s Slovenskega Krasa, čigar stvaritev se je večkrat hvaležno spomnila Argentina. Slovenian Research Center of America, Inc. svojemu zvestemu sodelavcu in častnemu članu v Argentini, g. arhitektu Sulčiču čestita, mu želi še mnogo zdravih, srečnih in plodnih let. Daleč je že mladost na Krasu, vmes so palače, cerkve in stadioni, ki jih je zgradil na tujem, vmes so časti in podvigi, a Viktor Sulčič še vedno najraje govori slovensko, vsem tujcem pa je med drugim tudi prepričljvo povedal, da je bil učenjak Benigar eden sloven' skih darov svetu. ■ > .*> , ) v«; .U . Glory to God je naslov pesmarice z notami, ki jo je s pomočjo prevajalcev izdala znana slovenska kulturna delavka iz Kolorada, Mrs. Joann Birsa. Tako bodo mogle doneti slovenske pesmi in melodje tudi v angleščini po cerkvah in domovih. Baje spada Mrs. Birsa že v tretjo generacijo Slovencev v Ameriki pa še vedno lepo govori in piše tudi po slovensko in še vedno so ji pri srcu slovenske zadeve. Eden glavnih prevajalcev — in tudi občudovalcev zavednosti Mrs. Birse — je Ed Kraso-vich, znani učitelj in jednotar iz Puebla, Colorado, ki je že več let tudi redni sodelavec Slovenian Research Centra v Ameriki. Pesmarica bo lep dar za vse Slovence in Amerikance, ki se zanimajo za glasbo, posebno pa jo je treba priporočiti organistom in drugim glasbenim učiteljem. DESTE LET SLOVENIKA je naslov knjižici, ki nam jo je ob svojem obisku Amerike poklonil msgr. Maksimilij an Jezer nik, prorektor Slovenika v Rimu. Pod njegovim spretnim vodstvom in s pomočjo dobrotnikov po svetu je Slovenik že postal stvarnost in se bo gotovo razvil v važno ustanovo v izseljenstvu. Zdravko Novak, neumorni zbiralec slovenskega tiska, je s svojim darom Sloveniku ustvaril temelj tudi za slovensko knjižnico v tem zavodu. Prorektorja Jezernika poznam še iz mariborske gimnazije, obiskal pa sem ga tudi v Rimu. Je to fin in zgrajen vzgojitelj, odličen profesor v razredu, po šoli pa se pomeša med svoje študente, igra z njimi žogo in debatira in si tako osvoji srca mladine. Mislim, da bo tak prorektor ustvaril Sloveniku zdrave in trdne temelje. Kadar je naš redni sodelavec v Rimu pri zbiranju gradiva v zagat, se obrne na dr. Jezernika in kmalu poroča: “Vse smo dobili. Gospod Maks je res zlata duša!” * Rodoljubnim pesmicam. Cle-velandčana Jacka Tomšiča Pognale so na tujih tleh, ki so leta 1968 izšle v Ljubljani, se je pred meseci pridružila angleška zbirka pod naslovom Poems by Rosemary Prosen, čeprav je mla- is a poet. He cannot write English, and though he would not know what a metaphor is, he speaks with a poet’s voice. It is to him that I dedicate this publication.” (Šele pred kratkim sem spoznala, da je moj oče pesnik. Čeprav ne zna angleško in bi ne vedel, kaj pomeni metafora, je vsa njegova govorica kot pesem. To zbirko želim posvetiti svojemu očetu.) Slovenec, Tvoj jezik je kakor pesem! Od Prosenove pričakujemo še več pesniških zbirk, pa tudi literarnih študij. Trenutno proučuje slovensko literaturo v A-meriki. Pesmi so izšle pri Cuyahoga Community College, Cleveland, Ohio. » Toplo je treba priporočiti tudi Arneževo novo knjigo Slovenian Community in Bridgeport, Conn., ki stane $3.50 in se naroča pri Studia Slovenica, P.O. Box 232, New York, N.Y. 10032. Prof. Janez Arnež spada v majhno peščico marljivih raziskovalcev slovenske izseljenske preteklosti. Knjiga je vesten in dober opis slovenske skupnosti v Bridgeportu. Študije krajevnih skupnosti, skupaj s študijami prilagoditvenih procesov, slovenskih uspehov in slovenskega doprinosa k duhovnemu in tvar-nemu bogastvu novega sveta, se bodo počasi prelile v popolnejšo podobo slovenske ustvarjalnosti v svetu. Polje je ogromno in delavcev malo. * Ko sem že pri novih knjigah, naj omenim še angleško Spominsko knjigo slovenske kapele v Washingtonu. V njej so čestitke cerkvenih in svetnih imenitnikov, med njimi tudi predsednika Nixona in več lepih slik in dobrih priložnostnih člankov. Urednika Čiri Mejač in Vladimir Pregelj in umetnostni urednik Rudi Večerin so odlično o-pravili svoje težko in odgovorno delo in nam ohranili dostojen spomin na ta pomemben dogodek; Hvala jim! Edi Gobec /Z NAŠIH VRST Indianapolis, Ind. — Cenjeno uredništvo! Pravkar sem prejela obvestilo, da mi bo potekla naročnina. Priloženo Vam pošiljam ček za $20, za enoletno naročnino, preostanek pa v podporo listu. Z Ameriško Domovino sem popolnoma zadovoljna. Vse me zanima, vse rada berem, samo povesti ne, ker hranim oči za drugo branje. Torej prav lepa hvala vsem, ki se trudite, da imamo slovenski list, vsem, ki tako lepo pišete vanj, vsem, ki sporočate novice, da vemo, kako žive