LETO XXIII. — številka 70 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ta Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar S» Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 12. 9. 1970 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od }. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot pol tednik, in sicer *»b s r ? d a h in sobotah 6 stran: Umrl je slovensk umetnik kipar Lojze Dolinar 7, stran: Helena Pretnar na pragu 100-letnice 9. stran: »Rasti, rasti, domek moj!« 14. stran: Uvoženo pero stran: O festivalu so rekli mešanica kav Kranj, 11. septembra — Ob 20. obletnici delavskega samoupravljanja v tovarni Iskra Elektromehanika Kranj je bila dopoldne slavnostna seja delavskega sveta. Na seji je predsednik delavskega sveta Henrik Peternelj uvodoma spregovoril o razvoju Iskre v 24 letih in o njenih načrtih v prihodnje. Potem so podelili priznanja dvanajstim predsednikom delavskih svetov, spominske ure za dvajsetletno delo v tovarni pa je prejelo 96 zaposlenih. Nazadnje je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar izročil odlikovanja predsednika republike Tita šestim članom kolektiva: Jakobu Vehovcu, Ivanu Cvaru, Jakobu Fabijanu, Viktorju Svabu, Antonu Strbenku in Francu štrbenku. Po slavnostni seji delavskega sveta je bila na dvorišču tovarne proslava, ki so se Je razen članov kolektiva udeležili tudi predsedniki jeseniške, radovljiške in kranjske občinske skupščine, predstavniki kranjskih družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki združenega podjetja in kranjske tovarne. Na proslavi je govoril predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič, v programu pa so sodelovali: Stane Sever, mladinski pevski zbor Gimnazije Kranj in pihalni orkester Kranja. — Na sliki: predsednik delavskega sveta Henrik Peternelj med govorom na slavnostni seji. — A. ž. — Foto: F. Perdan Ob navzočnosti številnih gostov, med njimi tudi tovariša Borisa Ziherla, je včeraj, v petek, 11. septembra, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner odprl nova obrata barvarne in predelave volne ter prenovljeni obrat kodravke v Gorenjski predilnici škofja Loka. Objekti, ki so jih gradili dve leti, so veljali tovarno 20 milijonov novih dinarjev. Z njimi bo podjetje močno povečalo obseg proizvodnje in uvedlo izdelavo dveh končnih artiklov — volne in sintetike za pletenje. Računajo, da se bo skupna vrednost proizvodnje povečala na 130 milijonov din, lani 100 milijonov din, prihodnje leto pa že na 170 milijonov din. — Foto: F. Perdan Ali ste že videli nov prospekt Šfej^e^ Dobite ga v vseh naših prodajalnah! JESENICE Tako kot v ostalih gorenjskih občinah bodo tudi na jeseniškem občinskem odboru zveze združenj borcev NOV podelili posebna priznanja zaslužnim občanom in članom ZB ter organizacijam, ki so se posebno izkazali pri razvijanju tradicij narodnoosvobodilnega boja. Priznanje je izdelal akademski slikar Jaka Torkar Na Jesenicah računajo, da bodo ta priznanja podelili 29. novembra letos. -Jk Plenum občinskega odbora zveze združenj borcev NOV na Jesenicah bo v zadnjih dneh septembra ali prvih dneh oktobra. Obravnavali bodo politično vlogo članstva zveze borcev in socialne ter materialne zadeve borcev NOB. -Jk KRANJ V ponedeljek ob 9. uri bo v prostorih kranjske občinske skupščine posvetovanje o uresničevanju stališč I. konference zveze komunistov Slovenije in o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih v Sloveniji in Jugoslaviji. Posvetovanje je pripravil medobčinski svet ZK za Gorenjsko. Ob 16. uri se bodo v ponedeljek sestali v Kranju predsedniki krajevnih organizacij SZDL in predsedniki krajevnih skupnosti kranjske občine. Na posvetovanju, ki ga sklicuje sekretariat sekcije za komunalni sistem pri občinski konferenci SZDL, bodo razpravljali v vključitvi krajevnih skupnosti v petletni načrt akcij krajevnih skupnosti. Znano je, da je to tekmovanje pred časom razpisal za krajevne skupnosti v Jugoslaviji zvezni odbor Porodica i domaćinstvo. Na ponedeljkovem posvetovanju bodo razen tega razpravljali še o bodočem delu in nalogah krajevnih organizacij socialistične zveze » kranjski občini. , A. 2. Na predlog republiške konference SZDL se bodo v torek 15. septembra, dopoldne v Kranju sestali predstavniki občinskih konferenc socialistične zveze iz Domžal, z Jesenic, iz Kamnika, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in iz Tržiča. Na rednem skupnem posvetu, ki je vsakokrat v drugi gorenjski občini, bodo tokrat razpravljali o volitvah vodstev socialistične zveze, delovnih programih občinskih konferenc SZDL in njihovih organov, o uresničevanju sistema stalnega evidentiranja kadrov, akcijskem programu za pomoč jn varstvo ostarelih ljudi v Sloveniji in o delovanju konference za družbeno aktivnost žensk. A. 2. RADOVLJICA Krajevna organizacija zveze borcev Podnart je za danes ob 16. uri pripravila v kulturnem domu v Podnartu partizansko srečanje. Povabili so vse borce in aktiviste, ki so pred vojno in med vojno ter po vojni živeli na področju krajevne skupnosti. Za srečanje so pripravili poseben kulturni program, poskrbeli pa bodo tudi za zabavo. A. 2. ŠKOFJA LOKA Predsednik sveta gorenjskih občin Stanko Kajdiž je za sredo dopoldne sklical četrto sejo sveta. Seja bo v škofji Loki, na njej pa bodo razpravljali o poteku priprav za izvedbo republiškega zakona o zdravstvu in zakona o zdravstvenem zavarovanju in drugih oblikah zdravstvenega varstva, o problematiki socialnega zavarovanja s področja zdravstvenega, starostnega in kmetijskega zavarovanja in o problematiki s področja zdravstva. A. 2. Minulo sredo popoldan so se v škofji Loki sestali člani ožjega odbora za pripravo praznovanja 1000-letnice loškega ozemlja, ki bo leta 1973. Skupina obstoja že precej časa, vendar se je pokazalo, da je kot celota prevelika, preštevilna. Udeleženci sestanka, predstavniki in namestniki predstavnikov posameznih komisij, so zato sklenili sestaviti ožji operativni odbor, ki je usmerjal vse delo. V bodoče se ne sme več dogajati, da neka komisija sprejme določen akcijski program, nihče pa ne ve, ali in kako odgovorni ta program izvajajo. Prisotni so nadalje poudarili, da je treba nemudoma izdelati delovni načrt in predlog potrebnih sredstev za leto 