naši ljudje po drugih krajih in s tem pomagate listu, da je bolj zanimiv. Prav lep pozdrav uredništvu, upravi, vsem dopisnikom in vsem bralcem Ameriške Domovine. Rose Luzar * St. Catharines, Ont. — Cenjeno uredništvo! Hvala lepa za obvestilo. Pošiljam Vam za celoletno naročnino in prilagam dva dolarja v podporo listu. Sporočam Vam, da je moj mož Anton, ki je bil naročen na A-meriško Domovino nad 30 let, 1. marca tl. odšel v večno življenje. Jaz preje nisem veliko brala, ker mi je vse novice on povedal. Sedaj pa tudi jaz rada či-tam Ameriško Domovino in bi bila kar zgubljena brez nje. Vas vse prav lepo pozdravlja111! Frances Turk H: Caistor Centre, Ont. — Spoštovani! Tu Vam pošiljam naročnino zopet za eno leto. Z A-meriško Domovino sem zelo za- da pesnica in profesorica napi- dovoljen in Vas prosim, pošljaj- sala svoje pesmi v angleščini, je zbriko posvetila svojemu slo- te jo mi še naprej. Želim Vam veliko uspeha pri venskemu očetu, čudovito lepo Vašem delu in Vas najlepše popove: ‘ T have only recently zdravijam! come to realize that my father Joseph Tompa KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Reševanje družin II. Cestninar Zahej je bil majhne postave. Ker bi bil rad videl Kristusa, je splezal na figovo drevo. Ko je Jezus prišel mimo, le pogledal na drevo in rekel Zaheju: “Zahej, stopi doli, kajti danes moram v tvoji hiši ostati.” (Lk 19, 5.) In ko jo stopil božji sin v njegovo hišo, mu je Zahej rekel: “Glej Gospod, polovico imetja dam ubogim. Ako sem koga prevaril, povrnem četve-ro.” (Lk 19, 8.) To je bil uspeh °t>iska, ki ga je naredil v cestninar j evo družino božji Gost, lahko bi rekli, božji Zdravnik. Koliko je danes družin, ki razpadajo, ko se istočasno kopiči njih premoženje in sicer se kopiči na prevarah in socialnih krivicah. Kdo more te družine rešiti propada? Samo božji Zdravnik, ki je Zaheja že samo s svojim obiskom navdal, da je spoznal, da mora vse odvisno Premoženje razdati ubogim in vse storjene krivice poravnati. Ljubezen do bližnjega in soci-nlna pravičnost, to sta bila vedno dobra stebra zdravih družin. Trdni temelji družine segajo nazaj na začetek življenja. Kot moža in ženo ju je ustvaril. Tu se nič ne omenja več-ženstvo in več-moštvo. “Rastita in množi- se,” je bil njun zakon. Zopet nič govora o ločitvah, nič o prekinitvah nosečnosti, nič o sprejemanju užitkov in zavračanju žrtev. “V potu svojega obraza Loš jedel svoj kruh,” je bilo voščilo na pot temu možu in ženi, ko sta odhajala iz raja. To voščijo je dal Stvarnik in ga do danes še ni preklical. Družina, če kočeš torej ostati dom veselja in ■mdosti ter zdravja, če hočeš o-sfati nositeljica rodov za bodočnost, vrni se nazaj k viru družinskega življenja in pokliči na Pomoč Njega, čigar zamisel in stvariteljsko delo si. Bog naj Pride v hišo in ostane v njej. Ko bo ozdravljen temelj, se ko napolnila tudi vsebina, da skupnost, ki se imenuje družina, ne bo izvotljena lupina. Zo-Pet bo treba povezati starše z o-troci; oz. otroke navezati na starše. Tudi tukaj je stvar manj Spletena, kot bi radi prikazali moderni dušeslovci. Če je že enkrat Zdravnik v hiši, potem naj ko On stalen gost. Zakaj bi obi-skovali družine samo agenti bu-^iriessa? Ali ni neprestano odštevanje, seštevanje in množenje pred jedjo, med jedo, zvečer m zjutraj naredilo družine bo-§ate, a prazne obenem in iz te Praznine uhajajo otroci. Zakaj razvedrila, se skupaj krepčajo za nove napore in skupaj bogatijo duha. Le vsi člani družine s skupnimi napori morejo obogatiti družinsko življenje in napolniti praznino s prijetnim življenjem. V svojem čudovito bogatem govoru je dr. J. Kolarič slikal poslušalcem pomen shupne molitve in skupne nedeljske maše ter skupnega zakramentalnega življenja za ozdravljenje družin in za njihovo trdnost. Zdravnik in zdravila, oboje je duhovnega značaja in oboje prihaja od zgoraj. P. M. Križem po deželi Posredovalni urad v Torontu. nadski zun. minister M. Sharp Ije odločil, da je nosečnost neke [je o tem govoril s sovjetskim zunanjim ministrom A. Gromi-kom v New Yorku na zasedanju ZN in izrazil kanadsko odklonitev teh preskusov. Nedeljo, 24. oktobra, bomo torej prihranili našim slovenskim misijonarjem: dali jim bomo nekaj nedeljskega časa, naše molitve, kako darilo in udeležbo na i , , n . n. , . ..’ . . . i vrste bolezen, ki vpliva na te- misiionski prireditvi. Na svide- . • - , . ■, ...... Tesno in duševno stanje uposlen- nje misijonski prijatelji, kdor bo imel srečo, bo še obdarovan! Misijonski por. Oktoberski banket v Slovenskem domu Oktober je važen mesec, navadno bogat na . prireditvah, včasih tudi na posebnih dogodkih. To je prvi jesenski mesec, jesen je pa polna dela, kot da bi človek hotel še toliko stvari dokončati pred zimo. V soboto, 23. oktobra, bo v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. poseben banket. Njegova posebnost ne bo samo v tem, da bodo postregli z dobro hrano, z res izbranimi jedmi ter pijačami, tudi ne samo v tem, da bodo poskrbeli za zabavo, posebnost banketa bo v tem, ker bo posvečen slovenskemu n a r o dnemu prazniku. ‘29. OKTOBER’, praznik slovenske svobode in slovenske* zastave, ne sme iti mimo, da ne bi se ga spomnili, saj je toliko tisočev Slovencev v širnem svetu raztresenih predvsem zato, ker ljubijo svobodo, ki jo jim domovina ne daje in jo jim pod diktaturo komunizma.; dati'ne more. Na oktober-skem banketu v Slovenskem domu bo torej oživel spomin na tiste dni, ko je leta 1918 razpadla Avstro-Ogrska in je Slovencem zasijala narodna svoboda. Na tem večeru bo baklja svobode znova visoko zaplapolala. Oktoberski banket pa bo imel še eno posebnost. Na njega so povabljeni predstavniki Kreditnih zadrug vseh narodnostnih skupin v Velikem Torontu. Ti bodo imeli pred banketom svoj poseben sestanek. Kdor še nima vstopnice za ta letošnji slavnostni banket, naj pohiti. Prodajajo jih odborniki Slovenskega doma. ke in je zato ta upravičena do plačanega bolniškega dopusta v smislu kole ktivnih delavskih TU i • | • • n I pogodb. Kcij S& pripravljajo. j Odločitev je prva te vrste in Poročila vedo povedati, da je bo služila poslej kot zgled za Kuba v čedalje bolj tesnem ob- slične spore drugod po Kanadi, jemu Sovjetov. Tam je baje že * 15,000 Rusov, ki prevzemajo u- Katoliški študentje v Ontariu pravo raznih dejavnosti kuban- nastopajo še vedno z demonskega gospodarstva, kot tovarn.>stracijami proti predsedniku transportacije, pogonskih sil in Vlade W. Davisu zaradi odpove-podobno. Zadnje ugotovitve ce-'di podpiranja katoliških višjih nijo, da je na Kubi kakih 50 sov- gol. Zveza katoliških študentov jetskih generalov in admiralov,’j e to prepovedala, pa izgloda ne kubanski oficirji so se pa ude-[m0re svojega sklepa uveljaviti, leževali vaj in \ pripravljanj a Nejevolja in odpor proti zapo-načrtov v sklopu Varšavskega stavljenju katoliških šol sta pre- pakta. Vsa ta sovjetska humanost gotov mi znak, da se je komunizem humaniziral in da se je od- močna. Pretekli teden je več tisoč študentov demonstriralo pred kon- povedal svetovni revoluciji. Ne-jzulatom ZDA v Vancouver ju za- kateri bi tako zelo radi dopovedali “nepoboljšljivim antikomunistom”, da je komunizem že zgubil na svbji udarni moči. Kako je že rekel nedavno umrli Nikita Hruščev: “Če kdo misli, da naš smeh pomeni, da smo se odpovedali naukom Marksa, Engelsa in Lenina, potem sam sebe bridko vara. Prej se bodo ribe naučile žvižgati, kot se bo to zgodilo!” Protestantska pridiga Ker je glede podpiranja katoliških šol od strani vlade v Om-tariju še mnogo nejasnosti, naj na kratko navedem, kako je pro-testantovski pastor rev. Allen Tomlinson učil v pridigi svoje vernike. Bilo je to v nedeljo, 19. septembra, v Armour Heights United Church v Torontu. Kaj je vse to pregovarjanje zaradi katoliških šol? (Separate school, op. por.) Do prerekanja je prišlo zato, ker v Ontariju ni enakosti v tem letu 1971. Recimo, da ste vi eden izmed katoliških roditeljev. Če tako želite, morete svoje šolske davke plačati posebnemu šolskemu odboru (separate school board). Vaš otrok more obiskovati te posebne šole, ki jih financira vaš dolar in sicer do vključno osmega razreda. Vlada pa da podporo še za deveti in deseti razred. Toda, ko vaš otrok dokonča deseti razred in hoče stopiti v enajstega, se začnejo denarne težave. Vi še vedno plačujete davke posebnemu šolskemu odboru (separate school board), toda iz teh dav- radi napovedane atomske eksplozije na otoku Amčitka v Aleutih konec tega meseca. Eksplozija bo pod zemljo in bo obsegala več megatonov; ZDA trdijo, da je ta preskus potreben za izpopolnitev p r o t i r aketne o-brambe. Sovjetska zveza je eno podobno eksplozijo izvedla lani, pred kratkim pa že drugo. Ka- Misijonska nedelja — dar slovenskim misijonarjem Predzadnja nedelja v mesecu1'kov ne gre niti cent za vašega oktobru je vedno namenjena misijonom. Baragov misijonski bi vsi člani družine imeli i krožek v Torontu vsako leto Vsak dan nekaj minut za rgzgo-[ razgiba rojake, da na ta dan v°r med seboj in za razgovor z skupaj zberejo pomoč sloven-Kstanoviteljem družin?!! Moli- skim misijonskim delavcem po ^•ev, je dejal dr. Kolarič, drži Bo- misijonskih deželah. Je pa tre-v družini. Če pa Boga ni, je ba večmesečne priprave, ki jo ti-^ružina prepuščena človeškim