1971. Predsedniki oziroma namestniki vseh devetih komisij morajo čim prej sklicati posvet in sestaviti plan konkretnih akcij. V tej zvezi so navzoči razpravljali tudi o namestitvi profesionalca, ki naj bi bil nekakšen usklajevalec ukrepov. Usklajeval naj bi delo komisij in sprejel izvajanja nalog v drugih krajih občine. Tisočletnice namreč ne praznuje le mesto, ampak celotna komuna. (-Ig) Praznik KS Visoko Naselja v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini bodo od 13. do 19. septembra pripravila več prireditev v počastitev krajevnega praznika. Tako bo jutri ob 9. uri najprej v zadružnem domu na Visokem slavnostna seja krajevne skupnosti, na kateri bodo podelili priznanja članom vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacij, ki so delali v njih v zadnjih 25 letih. Priznanja pa bodo podelili tudi vsem dosedanjim predsednikom krajevne skupnosti. V ponedeljek ob 18. uri je na programu namiznoteniški turnir, v torek ob isti uri pa društveno prvenstvo v streljanju z zračno puško. V sredo ob 16. uri bo v Olševku nogometni turnir, v četrtek ob 17. uri gasilske vaje vseh društev, v petek ob 20. uri bo kino predstava, v soboto ob 20. uri pa bo še akademija v počastitev krajevnega praznika. V okviru krajevnega praznika pa bo prihodnjo nedeljo, 20. septembra, ob 15. uri popoldne prostovoljno gasilsko društvo Visoko priredilo v zadružnem domu na Visokem veselico. A. 2. Projektivno PODJETJE, KRANJ Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ Osnovna šola PETER KAVCIC škof ja Loka razpisuje prosto - delovno mesto ŠOLSKEGA PSIHOLOGA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: visoka šolska iz- obrazba ustrezne smeri. Nastop službe takoj. Pri- jave sprejemamo 15 dni po objavi. TRŽIČ UREDNIŠTVO SPRAŠUJE V minulih treh sobotnih številkah smo objavili naslednja vprašanja: • Kdo je kriv in kdo odgovoren, da sta hotela Krvavec in Šmarjetna gora zaprta? • Kdo je odgovoren, da se v Kranju od 16. ure dalje ne dobi nobenega kruha več? 9 Kaže, da bo odsek ceste Kranj— Škof j a Loka med Žabnico in Loko letos končno popravljen. Kako bo z odsekom ceste med Žabnico in Kranjem, ki je prav tako potreben temeljitega popravila? Kje so tisti, ki bi lahko odgovorili na ta tri vprašanja? Na prvem mestu muzej revolucije Na zadnji seji občinskega odbora zveze združenj borcev NOV na Jesenicah in komisije za razvijanje tradicij NOB so obširneje govorili o perspektivnem programu razvoja spomeniškega varstva v občini. Na prvem mestu je še vedno ureditev muzeja revolucije v Kosovi graščini. Na zadnjem sestanku pripravljalnega odbora 29. junija so ta organ okrepili s predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij, ker ureditev tega objekta ni naloga samo borčevske organizacije, ampak vseh Jesenic. Nadalje so spregovorili o ureditvi spomenikov NOB v občini. Na prvem mestu sta grobišči in spomenika na Jesenicah in Koroški Beli. Na Koroški Beli so že ustanovili poseben odbor, za ureditev obeležja na Jesenicah pa bodo poskrbele množične organizacije s terenov Plavž, Pod-mežaklja in Sava. Vzporedno s tem pa bo potrebno rešiti problem osrednjega spomenika pred železniško postajo V ponedeljek bo prva jesenska seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda omenjamo predvsem priprave na konferenco, ki bo v oktobru, razpravo o programu izobraževanja v krajevnih organizacijah Socialistične zveze, razpravo o ustanovitvi kulturne skupnosti, ustanovitvi društva za pomoč duševno manj razvitim ljudem in organizaciji pomoči in varstvu ostarelih. -ok na Jesenicah. Spomenik v sedanji obliki in okolju ni Prl' meren. Ena od idej je, da bi ga prestavili na Čufarjev trg med Gimnazijo in Titovim domom. Zato bodo sklicali poseben posvet, na ka' terega bodo povabili tudi urbaniste ter predstavnike r&* publiškega odbora zveze združenj borcev, ki so botrovali izgradnji sedanjega spomenika. Ce bi spomenik Pre" stavili, ne bi porabili velikih denarnih sredstev, ampak poiskali ustrezno tehnično re* šitev, ki bo zadovoljila širši krog Jeseničanov. Lotili se bodo tudi ureditve spomenika na Hrušici. Fo načrtu naj bi ga obogati" s skulpturami. Zadeva je sta; ra že več let in kaže, da 1 družbene or •nizacije teg? področja niso kos. Radi W> da bi bil spomenik urejefl do 1972. leta, ko bomo praznovali 30. obletnico us-trciitve talcev na mestu, kjer je u> nes spomeniik. Naslednji problem je spomenik v Kranjski gori. O® urejevanju tega kraja se ln nanj premalo računalo in tf sedanji obliki ne ustreza več-Kraj bi potreboval zares bogat spomenik, saj je za tujci to prvo srečanje z Jugosl* vi j o. Povrhu vsega pa so bi'a dana zagotovila, da se D° vzporedno z urejevanjem kraja rešilo tudi vprašanje spo* menika NOB. J. Košnje* Splošno gradbeno podjetje Sava Jesenice gradi v Stari Fužini most. Zgradili ga bodo za kasnej So novogradnjo hotela Lev v Bohinju. — Foto: F. Perdan Nova pošta v Boh in" u ▼ poslovno-rekreacijskcm centru blizu hotela Jezero v Bohinju bo jutri (nedelja) °*> 10. uri dopoldne PTT podaje iz Kranja odprlo v lastnih prostorih pošto Bohinjko jezero. Ob tej priliki se k°do v Bohinju srečali vsi delavci PTT podjetja Kranj, srečanje bo pripravila sindikalna organizacija podjetja. Poslovno-rckreacijski center, ki ga gradi Gradbeno podjetje Bohinj, bi moral biti sicer že gotov pred začetkom glavne sezone v Bohinju, vendar so se dela zavlekla. Tako bodo jutri najprej odprli poštne prostore, v katerih je tudi prostor za avtomatsko telefonsko centralo. Do konca meseca pa pričakujejo, da bodo v no- vem poslovno-rekreacijskem centru odprli tudi kegljišče in restavracijo Transturisto-vih hotelov v Bohinju, trgovino Ljubljanskih mlekarn in poslovne prostore ter trgovino turističnega društva Bohinj. Investitor novih poštnih prostorov je bilo PTT podjetje Kranj. A. 2. ,utri dopoldne bo PTT podjetje iz Kranja v novem poslovno rekreacijskem centru v BohI-Jl« odprlo pošto Bohinjsko jezero. Druge prostore v novem objektu nameravajo odpreti do *°nca tega meseca. — Foto: F. Perdan Slaščičarna v Tržiču odprta I>anes dopoldne bodo od-Prli v atriju tržaške občinske . avOe novo slaščičarno, ki 30 kraj že dolgo časa po-g05«. V notranjih prostorih, so kar najmoderneje ure- Vos« oo 22 sedežev, zmoglji-Pa bodo lahko