ho opravijo člani in zlasti člani-slabostim in strastem.” Razgo-jce. Koliko “vstopnic” je treba v°r plete čudovite vezi. Sin ne prodati, koliko daril nabrati, da nikoli bežal od očeta, če bo znal z njim govoriti o vsak-^anjih rečeh in o problemih, ki iLh. imata oba in o Ustanovitelju 'Kužin, ki je Oče naš. Zdravila za bolne družine in Vitamini za zdrave so torej duhovnega značaja. Zato več duhovnosti v naše družine. Da pa 'bo te več, je treba malo več ča-Sa odtrgati materij alnim zade-in ga porabiti za duhovne. otroka, ki je v enajstem razredu ali pa dvanajstem ali trinajstem. Dejansko vam vlada pravi, da vam ne da nobene podpore več, da bi vaš otrok dokončal srednješolsko izobraževanje. Če hočete, da bo dokončal srednjo šolo v katoliškem ozračju, potem morate poleg šolskih taks plačati še posebno šolnino in poskrbeti za šolske potrebšči- je na dan misijonske prireditve ne. dvorana pri Mariji Pomagaj pol- Samo po sebi se nam zdi u-na in premajhna in da je oderjmevno, da živimo v provinci založen z dobitki. Pa to ni vse. iOntarijo v prosvetljeni dobi, pa Misijonska nedelja je še posebno dan molitev, da bi Bog pomagal tam, ker človeške moči ob-nemorejo. Skoraj je odveč veliko pisanja o misijonski nedelji in pri- imamo vendar med seboj kristjane, ki hočejo, da njihov otrok dokonča šolanje v krščanski šoli, pa jim vlada dejansko takole pravi: ‘Mi nočemo, da tvoj otrok prejme tako izobrazbo; tega si- reditvi. Važno je samo, da po-jcer ne bomo prepovedali z zako-vem, da bo tudi letos tretja ne-mom, pač pa bomo odtegnili finančno podporo.’ Ali ima vse to kakšen smisel? Če nek šolski sistem dobro o- edelje bi morale zopet postati delja v oktobru posvečena tej pazniki družin. Po pravi zamis-j veliki misli krščanske akcije: ^ so ti dnevi telesu v počitek, [vsak, ki je krščen, mora naredi-°gu v čast in duhu v obogati-Ti nekaj, da bi krstna voda obli-Opravlja svoje delo in ga je vred-ev- Nedelje v današnjih dneh j vala neprestano na vseh delih'no podpirati iz javnih fondov od ha bolj utrujajo, bolj žalijo in j zemlje tudi tiste, ki še niso otroškega vrtca do 10. razreda, ^sužnjujejo duha. Če poklicno [krščeni. Kot sonce yzhaja in'zakaj kar naenkrat 11. razredni ----------------_____________ ^ elo in šola kličejo člane druži- sveti in greje vsem, tako je tu-'vreden te podpore? Ali bodo de-1študentov odlične državljane. Z stran od doma, naj jih nede-jdi Kristusova resnica za vse in kleta in fantje, ki bodo prejeliivami verujemo, da mladi ljudje Ja združuje, da skupaj častijo vsi, ki so v njeni posesti, naj bi izobrazbo v posebnem šolskem potrebujejo izobraževalnega o-tvarnika, skupaj dajejo telesu jo posredovali drugim. sistemu (v katoliškem v tem kol j a, kjer Bog gospoduje.” Social Credit stranka v Alberti se pripravlja na vlogo opozicije, ko je pri volitvah v avgustu nepričakovano doživela poraz. Na posebnih seminarjih koncem tega meseca hoče dobiti strankino vodstvo mnenje članstva k vsem perečim vprašanjem in predloge k spremembi in dopolntivi programa, s katerim je preje nad tri desetletja dobivala stranka pri volitvah večino. V novembru bo letna konvencija stranke. Ct Znanstveni svet Kanade je pozval vlado in industrijo, naj izdelata načrt za industrijski razvoj Kanade, da ne bo ta postala olje le ena vrtina. samo oskrbovalec ZDA in njihove industrije s surovinami. To je premalo, Kanada mora razviti industrijo, če hoče zaposliti svojo naglo rastočo delovno silo. Ta je v zadnjih desetih letih povprečno rastla 2.5% na leto. * Predsednik pokrajinske vlade Ontaria William Davis je najprej e sporočil predsedniku zvezne vlade P. E. Trudeauju, da ne bo imel priložnost se udeležiti konference zvezne in pokrajinskih vlad o gospodarskem položaju pred koncem novembra. Ta je bila nato določena na 6.-8. december. Zdaj je W. Davis sporočil zvezni vladi, da bi imel rad tako konferenco že 28. oktobra. * Mobil Oil Canada Ltd, je našla nedavno na Sable otoku na vzhodni obali Kanade ležišča o-Ija in naravnega plina. Upajo, da je najdišče toliko obsežno, da bo njegovo izkoriščanje donosno, Je menda največje od odkritja ležišč pri Atkinson Point v Severozahodnem ozemlju lani. Predno bo mogoče ležišče dejansko preceniti in določiti njegovo vrednost, bodo potrebna nova vrtanja. Doslej je dala kimi prepričanji”. Lani se je Saharovu in Leon-tovicu posrečilo s skupnim nastopom rešiti iz umobolnice znanega biologa Z. Medvedjeva, ki so ga prijeli in strpali v opazovalnico, ker je izrekel nekaj kritičnih mnenj o sovjetskem znanstvenem vodstvu. Novo potrdilo sovjetskega pokola v Katynu ANGLIJA ODKLANJA MEDNARODNO PREISKAVO primeru, op. por.) postali slabi državljani v enajstem razredu, če bodo prejeli podporo iz javnih sredstev? Nastaja vprašanje, zakaj posebno šolstvo ne dobiva javne podpore v celoti? Zgodovina po- j ve. Preden je prišlo do konfederacije, so bile posebne šole, ki so se skupaj z javnimi imenovale skupne šole (Common schools). Financirali so jih iz davčnih dohodkov. Nekatere teh šol so nudile izobrazbo samo do 10. razreda. To so bile t. zv. osnovne šole. Družba tedaj ni čutila posebne potrebe po višji izobrazbi, zato se višje šole (Grammar schools) niso podpirale iz davčnih sredstev. Kdor je hotel dati otroka v višje šole, ga je moral sam vzdrževati. Ko je bil proglašen BNA Act, je ontarijska zakonodajna zbornica uzakonila podporo samo osnovnim šolam (Elementary schools). Višje šole so bile prepuščene tistim, ki so zmogli šolnino zanje. Večina ljudi se je tedaj zadovoljila z o-snovnošolsko izobrazbo. Prepričan sem, da ni nikogar danes, ki bi se potegoval za odpravo srednjega šolstva, češ naj ga vzdržujejo tisti, ki to zmorejo; stroški šolanja danes to tako ogromni, da bi bilo to nemogoče. Točno to pa se dogaja danes k a t o 1 ičanom. Približno 16,000 katoliških študentov nadaljuje svoje izobraževanje v njihovih šolah in njihovi starši morajo plačevati posebne šolnine, čeprav istočasno plačujejo šolski davek in niti od tega davka vlada ne da nikake podpore za njihovo šolanje. Kakor hitro otroci katoliških staršev pridejo v 11. razred katoliške šole, postanejo državljani drugega razreda. Kot protestanti pokažimo, kako je treba ustvarjati ozračje ljubezni in zaupanja. Recimo našim katoliškim prijateljem: ‘Mi vas bomo podprli v vašem prizadevanju, da dosežete enako in pravično podporo za šolanje vaših otrok od otroškega vrtca do konca srednje šole. Tako ureditev imajo v Kvibeku, v Alber-' ti in Saskačevanu. Mi se pravi POT NAZAJ JE TEŽKA — Lh nič ne bojimo, kaj se bo zgodi-!Renay bi se rada vrnila med lo. Smo polni zaupanja, da bo| igralke, od koder so jo izklju-popolna izobrazba v Separate j čili zaradi zvez z organiziranim School sistemu naredila iz vaših: zločinstvom. Trdi, da nima s tem nobenih zvez, da je dejansko na črni listi tako igralsko-zabavne kot zločinske organizacije. Izraelski večernik Maariv je v Tel Avivu objavil poročilo Abrahama Vidroja, bivšega pripornika sovjetskih taborišč za prisilno delo, v katerem pravi, da sedaj, po tridesetih letih molčanja, “vsemu svetu sporoča, da mu je sovjetski major Josua Sorokin med drugo svetovno vojno zaupal, da so sovjeti pomorili več tisoč poljskih častnikov v gozdovih pri Katynu.” Sovjetski genocid poljske vojske so prvi odkrili aprila 1943 Nemci, ko so blizu Smolenska, v katynskih gozdovih našli množična grobišča poljskih častnikov ter so sovjete obdolžili pokola. Moskva je obtožbo zavrnila in istočasno obdolžila Nemce, da so oni pomorili poljske častnike. Vidro, ki sedaj živi v Kiryat Ata v severnem Izraelu, je izjavil Maarivu, da more svobodno govoriti o “strašnem dogodku”, ker nima več sorodnikov v Sovjetski zvezi in se zato ne boji zanje. Vidro je izjavil, da mu je sovjetski major Josua Sorokin povedal, da se je sam udeležil množičnega pokola ob začetku druge svetovne vojne. Vidra so sovjeti zaprli v prisilno taborišče Starobjelsk, kjer je bil major Sorokin nadzornik skladišča ter sta postala prijatelja. “Major Sorokin in nekateri drugi sovjetski častniki so priznali, da so pomorili 12.000 poljskih častnikov v gozdovih pri Katynu ob izbruhu, druge svetovne vojne,” je izjavil Vidro. “Major Sorokin sam mi je dejal, da svet ne bo verjel, kar sem sam videl,” in dodal, da mu je zagrozil, da o dogodku ne sme govoriti najmanj trideset let. Vidro je nadalje povedal Maarivu, da je o pokolu govoril tudi z drugimi sovjetskimi častniki v taborišču, med njimi s polkovnikom Aleksandrom Susiovem in polkovnikom Simeonom Co-novim. V zvezi z Vidrovimi izjavami o sovjetskem pokolu poljskih častnikov v Katynu je britanska tiskovna agencija Reuter objavila poročilo, da je britanska vlada minulega junija zavrnila prošnjo več različnih mednarodnih organizacij, naj bi podprla mednarodno preiskavo pokola. Britanski vladi je bil predložen celoten seznam pomorjenih poljskih častnikov s pripombo, da so bili vsi pobiti s strelom v tilnik in da so zakopani v katynskih gozdovih. —-----o----- Nasprotnik sistema v ZSSR v opazovalnici Skupina ruske inteligence zahteva izpust mladega pisatelja Bukovskega, ki je nad pol leta zaprt v opazovalnici kot nasprotnik režima. MOSKVA, ZSSR. _ Skupina 47 znanih osebnosti, ki se ne strinjajo z režimom, med njimi znana atomska fizika Andrei Saharov in Mihail