povečali ob lepem vremenu prod lokalom, kjer bo nasad lončnic obkroža! gostinski prostor s 40 sedeži. V razgovoru z direktorjem Slaščičarne in kavarne Kranj, ki je investitor tega lokala, smo izvedeli, da bodo v novi slaščičarni postregli obiskovalcem z že znanim pecivom, ki so ga Tržičani doslej kupovali lahko le v prodajalnah kruha, na razpolago pa bodo imeli tudi kavo ter vrsto brezalkoholnih in alkoholnih pijač. - ok Cestno podjetje Kranj je že asfaltiralo nekatere odseke na cesti Jereka - Stara Fužina. Pred dnevi so prebivalci Srednje vasi urejevali tudi kanalizacijo in vodovodne priključke. Ko bodo ta dela opravljena, bo Cestno podjetje asfaltiralo celot* ni odsek. — Foto: F. Perdan murka pripravlja ekskurzijo Samoupravni organi trgovskega podjetja Murka Lesce so sklenili, da bo Murka letos in prihodnjo pomlad poslala dve skupini svojih delavcev na strokovno ekskurzijo v Švico. Prva skupina 40 prodajalcev oziroma trgovcev bo odpotovala v nekatera večja švicarska mesta že v prihodnjo soboto. Ogledali si bodo večje sorodne trgovine in v njih primerjali prodajo, založenost in druge značilnosti trgovske stroke, še posebno pozorni bodo, kako se trgovine oziroma trgovska podjetja v Švici prilagajajo zahtevam turizma. Ekskurzija bo trajala pet dni. Prihodnjo pomlad pa bo odšlo na podobno ekskurzijo v Švico še 40 delavcev zaposlenih v Murki. Ker je Murka v zadnjih nekaj letih navezala prijateljske stike z nekaterimi trgov-skimi podjetji v švici, namerava v prihodnje nekaj svojih delavcev poslati v Švico na prakso. A. 2. STE V ZADREGI, KAM PELJATI GOSTE? Pričakuje vas hotel Letališče Brnik z na novo urejenim brniškim gajem Vsako soboto od 18. do 23. ure ples. Postrežcni boste z zajamčeno pristnimi vini in jedili na žaru. Hotel obratuje neprekinjeno, prostori pa so zelo primerni za zaključene družbe. Po 22. uri odprt mini bar Najmanj 800 dinarjev pri normalnih delovnih pogojih V jeseniški občini kar 1530 ljudi zasluži manj kot 800 dinarjev mesečno, kar ni dovolj za normalno življenje Kaže, da je obravnavanje osebnih dohodkov in življenj ske ravni Jeseničanov ena od glavnih nalog jeseniškega občinskega sindikalnega sveta. Pred meseci smo se o tem pogovarjali v Železarni, preteki; teden pa na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta. V razpravi so sodeloval; predstavniki delovnih organizacij razen Železarne in člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Znano je namreč sta- Drdavska t n"verza TOMO EHEJC Kranj razpisuje prosto delovno mesto HIŠNIKA KURIRJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: najmanj polkvali-iciran delavec in izpit za turjača centralnih kurjav. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa lišče republiškega sindikalnega sveta, da najmanjši mesečni osebni dohodek v Sloveniji ne bi smel biti nižji od 890 dinarjev, in to ob normalnem delovnem času ln normalnih delovnih pogojih. Takšnega mišljenja so tudi Jeseniški sindikalni delavci. Da bi bila jeseniška slika o osebnih dohodkih in druž benem ter zasebnem standardu jasnejša, so pred nami nekateri podatki, ki veljajo za letošnji marec oziroma prvo polletje. Letošnji polletni jeseniški mesečni osebni dohodki v gospodarstvu so se v primerjavi z lanskimi povečali za 16,1% (od poprečnih 104.000 dinarjev mesečno na 121.000 dinarjev), v negospodarstvu pa za 17,3 odstotka (od poprečnih 117.000 mesečno lani na 138.000 letos). To je precejšen skok, vendar še vedno premajhen v primerjavi z rastjo realizacije in dohodka občine, saj na primer nobena delovna organizacija polletja ni zaključila z izgubo, kar je znamenje dobrega gospodarjenja. Obe navedeni postavki sta porasli za več desetin odstotkov. Ce gledamo zapisane rezultate samo z ene plati, si zares lahko pomanemo roke. Zdravstveni dom Kranj ponovno objavlja javno prodajo avtomobilov, ln sicer 1. sanitetni avtomobil ZASTAVA 1300, letnik 1968. Avtomobil je v voznem stanju. Ogled je mogoč vsak dan, in sicer v reševalni postaji v Kranju. 2. sanitetni avtomobil ZASTAVA 1300 v voznem stanju. Ogled je mogoč vsak dan, in sicer v reševalni postaji ZD Skofja Loka. 3. sanitetni avtomobil CAMPAGNOLA, letnik 1964. Ogled je mogoč vsak dan v Zdravstvenem domu Tržič. 4. dva osebna avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1964 oziroma 1965. Avtomobil letnika 1965 je karamboliran. Ogled je mogoč vsak dan v reševalni postaji v Kranju. Interesenti naj dostavijo ponudbe, v katerih navedejo ceno avtomobila, ki so jo pripravljeni plačati, in sicer v zaprti kuverti na naslov: Zdravstveni dom Kranj — prodaja avtomobilov. Ponudbo je treba dostaviti do vštetega 17. septembra. Vendar poglejmo te številke še z druge plati. V jeseniški občini je skoraj 12.000 zaposlenih, od teh pa kar 1530 delavk in delavcev mesečno ne prejme več kot 800 dinarjev. Nekateri, 373 (po podatkih iz marca), pa celo pod 600 dinarjev na mesec. In takšni delavci so celo v podjetjih, kjer je poprečni mesečni dohodek večji od 2000 dinarjev. Sicer pa je v jeseniški občini največ takšnih, ki prejemajo na mesec poprečno med 1000 jn 1400 dinarji. To so v glavnem kvalificirani delavci, ki bi mogoče dobili za enako delo drugje več denarja. Z Jesenic prav zaradi nizkih osebnih dohodkov že odhajajo strokovnjaki in visoko kvalificirani delavci. Ali ne bomo srečali kmalu podobne pojave tudi med kvalificiranimi delavci? Mogoče so v posameznih kolektivih osebni dohodki nižji zaradi vlaganj v razširitev podjetja. To je sicer v redu, vendar »škrtanje« osebnih dohodkov na ta račun ne sme trajati v nedogled ... Osebni dohodek je tudi eno od meril družbenega in osebnega standarda, vendar ne edino, saj je tu še stanovanjska izgradnja, rekreacija delavcev, njihovo kulturno udejstvovanje itd. Na Jesenicah razpolagajo le s podatki o stanovanjski gradnji, za katero dajejo letno 900 starih milijonov dinarjev. To so sredstva, ki se naberejo iz 4-odstotnega obveznega prispevka za stanovanjski sklad. S tem denarjem letno lahko zgradijo okrog 100 stanovanj. Trenutno pa bi jih potrebovali najmanj 1000. število prosilcev pa je iz leta v leto enako. Zato ukinitev tega prispevka po mnenju predsedstva občinskega sindikalnega sveta ne bi bila koristna. Nasprotno. Stanovanjska gradnja bi bila prizadeta. Posledica