Leontovic, je protestirala proti zadrževanju Vladimirja K. Bukovskega v o-pazovalnici preko pol leta. Prijeti je poslal v preteklem marcu v tujino pismo, v katerem je obdolžil sovjetske oblasti, da svoje politične in načelne nasprotnike zapirajo v opazovalnice in umobolnice. V. Bukovsky je zaprt v opazovalnici (Serbsky Psychiatric Institute) v Moskvi že preko 6 mesecev, kolikor je po predpisih dovoljeno za preiskavo pred začetkom sodne razprave. Njegova mati je bila pozvana v ustanovo in so ji tam rekli, da njen sin “ne sodeluje” in da je telesno resno bolan, njegova revmatična mrzlica naj bi se bila poslabšala. Podpisniki protesta pozivajo oblasti, naj Bukovskega puste na svobodo. Saharov in Leontovic sta še vsak posebej prosila za Bukovskega “uravnovešene-, ga človeka s trdo voljo in globo-1 Edečš pustijo Francozu iifo za ohranitev starih spomenikov v Kambodži WASHINGTON, D.C. — Richard Melville, uradnik Asia Society, ki je pretekli mesec o-biskal Kambodžo, je razkril, da so komunisti dovolili francoskemu strokovnjaku P. Bernardu Groslier-ju nadaljevati delo za ohranjanje starih kmerskih spomenikov v Angkor ju. Ta predel so rdeči zasedli lani v juniju in vladne čete so ga pustile v njihovih rokah, da ne bi stari kulturni spomeniki v bojih trpeli kake škode. Nato je prišlo do dolgih podrobnih razgovorov in posredovanj med diplomati v Phnom Penhu, v Parizu in v Hanoiu, katerih cilj je bil poskrbeti za vzdrževanje starodavnih zgradb. Dosežen je sporazum, na temelju katerega je Francoz, ki je imel vzdrževanje teh spomenikov v oskrbi že preje, ostal z večino kambodžanskih uslužbencev na področju starodavnih temeljev in skrbi dalje za nje. Tu in tam ima težave od rdečih, ki menda “za zabavo” streljajo nanj in na njegove sodelavce, težko pa je tudi z oskrbo, ker rdeči ne dovolijo, da bi to pripeljali v Angkor z avtomobili. Dovoljuje le dovoz s kolesi. Kosygin v Alžiriji za politično rešitev spora na Srednjem vzhodu ALŽIR, Al. — Predno je v petek predsednik vlade ZSSR A. Kosygin odpotoval iz Alžirije v sosedni Maroko, je odklonil bojevito stališče, ki ga zastopa Alžirija v sporu na Srednjem vzhodu. “Osvoboditev ozemlja, ki imajo zasedenega sionisti, je mogoče doseči s politično razpravo in ne z razpravo o vojni,” je dejal Kosygin časnikarjem. CLEVELAND, O. MALI OGLAS! V najem 5-sobno moderno stanovanje za urade ali stanovanje se odda odraslim na 6426 St. Clair Ave. Najprej pokličite 481-5380 za ogled. (x) Stanovanje odda 4-sobno stanovanje oddajo na 1200 E. 167 St. (pri Grovewood). Kličite 531-1534 ______________ -G98) Hiša naprodaj Lastnik prodaja 2-družinsko hišo, 6-5, vsa podkletena, dva plinska furneza, dve garaži, na E. 67 St. Kličite 391-5569. -(198) Naprodaj Ugodno prodam prešo za vino, šivalni stroj, kosilnico za travo. Kličite LI 1-2637 ali 541-2637. (197) Sobe se oddajo Štiri sobe se oddajo odraslim, zgoraj na 646 E. 162 St. (196) Naprodaj Dva soda za vino po 50 galo-nov vsak, tudi prsten lonec (crock) za 8 galonov. Kličite 442-8567 Hiša naprodaj Lastnik prodaja enodružinsko hišo; velika sprejemna soba, velika kuhinja in jedilni prostor, 2 spalnici, kopalnica, pralna soba, plinski furnez, krasna okolica, severno od bulevarda v Willowick. Kličite 943-3635 -(196) ALEXANDRE DUMASj Grof Monte Cristo “Jaz,” pravi grof s smehljajem, pred katerim umirajoči otrpne, “jaz bi preprečil ta umor v trenotku, ko se je zlomil tvoj nož na oklepu, ki čuva moje prsi! — Da, če bi te bil našel ponižnega in skesanega, bi bil morda preprečil, da te je Benedetto umorih Toda bil si prevzeten in krvoločen, in pustil sem, da se je zgodila božja volja.” “V Boga ne verujem!” zaru-jove Caderousse. “Tudi ti ne veruješ vanj ter — lažeš — la-žeš!” “Molči!” vzklikne abbe. “Po svoji lastni krivdi umiraš. — Ah, v Boga ne veruješ in vendar umiraš po njegovi roki! — Ah, v Boga ne veruješ, in Gospod zahteva samo molitev, samo besedico, samo solzo, da odpusti Bog, ki bi bil lahko vodil mo- vila nebeška iskra, in se z velikim naporom dvigne, da bi bolje videl moža, ki je izrekel to prisego, sveto vsem ljudem. “Ah, kdo si vendar?” Grof spozna, da je ta življenjska iskra zadnja, se približa umirajočemu ter ga pogleda žalostno in resno. “Jaz sem —” mu reče na uho, “jaz sem. —” In njegove ustnice zašepečejo ime tako tiho, kakor da se ga grof sam boji slišati. Caderousse, ki je ležal napol na kolenih, dvigne roke, napne vse svoje moči, da bi vstal, sklene roke in zakliče: “O moj Bog, moj Bog, odpusti mi, da sem te zatajil; ti si, da, ti si oče ljudij v nebesih in sodnik ljudij na zemlji. Moj Bog in Gospod, dolgo sem te tajil, moj rilčevo bodalo tako, da