tega je predlog, da bi na Jesenicah kljub uradni ukinitvi tega prispevka še naprej plačevali v ta sklad in s tem zagotovili ustrezno stanovanjsko izgradnjo in politiko. Takšno stališče bo moral uzakoniti ustrezen sklep občinske skupščine. O teh problemiih bodo sedaj spregovorile osnovne sindikalne organizacije in že z&ane podatke dopolnile z najnovejšimi. Največ govora bo seveda o tistih delavcih, katerih mesečni dohodek ne dosega 80 starih tisočakov. J« Košnjek Marija Engelman — 80-letnica Marija Zupan je bila rojena 11. septembra 1890 na Klancu. Doma je bilo 16 otrok. S 27 leti se je poročila in z možem Engelmanom sta imela pred vojno gostilno pri Felnerju v Kranju. Rodilo se jima je 6 otrok in danes so žive še štiri hčerke. S hčerko Vero sedaj živita v Vodopivčevi ulici 9 v Kranju, v hiši, kjer je bil 20. marca 1920 ustanovljen občni zbor krajevne organizacije delavske socialistične stranke za Slovenijo v Kranju. Lani, ob 50. obletnici KPJ in zveze komunistov Jugoslavije, so na pročelju hiše vzidali spominsko ploščo na ta pomemben dogodek. »Pred vojno so bili pri nas zelo pogosti delavski sestanki. Posebno v letih, ko so bili v Kranju in na Gorenjskem pogosti štrajki, sva z možem ki mi je umrl pred 22 leti, velikokrat pazila, da ne bi prišli žandarji. Dobro se spominjam, da smo vedno, kadar je bil kakšen sestanek, gostilno zaprli in zagrnili okna.« Marija Engelman je bila vedno pripravljena popazit'/ da so sestanki nemoteno P0" tekali. Velikokrat sta na ta' kratne delavske sestanke Felnerju prihajala tudi Mlakar iz Šenčurja in Krč s Klanca pri Kranju. Med vojno pa je Marija — Engelma-nova mama nenehno pomaga* la aktivistkam. Spominjam se, da sta se pri njej oglasili tudi Vida Šinkovec in Mileua Korbar. Takrat je velikokrat hodila po zdravila in drug? potrebščine za različne akcije. Ko smo, jo v četrtek dopol" dne obiskali, nam je zaupala« da je včasih zelo rada hodila v gozd po gobe in na spreho-de. Žal takšnih izletov Ue zmore več. Še vedno pa veliko bere in je ponosna na bogato knjižnico. Pravi, da 3e bila lepa knjiga vedno njena najboljša prijateljica. Ob 80-Jetnem jubileju J1 iskreno čestitamo in želim0 še vrsto zdravih let. A. žalar Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26 sprejme na delo inkasanta za področje Kranja in neposredne okolice Sposobnemu jnkasantu nudimo možnost dobrega zaslužka v obliki provizije. V poštev pridejo predvsem upokojenci-ke, študentje ali drugi interesenti za priložnostno delo. Ponudbe je treba poslati najkasneje do 30. septembra kadrovski službi podjetja na gornji naslov. SOBOTA, 12. septembra 1970 GLAS * 5. STRAN Ekstra — eksport Simon Prescheren Tarvisio (Trbiž), telefon 21-37 # radijski sprejemniki za avto blaupunkt % naprave za centralne kurjave O gorilniki na olje od 70.000 lir dalje Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Kmetijsko gospodarstvo Škof j a Loka proda 1. stroj vviihlmaus izruvač krompirja 2. stroj bucher izruvae krompirja Vse potrebne informacije dobijo interesenti na naslovu Kmetijsko gospodarstvo Skofja Loka, obrat Posestvo, telefon 85-556 Podjetje Kovinska oprema v Mojstrani razglasa prosto delovno mesto kvalificiranega galvanizerja za nedoločen čas POGOJI: končana poklicna šola in vsaj leto dni prakse. Stanovanja ni na razpolago. Ponudbe pošljite do 1. oktobra na naslov Kadrovska komisija podjetja KOOP Mojstrana Izvršni odbor občinskega Rdečega križa Kranj razpisuje prosto dcV^vno mesto za nedoločen čas administratorke-strojeniske Pogoji: L 4-letna administrativna šola, dobro znanje strojepisja in korespondence II. 2-letna administrativna šola, dobro obvladanje strojepisja in nekaj let delovne prakse v strojepisju in administrativnem poslovanju Poizkusim doba 2 meseca. Stanovanje ni zagotovljeno. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi, dosedanjih zaposlitvah, kratkim življenjepisom m potrdilom o nekaznovanju naj kandidati vlože najpozneje do 30. septembra na Občinski odbor RK Kranj, Trg revolucije 1. Uspešna sezona v Bohinju Transturistovi hoteli letos brez izgube Dokončni podatki o glavni turistični sezoni v Bohinju sicer še niso znani, vendar pa so predstavniki uprave »Transturi-stovih hotelov v Bohinju enotnega mnenja: »V prvih šestih mesecih letos smo dobro poslovali, glavna turistična sezona je bila zelo dobra, zato nas tudi preostali meseci do konca leta ne morejo presenetiti. Skoraj zagotovo že lahko napovemo, da bomo letos prvič poslovno leto končali brez izgube ali pa še celo z manjšim dobičkom.« Glavna turistična sezona je v Bohinju trajala od 10. julija do 20. oziroma 25. avgusta. Ta čas so bili bohinjski hoteli zasedeni 90- do 95-oJ-stotno. Med tujimi gosti so prevladovali Nizozemci, Nemci in Italijani BiJo pa je tudi precej Francozov, Američanov, Belgijcev in drugih. Posebno v kampu, ki je bil med sezono popolnoma zaseden, so zabeležili zelo pestro mednarodno zasedbo. Pa tudi te dni-so hoteU še dobro zasedeni. 1. septembia so sicer zaprli hotel Bellevue z dependanso Savica, hotel Triglav in Ski hotel na Voglu, vendar pa je v drugih hotelih zasedenih še okrog 40 do 45 odstotkov vseli postelj. Lepo turistično sezono pa so zabeležili tud: v domu Jelka na Pokljuki. Poprečna zasedenost je znašala okiog M odstotkov, med gosti pa je bilo letos na Pokljuki naj- . več Italijanov. Ko smo poprašaJi, čemu pripisujejo tohkšen uspeh, so nam povedali, da so predvsem pazili, da so rzpolni.'i vse obveznosti, xi so jih sprejeli ob podpisu pogodb z raznimi agencijami. Druga naloga, ki so si jo zastavili pred glavno sezono (in se je dobro obrestovala) pa je bila I zagotovitev kvalitetnih go- j stinskih storitev. To jim je J uspelo predvsem zato, ker so že s 1. majem v hotelih povečali osebne dohodke za okrog 24 odstotkov. S tem pa so se izogmii težavam, ki so jih imeli ponekod zaradi odhajanja gostinskih delavcev drugam. Trenutno pa se v hotelih že pripravljajo na zimsko sezono. Pravijo, da bo uraden začetek sezone 19. decembra, ko bodo odprli vse hotele. In tudi za zimsko sezono napovedujejo, da bo uspešna. »Turistično društvo Kamnik je marca letos povabilo 17 domačih gostinskih in trgovskih podjetij, da sodelujejo v tradicionalni prireditvi dan narodnih noš. Prireditev bi morala biti prvo