bi bil g0g jn Gospod, odpusti mi, moj takoj izdihnil svojo dušo — Bog ti je dal četrt ure časa, da bi obžaloval. — Premisli, nesrečnik in obžaluj!” “Ne,” zamrmra Caderousse, “ne obžalujem, ker ni Boga in ne božje previdnosti, ker je samo slučaj.” “Je Bog in je božja previdnost,” pravi grof resno, “in dokaz temu je to, da ležiš pred menoj umiraj e, da obupuješ in preklinjaš Boga, dočim stojim jaz pred teboj, bogat, srečen, zdrav, močan, in se klanjam temu Bogu, glede katerega hočeš ti prepričati samega sebe, da ne veruješ vanj, a ga v dnu svojega srca vendar priznavaš.” “Toda kdo ste vi?” vpraša Caderousse in upre v grofa svoje ugasujoče oči. “Poglej me natančneje,” pravi Mcinte Cristo in mu s svečo V roki stopi bližje. “No da, abbe — abbe Busoni!” Monte Cristo vzame z glave lasuljo, njegovi lepi, črni lasje se vspo izpod nje in slikovito obkrožijo njegovo bledo obličje. “O,” pravi Caderousse, “če bi lasje ne bili črni, bi rekel, da ste Anglež — lord Wilmore!” “Niti abbe Bussoni, niti lord Wilmore nisem,” pravi Monte Cristo; “glej me natančneje in več časa ter se poskusi spomniti.” Grofove besede še enkrat oži-ye ugašujoče moči umirajočega. “Ah res,” zamrmra, “zdi se mi, da sem vas že nekje videl in vas prej poznal.” “Da, Caderousse, da, videl si me in poznal si me.” “Toda kdo ste vendar in zakaj pustite, da umrjem, če me poznate?” “Ker te nič več ne more rešiti, Caderousse, ker so tvoje rane smrtne; če bi bila rešitev mogoča, bi te, spoznavši Gospodovo usmiljenost, rešil in te — to ti prisegam na grob svojega očeta — skušal vrniti življenju in cesarju.” “Na grob svojega očeta?” reče Caderousse, kakor da ga je oži- Bog in Gospod, bodi mi milostljiv!” In Caderousse zapre oči, omahne na svoje ležišče, in izvije se mu poslednji krik, poslednji vzdih. Kri mu zastane v odprtinah njegovih široko zevajočih ran. Bil je mrtev. “Jeden!” pravi skrivnostno grof, nepremično opazuje mrtvo telo, ki ga je že spačila strašna smrt. Deset minut pozneje prideta zdravnik in kraljev prokurator v spremstvu vratarjevem in Alijevem. Sprejme ju abbe Busoni, ki je molil pri mrtvecu. VIL BEAUCHAMP Štirinajst dnij se je govorilo v Parisu samo o vlomu pri grofu; umirajoči je podpisal izjavo, ki je imenovala morilcem Bene-detta; in policija ga je pridno zasledovala. Caderousseov nož, svetilko, zvezek ponarejenih ključev in obleko razun telovnika, ki ga niso našli, so spravili pri sodniji, truplo so pokopali. Grof je rekel vsakemu, da se je pripetil ta dogodek tekom njegovega bivanja v Auteuilu in da ve zanj samo po abbeju Busoniju, ki je prebil to noč či- sto slučajno v njegovi knjižnici, v kateri se nahaja nekoliko dragocenih zvezkov. Samo Bertuccio je prebledel, ko se je izgovorilo ime Benedetto v njegovi prisotnosti; toda tega ni nihče opazil. Villefortu je bilo ukazano, naj preišče to zadevo, in vodil je preiskavo z ono strastno marljivostjo, ki jo je kazal pri vseh sodnij skih obravnavah, pri katerih je imel besedo. Toda že so minuli trije tedni, ne da bi najnapornejša poizvedovanja privedla do kakega uspeha, in ta ulom se je v svetu skoro pozabil, kajti predmet dnevnih pogovorov je tvoril zdaj nov dogodek, namreč bližajoča se poroka gospice Evgenije Dan-glarsove z grofom Andreo Ca-valcantijem. Ta zveza je bila zadnji čas javno oznanjena, in mladi mož je hodil k bankirju in od njega kot njegov zet. Pisali so Andrejevemu očetu, ki je zajedno z najiskrenejšim obžalovanjem, da zdaj ne more zapustiti Parme vsled svoje službe, dal dovoljenje k temu zakonu in izjavil, da hoče dati svojemu sinu kapital, donašajoč stoinpetdeset tisoč liber rent. Bilo je dogovorjeno, da se imajo ti trije milijoni naložiti pri Danglarsu, in dasi je nekaj ljudij Andreo svarilo in mu vzbujalo velike dvome glede premoženja njegovega bodočega tasta, ki je doživel zadnji čas opetovane velike izgube na borzi, je bil mladi mož vendar poln zaupnosti in nesebičnosti, je preziral vsa svarila in bil toliko fin, da jih ni povedal bankirju. Toda ta je grofa Cavalcantija zato tudi oboževal. Vendar temu ni bilo tako od strani gospice Evgenije Danglar-sove. V svojem sovraštvu do vsakega zakona je izrabila Andreo kot sredstvo, s katerim se oprosti Morcerfa. Ko se je zdaj to zgodilo in se jej je Cavalcanti odločno bližal, je čutila do njega sovraštvo. Morda je baron to sovraštvo opazil, a se ni zmenil zanj, ker ga je smatral za kaprico. Med tem je rok, ki ga je zahteval Beauchamp, skoro potekel, a Albert je jako dobro spoznal, kako izvrsten je bil grofov svet, naj pusti stvar, da se razvija svojo mirno pot. Nihče ni govo-on glavno j rij o članku, ki se je tikal generala, nihče