nedeljo v septembru. Od gostincev in trgovcev smo želeli slišati, pod kakšnimi pogoji so pripravljeni prevzeti celotno ali delno oskrbo z jedačo in pi- če bo vreme le kolikor toliko naklonjeno. Za novoletne praznike imajo v hotelih že sedaj rezerviranih okrog 80 odstotkov vseh zmogljivosti. Pri tem pa velja omeniti, da so sobe rezervirali gostje, ki bodo med novoletnimi prazniki in po njih ostali v Bohinju 7 do 14 dni. Med pogovorom so nam tudi zaupali, da bodo pozimi začeli preurejati Sport hotel na Pokljuki. Vse sobe bodo prenovili in jih opremili s tuši in kopalnicami. V preuredi t \ enih načrtih pa je predviden tudi plavalni bazen. Upajo, da bo Sport hotel spet odprt pred začetkom prihodnje letne sezone. A. Zal.ir jačo na prireditvenem prostoru. Na naš poziv je odgovorilo samo eno podjetje in še to negativno O tem smo obvestili predsednika občinske skupščine, ki je zaradi dogovora o prireditvi na občini sklical sestanek z dvajsetimi podjetji. Od teh pa so se samo štirje udeležili sestanka. Predstavnik hotela z Velike planine je izjavil, da je Velika planina previsoko, Ljubljana pa predaleč.' Predstavnik delavskega doma v Kamniku je izjavil, da bi rad pomagal, če bi bila prireditev ob delavskem domu. Direktor Planike je izjavil pripravljenost, da v hotelu Planika in kavarni Veronika pripravi solidno postrežbo. Trgovsko podjetje Kočna je bilo pripravljeno prevzeti organizacijo prodaje jedače in pijače na glavnem mestnem trgu. Nihče pa ni bil pripravljen prev/eti organizacijo na prireditvenem prostoru. Tovarna Svit nam je odpovedala veseliščni prostor na Bakovniku. So pa nastopile tudi druge težave. Republiški sekretariat za gospodarstvo smo zaprosili za zaporo ceste, da bi lahko organizirali po mestnih ulicah povorko naiodnih noš. Pogoji za zavarovanje ceste pa so bili tako ostri, da bi nas to stalo precej denarja. Tako smo se za letos poslovili /. inis'iiu na prireditev, ki je prejšnja leta vzbujala splošno pozornost po Sloveniji.« J. Vidic Novi hoteli v Kranjski gori Vse večje pOpraševanje tujih in domačih agencij ter posameznih gostov pa ležiščih in penzionskih storitvah v poletni in zlasti zimski sezoni je bilo vzrok, da so se številne turistične in ostale organizacije v Sloveniji in od drugod odločile v Kranjski gori zgraditi več novih hotelov. Jeseniško hotelsko podjetje Gorenjka. ki se je združilo s kranjskogorsko Žičnico, je že začelo graditi hotel B kategorije z 260 posteljami in s 180 sedeži, pokritim bazenom, kegljiščem, baroni in samopostrežno restavracijo. Hotel bo verjetno zgrajen še pred začetkom zčmske sezone 1971 in bo veljal okrog 28 mftijonov dinarjev. Gorenjka pa je prevzela tudi zgraditev žičnice sedežnice iz Podko- rena na Bukovnik. Višinska razlika bo 440 metrov, smučarska proga pa bo dolga 1250 metrov, žičnica bo lahko v eni uri prepeljala 720 oseb. Nov hotel bo začel gradit: tudi Kompas. Objekt bo imel A kategorijo in bo staJ za motelom. Imel bo 300 ležišč in bo veljal 40 milijonov dinarjev. V njegovem okviru bo tudi pokrit bazen in avtomatsko kegljišče Tudi za tretji hotel je že pripravljena dokumentacija. To bo hotel B kategorije s 160 posteljami, ki ga bo zgradila hrvatska turistična organizacija Kvarner ekspres. Pod vojašnico pa bo ljubljanska tovarna Lek zgradila še četrti hotel s 150 ležišči za potrebe članov kolektiva in ostalih gostov. J. Košnjek Pogreb narodnih noš? Če bi bilo vse prav, potem bi se naslov pravilno glasil: dan narodnih noš. Potrkali smo na vrata turističnega društva Kamnik in naravnost vprašali: »Sest let zapored ste v Kamniku prirejali dan narodnih noš. Letos pa je o tej tradicionalni prireditvi vse tiho. Prosimo, odgovorite nam, zakaj prireditve ne bo.« Alfonz Skala, tajnik turističnega društva Kamnik, je odgovoril: Umrl je slovenski umetnik kipar Lojze Dolinar Vest o smrti kiparja Lojzeta Dolinarja, ki smo jo predvčerajšnjim prejeli iz Ičičev pri Opatiji, nas je boleče iznenadila. Kljub častitljivi starosti sedeminsedemdesetih let, je bil nestor slovenskih kiparjev še poln načrtov in volje do ustvarjalnega dela. je Lojze Dolinar Kranju podaril! In še to: jesen svojega življenja je pokojni kipar od leta 1964 preiivel v Kranju, v Rotarjevi ulici it. 4. Naj še omenim da imamo v širši okolici Kranja še dve javni spomeniški plastiki, ki ju je izdelal pokojni umet- Kipar Lojze Dolinar pri modeliranju. — Foto: A. Ignaščenko Zdaj pa stojimo nemi in skoro brez daha ob gomili, ki je vzela vase velikega umetnika, izjemno delovnega, marljivega človeka, tihega, zadr-ianega in zvestega prijatelja. O mestu, ki ga bo zavzemalo ime umrlega kiparja v panteonu slovenske umetnostne Zgodovine, bodo še pisala strokovno bolj usposobljena peresa. Mi bi radi le to podali, da bo Dolinar j evo ime tudi s Kranjem trajno povezano: že v letih med obema vojnama je pokojni kipar izdelal vrsto dekorativnih figur iz štuka za novo poslopje Stare pošte. V letu 1964 pa je Dolinar kar napolnil naš Trg revolucije z monumentalnimi bronastimi plastikami, ki predstavljajo naš osvobodilni boj in zmago. Pred dvema letoma je kipar — kot za slovo — podaril Kranju bronasto poprsje pesnika Prešerna. Se trajneje pa bo ohranjala spomin rta umetnika galerija z njegovim imenom. Zbirka — Dolinarjeva galerija — predstavlja obsežen pregled kiparjevega dela — njegovega duha in znanja. In ne navsezadnje tudi umetnikove velikodušnosti — celoten opus nik: v Cerkljah imajo soome-nik skladatelju Davorinu Jenku na Visokem pa stoji pred zadružnim domom Dolinarjeva figuralna kompozicija v bronu — spomenik padlim borcem v NOB. Lojze Dolinar se je rodil 19. aprila 1893 v Ljubljani. Umetniškemu poklicu se je zapisal že leta 1905 ko jd vstopil v kiparsko obrtno šolo. Tu mu je bil učitelj akademski kipar Alojzij Repič. V letih 1910 in 1911 se je Dolinar šolal na dunajski umetniški akademiji pri profesorju Miillnerju, že naslednje leto pa je mladega umetnika pritegnilo Monakovo, takratno žarišče evropske likovne ustvarjalnosti. Po nekaj letih ki jih je mladi umetnik preživel sredi dela v svojem ljubljanskem ateljeju je moral Lojze Dolinar oditi k vojakom. Dve leti — 1917, 19/8 — je prebil v polku Kranjskih Janezov >; luden-burgu. Po koncu vojne se je življenje delaželjnemu kiparju vendarle nasmehnilo. Naročil je bilo dosti, celo v New Yor-ku se je leta 1919 našlo delo zanj. Iz te dobe je tudi monumentalni nagrobnik Jane- zu Evangelistu Kreku na ljubljanskih Žalah. Nesporno je to še vedno najlepša slovenska nagrobna figuralna kompozicija. Plodovita leta Dolinarjeve-gla ljubljanskega obdobja se zrcalijo v celi vrsti portretov (Jakopič, Vavpotič, Smrekar in drugi), figuralnih kompozicijah (Šaloma, Putifarka, Matija Gubec) in dekorativnih plastik in reliefov (Mojzes na NUK, Napoleonov spomenik, glave skladateljev pred glasbeno šolo, figure na številnih ljubljanskih javnih stavbah idr.). Izjemni ustvarjalni vzpon je Dolinar dosegel Z dvema konjeniškima plastikama, ki pa ju je zaradi jugoslovanskega dinastičnega naličja laški okupator uničil. Leta /932 se je Lojze Dolinar preselil v Beofrad. Tjakaj so ga klicala velika naročila. Tudi po osvoboditvi je vse do odločitve, da se vrne v domače kraje, dobival izjemno pomembna spomeniška naročila (spomenik bratstva in enotnosti v Djakovi-d, spomenik streljanim v Kraljevu, spomenik begunke z otrokom pred bolnico v Beogradu idr.). V ta bujni ustvarjalni čas sodi zaslužena počastitev našega kiparja: beograjska umetniška galerija je izvolila Lojzeta Dolinarja za svoiega rednega profesorja. Tudi umetnikova olja domovina je svojega zaslužnega sina dostojno počastila: Slovenska akademija znanosti in umetnosti ga je imenovaal za rednega člana svojega umetniškega razreda; dobil pa je Lojze Dolinar pred dvema letoma tudi osrednjo Prešernovo nagrado. Lojze Dolinar zares ni živel zaman. Njegovo bogato ustvarjalno življenje se je izteklo v prizadevanjih in počastitvah. Ime pokojnega umetnika pa bo zatkano v zgodovino slovenske kulture za vselej. Ko se sedaj poslavljajo ne le od vseslovenskega umetnika, pač pa tudi od našega soobčana se seveda ne čutimo poklicane, da bi spregovorili o Dolinar j evi ustvarjalni potenci, o stilnih vplivih in razvojnih stopnjah njegovega kiparskega opusa. Sicer smo spremljali njegovo umetniško rast in življenjsko pot: od realista z izrazito poudarjeno dekorativno noto, do lirič.nih partizanskih spomeniških kompozicij in intimne malo-plastike — a sodbe si ne lastimo; to naj izreče pravična, poštena in nepristranska zgodovina. Ta naj osvetV Doli-narjevo pot od kiparskega va-jenčka do samosvoje umetniške osebnosti. Ta pot je bila dostikrat trnava — a vedno svetla in premočrtna. Le še vejico osebnega spomina naj položim na umetnikov sveži grob. Bilo je leta 1976, ko sem bil kot mlad kiparski pomoč- nik nekaj tednov mojstru Do-linarju v pomoč pri odlivanju nekih velikih spomeniških figur v mavec. Delala sva v njegovem umetniškem ateljeju za Mladiko v Ljubljani od rane zore do poznega mraka. J>Je prej ne pozneje nisem videl takega delovnega zagona, take marljivosti, celodnevne rabote, skozi brez predaha. Nobenili klepetanj, nobenih izletov v boemsko postav-Ijaštvo. Le delo, od zore do mraka... Takrat sem mislil, da je bilo le ono naročilo tako nujno, da je moral hiteti in garati. Pozneje po mnogih letih, sem zvedel od njegovih znancev, da je bil mož tako marljiv vedno, da mu je bil dan vedno prekratek. In tak je bil Dolinar tudi v poslednjih letih svojega življenja v Kranju — marljiv kot mravlja. Ko mu je utrujena roka omahnila ob dletu in modelirki, tedaj je vzel v roko kredo in pero — rekel je, da počiva, če riše ... Tak je bil pokojni kipar po človeški plati: tih, vase obrnjen, a prav fantastično delaven, do zadnjih ur poln načrtov ki bi jih še rad izpolnil, a jih je zdaj moral vzeti na pot v neznano .. . Naj žolto, rjavo in rdeče (to so bile barve Dolinar je-vih grafik!), listje te zlate jeseni rahlo, rahlo prekrije nje-. -od oq nw vp 'ojiuiofi oao3 I slednji sen lep in lahek. Črtomir Zoreč Po počitnicah »Kaj boste s temi vrečkami, punce? Za prvi dan sta zvezek in nalivnik dovolj.« »Ja, že. Ampak jaz sem šele danes zjutraj nakupila knjige in drugo šaro. Včeraj smo prišli z morja. Krasno je bilo, veste, in če se ne bi začela šola, bi ostali še kak dan.« »Uh, tudi meni pouk nič kaj ne diši. Odvadila sem se ga, čisto odvadila. Ne vem, kako bom prenašala vsakdanje naloge. Edine skrbi, ki so me mučile med počitnicami, je bilo razmišljanje, kje imajo boljši sladoled.« — ig — Foto: F. Perdan Vaš obisk v naših specializiranih trgovinah vam bo pomagal pri odločitvi. Strokovni nasvet pri nakupu vam bo zagotovil, da boste s kupljenim blagom zadovoljni. Odločite se, obiščite nas in kupite v trgovini Maja Prešernova 11 jesenske modele ženskih jopic in puloverjev iz silana in diolen lofta. v trgovini Konfekcija Titov trg 7 moške obleke klasičnih in modernih krojev, ženske obleke, ženske in moške prehodne plašče. Kupljena oblačila vam takoj BREZPLAČNO popravimo. v trgovini Bala Cankarjeva 10 posteljnino, volnene in prešite odeje, Garniture prtov, zavese, preproge. Zavese takoj BREZPLAČNO zarobimo. v trgovini Pri Kranjcu Cankarjeva 7 tkanine za vsa moška in ženska oblačila, razne ostanke, kamgarne in diolene po znižanih cenah. Obiščite naše trgovine in zaupajte nam vaše potrebe. ELITA - KRANJ Helena Pretnar na pragu 100 - letnice Minulo nedeljo, 6. septembra, je v Begunjah 131 (po domače pri Kovačku) Helena Pretnar praznovala 99. rojstni dan. O njej smo sicer že pisali, ko smo pred približno dvema letoma obiskali najstarejše občane na Gorenjskem. Pred dnevi, ko je že stopila v 100. leto, smo se ponovno oglasili. Sedela je na vrtu in nas hitro spoznala. »Spomnim se, spomnim, da ste bili žc tukaj. Pa se sedaj še prav tako dobro počutim kot takrat. Upam, da mi bosta sreča in zdravje naklonjena, da bom dočakala 100-let- j nico.« Helena Potočnik se je rodila 6. septembra 1871 v Begunjah. V družini je bilo ta- ; krat 15 otrok. Imeli so kovačijo in zato se še danes pravi pri njih doma pri Kovačku. Ko je bila stara 28 j let, se je poročila z možem Pretnarjem. Imela sta 8 ; otrok in danes je živih še : pet. Mož ji je umrl pred dve- | ma letoma in je bil leto mlajši od nje. Sedaj Helena Pretnar živi skupaj z najstarejšo hčerko Ano, ki je bila rojena 9. julija 1894 in je tako letos že praznovala 76. rojstni dan. 99-letna Helena Pretnar nikdar ni bila posebno bolna. »Pa tudi nič posebno lepega nisem doživela. Včasih so bili težki časi. Spominjam se, da sem želela, da bi z možem malo bolj slovesno pro- -slavila zlato poroko. Vendar ni maral. Vedno je bil namreč bolj miren. In čeprav sem morala lepe mladostne trenutke največkrat ukrasti, je teh 99 let tako hitro minilo ...