spoznal v častniku, ki je izdal Janino, plemenitega grofa in paira. Toda Albert kljub temu ni bil manj razžaljen, kajti nepoznan sovražnik je hotel očrniti njegovo rodbino. In način, kako je govoril Beauchamp ž njim o tej stvari, je tudi zapustil v njegovem srcu grenko puščico. Zato je neprestano mislil na ta dvoboj, katerega pravi vzrok je upal prikriti celo svojim pričam. Beauchampa ves ta čas ni nihče videl, in če je kdo vprašal po njem, so mu odgovorili, da je za nekaj dnij odpotoval. Kje je, tega ni vedel nihče. Nekega jutra zbudi Alberta njegov komornik, ki mu javi Beauchampa. Albert si mane oči', zapove, naj odkažejo Beauchampu mali salon v pritličju, se hitro obleče in gre doli. Beauchamp je hodil v salonu gori in doli. Ko zagleda Alberta, obstane. “Korak, ki ste ga poskusili s tem, da ste prišli k meni, ne da bi počakali mojega obiska, katerega sem nameraval, se mi zdi dobro znamenje, gospod,” prične Albert. “Povejte hitro, ali vam smem podati roko in reči: ‘Beauchamp, ali priznavate svojo krivico in ostajate moj prijatelj?’ ali naj vas samo vprašam, katero orožje ste si izbrali? “Albert,” pravi Beauchamp tako žalostno, da je Albert ves presenečen, “najprej sediva.” “Toda, gospod, jaz bi mislil, da mi imate odgovoriti prej nego sedeva.” “Albert,” pravi žurnalist, “so okoliščine, pri katerih je glavna težkoča baš v odgovoru.” “Odgovor vam napravim lahek s tem, gospod, da vas še enkrat vprašam, če hočete preklicati ali ne.” “Morcerf, besedici da in ne nista zadosten odgovor na vprašanja, ki se tičejo časti, družabnega ugleda in življenja moža, kakoršen je gospod generalni poročnik grof Morcerf, francoski pair.” “Kaj je treba storiti?” “To, kar sem storil jaz, Albert. Pravijo, da denar, čas in napori ne pridejo v poštev, če s gre za korist in dobro i m e cele rodbine; pravijo, da je človeku, ki ima sprejeti dvoboj na življenje in smrt s svojim prijateljem, treba več nego navideznega vzroka, da mu je treba gotovosti; pravijo, če stoji človek z mečem ali pištolo proti človeku, kateremu je tri leta prijateljsko stiskal roko, da mora .imeti k temu vsaj vsekakor va-i žen vzrok, če hoče dospeti na bojišče z onim mirnim srcem in prosto vestjo, ki sta mu potrebna, ako hoče roka rešiti življenje.” MULLALLY PSilEll ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 ★ Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ic Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. £ Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna poslnga in aparat za vdihavanje kisika. eRMNOVA PCSREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRUMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 V.-V- - 4 '-Vh ‘V V ' ' : CHICAGO, ILL HOUSEHOLD HELP MAID WANTED High rise, 3600 Lake Shore. $1.84 hour. 5 day week. Call Manager. LA 8-3600 (195) REAL ESTATE FOR SALE BROOKFIELD—BY OWNER 6 flat brk. 4-3 rms., 1-3% rm. and 1-2 rm. furn. apts. Exc. investment. Nr. everything. Gas heat, 6 brk. garages. Must see to apprec. Sell-jng other interests. By appt. only. | 485-2667 (195) V BLAG SPOMIN OB 33. OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA IN STARA MAMA Pauline Brundič Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 12. oktobra 1928. V božjem miru zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. žalujoči: sin FRANK, hči PAULINE por. KRALL, snaha DOROTHY, zet HENRY, vnukinja JUDY, Cleveland, O. 12. okt. 1971. NAROČITE SI * ' ' ?• DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE K S K j ameriška smmm Kmimu jebnota (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJ A V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke ps takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine « za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $680.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vasi okolico izpolnl-.o izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. f AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joiiet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ................................................- NASLOV ............................................— MESTO ........-......................................- DRŽAVA CODE TISKOVINE PRI ' V: AMERIŠKI DOMOVINI ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Gair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: ..................................... Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO f ŽENIM IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA. KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenua HEnderson 1-0628 I I i I |i V | j"|'i|"|"3"E I I I 1 l'il^ fr^ ..