« Še danes ima Helena najraje žgance, ričet, kašo in mleko. Pa še vedno je toliko pri močeh, da je pred nedavnim še otavo po vrtu pograbila. Obljubili smo ji, da jo bomo obiskali, ko bo praznovala 100. rojstni dan. A. Žalar 76-Ietna Ana in 99- letna Helena Pretnar — Foto: Danes bo predavanje o turistični Gorenjski spremljano z barvnimi diapozitivi — Vsem vam je verjetno znano, da je Gorenjska hribovita dežela. Vrhovi so dolgo časa pokriti z belo odejo ... Oprostite, pomota. Folklorna skupina Sava išče plesalce Folklorna skupina kranjske , tovarne Sava, ki je edina tovrstna kulturna skupina v j mestu, praznuje letos 5. obletnico uspešnega dela. S svojim bogatim programom gorenjskih narodnih svatov- j. skih in delavskih plesov ter | bosanskim kolom iz okolice Glamoča je že navdušila številne prijatelje narodnih plesov. Plesalke in plesalci niso znani samo v Sloveniji, temveč tudi zunaj njenih meja: v Nišu, Bosanskem Samcu, Slavonskem Brodu, Zagrebu, Poza bij i v i kamniški kolesarji V hodniku občinske skupščine Kamnik je objavljen razglas o najdenih predmetih. Zanimivo je, da je od 21 najdenih predmetov kar 16 koles, in to 9 moških, 4 ženska in 3 pony kolesa, poleg moške zapestne ure in ženske denarnice. Kamniški kolesarji imajo srečo, ker jih pozabljena kolesa čakajo na občini. J. V. Banjaluki, na Reki, v Beogradu itd. Bogastvo naših narodnih plesov pa so pričarali tudi v pobratenem francoskem mestu La Ciotat, v pobratenem Ambergu in v italijanskem mestu Sequola. Povsod so jih z navdušenjem sprejeli. Skupina je letos zabavala turiste pri Jelenu in v Gorenjskem muzeju v Kranju, sodelovala je na Kmečki ohceti 70, na brniškem letališču pa je zaplesala članom košarkarskih reprezentanc, ki so sodelovale na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. S folklorno skupino sodeluje tudi Savski oktet. Go- renjski trio in tamburaški orkester iz Reteč pri Škofji Loki. Da bo skioina svoj program lahko še razširiJa in popesti mladih ki niso tako bi strumei io k karje, tače potrebuje več Icev, Prav u h.innoni-6te, troben-čdiste in tiste, ki bi pri 1'o.lklor- violiniste, tamburaše. Vse želeli sodelovati ni skupini ali pri muzikan tih, obveščajo, da bo vpisovanje v ponedeljek, 21. septembra, ob šestih popoldne v osnovni Šoli Simon Jenko v Kranju. J. Košnjek še preden so se v New Yorku začela pogajanja o miru na Srednjem vzhodu, so opazovalci napovedali, da ne bodo lahka. Težave so se res kaj hitro začele in v nedeljo tudi že dosegle prvo kritično točko. Izrael je namreč pogajanja prekinil in sporočil, da jih ne bo nadaljeval, dokler ob Sueškem prekopu ne bo obnovljeno stanje, kakršno je bilo, ko je začel veljati sporazum o premirju. Izraelci obtožujejo Egipčane, da so že po premirju namestili ob prekopu nove rakete in raketna izstrelišča ter s tem porušili tisto ravnotežje, ki je veljalo v trenutku, ko sta tako Izrael kot ZAR pristala na premirje. Ne glede na to ali so Egipčani res prekršili premirje ali ne — več poročil potrjuje, da so res opravili nekatere vojaške premike ob Suezu — je izraelski sklep o prekinitvi pogajanj bolj želja po Izsiljevanju kot pa resničen strah pred porušenim ravno- Težave so že tu težjem. Izrael že tako ali tako ni posebno rad sedel za mizo k pogajanjem in pričakovati je bilo, da bo skušal z raznimi manevri izsiliti čim boljše pogoje. Izraelci se namreč še vedno čutijo precej močnejše cd Arabcev in zato niso pripravljeni preveč popuščati, predvsem pa niso pripravljeni vrniti vseh ozemelj, ki so jih zasedli v šestdnevni vojni leta 1967. Izraelski sklep o prekinitvi pogajanj lahko torej ocenjujemo predvsem kot taktično potezo, ki naj tako Arabce kot ZDA in ZSSR prisili, da bodo bolj popustljivi do izraelskih zahtev, če hočejo doseči mir. Taka taktika je seveda precej dvorezna. Resda je Izrael močnejši in najbrž tudi še dolgo bo, vendar pa v neskončnost le ne more zdržati izrednih naporov in napetosti zaradi neprestanega vojnega stanja s sosedi. Razen tega pa sta za usodo pogajanj v Nevv Yorku nekako odgovorni obe velesili, saj sta prav ZDA in ZSSR prisilili zaveznike, da so se začeli pogajati. Izrael mora torej računati, da nad njegovim zavlačevanjem in povzročanjem težav tudi ZDA ne bodo posebno navdušene, saj gre končno tudi za njihov ugled. V nedeljo se je zgodilo še nekaj, kar je treba zabeležiti: ta dan so ugrabili kar štiri potniška letala. Vsa štiri — dve ameriški, eno izraelsko in eno švicarsko — so ugrabili palestinski komandosi. Izraelsko letalo je po pravi bitki v zraku pristalo v Londonu, ostala tri pa v Egiptu in Jordaniji. To znova opozarja na pravo kugo ugrabljanja, ki je v zadnjem času zajela zlasti Evropo in Južno Ameriko. Lahko simpatiziramo s Pale- stinci in drugimi odporniškimi gibanji, toda takih metod vendarle ne moremo odobravati. Pri ugrabljanju letal gre navsezadnje za življenja stotin ljudi, ki niso ničesar krivi in nimajo nobene zveze s tistim, proti čemur se Palestinci ali južnoameriški gverilci borijo. Samo sreči se imamo zahvaliti, da doslej še ni prišlo do hude tragedije zaradi podobnih podvigov. Razen tega taka dejanja vnašajo zmedo v mednarodni zračni promet in povzročajo, da potovanje z letalom vse bolj postaja pustolovščina. Zelo dvomljivo je tudi, če so take akcije sploh lahko kakorkoli smotrne in koristne za stvar, za katero se borijo Palestinci. Navsezadnje se borijo proti Izraelu, ne pa proti nedolžnim potnikom na letalskih linijah na tisoče kilometrov stran od Srednjega vzhoda. Vsekakor bodo morale vse države zelo poostriti nadzorstvo nad potniki in veliko strožje kaznovati ugrabitelje. I j ud j e in Kranjski festival športnih in turističnih filmov so obiskale tudi nekatere pomembne osebnosti slovenskega kulturnega in političnega življenja. Na sliki Sergej Kraigher, predsednik republiške skupščine v družbi z Lidijo šentjurc, članico sveta federacije med predstavo v kinu Center. L. M. dogodki Turški premier Sulejman Demirel je končal obisk v Jugoslaviji. S Turčijo imamo že dolgo časa zelo dobre odnose, je pa zanimivo, da z njo, podobno kot še z mnogimi državami v razvoju, kljub dobrim političnim odnosom nimamo tudi močneje razvitega gospodarskega sodelovanja. Trgovina s Turčijo je lani znašala komaj 10 milijonov dolarjev, kar je v primerjavi z možnostmi zelo malo. Med sedanjim obiskom so se dogovorili za povečanje gospodarskega sodelovanja (že letos bo trgovina znašala kakih 18 milijonov dolarjev). Vsekakor je to zelo pomembno, kajti kaj nam končno koristijo še tako dobri politični odnosi, če nimamo razvitih tudi drugih oblik sodelovanja. To zlasti velja za bližnje države, kakršna je tudi Turčija, s katerimi je čim širše sodelovanje še posebno koristno. Festivalske goste so prireditelji popeljali na več izletov po Gorenjski, razen tega pa nekateri med njimi niso hoteli izpustiti tako pomembnega dogodka kot je svetovno prvenstvo v padalstvu v Lescah. Na sliki: Slavko Zalokar, predsednik skupščine občine Kranj in režiser Veijko Bulajič na letališču v Lescah. * M. vlili V ifl 3 pri Gorenjski kreditni banki SOBOTA, 12. septembra 1970 GLAS # 9. STRAN ..... ,.^.,x.,.,,.;.,. »Rasti, rasti, domek moj!« Če ima človek trdno voljo, mu ni nobena stvar preveč. Ampak kdor si ob 125 tisočakih mesečne plače gradi hišo, mora biti izjemno vztrajen Prenekateri tujec, ki pride letovat v Slovenijo, je začuden nad kopico novogradenj, s katerimi so poplavljena predmestja Ljubljane, Kranja, Jesenic, škofje Loke, Tržiča, a tudi °kolice manjših, naglo razvijajočih se krajev. Ne presenečajo 8a orjaški bloki in stolpnice, saj je le-teh v Avstriji, Nemčiji, »taliji, Belgiji in drugod po svetu nič koliko, temveč predam množica zasebnih hiš, vil, dvojčkov, pritličnih, vrstnih ■ atrijskih stavb, ki rastejo kot bi jih zalival. »Presneto dobro vam mora ■*» v da si lahko privoščite takšen luksus. Pri nas hiše Postavljajo samo ljudje iz Jttsjih in visokih slojev, med-xern ko žepi pop reč nežev česa Podobnega ne prenesejo,« mi Je pred dobrini mesecem raz-^»al Avstrijec §ku itrleč ™Jj'ravnicah ob cesti školja ^oka _ Železniki zaprli sa-P°- Se lani se je tod šopiril krompir ki so mu kvi-zidovi na obsež- letos 2 - -, •^■i^.-. pa so prve Svadbe bodočega naselja foa'ubnik že pod streho. Ni- ti ena parcela ni ostala praz-na. niti en kvadratni meter drugod je 5»°izkor;.ščen. In ■}anJe prav podobno; če bi SlSf* urbanisti hoteli h. 111 vsem interesentom, o> morali razpolagati vsaj z IjsS?** ve^ gradbenimi zem-'-"'sci kot narod Riorda domek sedaj. Smo torej milijonarjev? Smo čudodelniki? Lasten preden je vseljiv, namreč stane kup denarja. Obiskal sem ducat od malte Popackanih občanov, ki si vztrajno »pletejo gnezdo«, ter ugotovM, da — vsaj v glavnem - niso nobeni milijo- , "^^7&&»tttl let, nani in še manj čarovniki, čita čei Gre le za odločne, pogumne in delovne ljudi, katerih dlani spominjajo na žuljave roke drvarjev. Toda preden vam zaupam podrobnosti, bom najprej nanizal par splošnih ugotovitev. Vsemogočni tridesetletnik Ste kdaj razmišljali o liku poprečnega zasebnega graditelja? Niste? Potem preberite naslednjih nekaj vrstic. Slovenec, ki se odloči zida ti hišo, je navadno poročen, star med 30 in 40 let ter srečni očka enega ali dveh otrok. Ni naključje, trdijo sociologi, da človeka prav v tej starrosti začne obsedati misel na »ljubo doma«. Mladostne muhe in utvare so mimo, osebnost posameznika je dokončno izoblikovana, življenjska pot jasno začrtana. Tridesetletnik točno ve, kaj hoče, kolikšne možnosti ima v službi in kako daleč utegne priti. Samozavesten je in če si neko stvar vtepe v glavo, jo bo tudi uresničil. Ne pravimo zaman, da sta moški in ženska, ko zakora- na višku moči, zmožna največjih naporov. Nič ju ne more prestrašiti, nič ustaviti. Nalog se lotevata odločno in vztrajno, kajti telo, možgani in živci ne poznajo utrujenosti. V nasprotju z najstniki, ki sleherno zadevo vidijo pretirano svetlo ali temno, ki podlegajo vplivom prekipevajočih čustev, ter z umirjenimi petdesetletniki, ki so — pojemajočemu elanu ustrezno — preveč previdni, ukrepata energično, vendar razsodno, pogumno, vendar načrtno. Drug, mnogo bolj presenet- j ljiv podatek govori o izobraz- | bi in poklicu graditeljev. V hudi zmoti ste, če mislite, da j — kot ponekod — med nji- | mi prevladujejo »težji« primerki, finančno krepka elita inženirjev, zdravnikov, funkcionarjev, direktorjev in ; obrtnikov. Ne! Mnogo več je uslužbencev, tehnikov in vi- j soko kvalificiranih ter kvali- j ficiraidh delavcev, katerih redni letni dohodki so na- , vadno nižji od dveh milijo- j nov din (kajpak starih). Očitno je, da sta pri zidanju hi- i še najpomembnejša iznajdljivost in pogum ter da zgolj ! poln žep še ni zadosti. In kje tičijo vzroki »grad- . bene mrzlice«, ki pretresa ve-sol j no Slovenijo? Več jih je. Predvsem velja omeniti pomanjkanje stanovanj. A ker tudi za stanovanja volja zakon ponudbe in povpraševa- nja, so najemnine m cene seveda vedno višje. Dober ra-čunar hitro ugotovi, da denar, ki ga prihraniš, če namesto življenja v lastnem, po dve ali triletnih naporih postavljenem domu izbereš življenje v bloku, ne odtehta več prednosti rekla »Najlepše je biti sam svoj gospod«. Ljudje se lotevajo gradnje iz najrazličnejših razlogov; zato, ker pri starših dostikrat ni prostora za mlado, naraščajočo družino, ker ne morejo dobiti primernega bivališča, ker že od nekdaj sanjajo o miru in tišini, ker bi radi ubežali hrupni soseščini ter celo zato, ker nočejo »ostati zadaj«, ko pa vendar večina sorodnikov in znancev že ima novo vilo. Naštel sem le majhen del značilnosti poprečnega slovenskega lastnika hiše. Upam, da bo zadoščalo, kajti bralcem bi rad predstavil tudi čisto konkretne probleme, ki tarejo slehernega graditelja. O njih sta mi pripovedovala zakonca M. in P. C., delavca v tovarni Iskra Železniki. »Včasih te prime, da bi vse skupaj pusti!« Zakonca C. nisem izbral naključno. Sodita namreč v najbolj zanimivo skupino bodočih lastnikov stanovanjskih poslopij, v skupino z nižjimi osebnimi dohodki. On zasluži, vštevši nadure, od 1100 do 1300 din mesečno, ona 800 do 850 din, toda šele zadnje čase, ko so plače poskočile. Skupno potemtakem prinese-ta domov okrog 2150 din. Ker družina šteje tri člane (hčerkica!), odpade na enega komaj 700 din. In vendar zidajo. »Začela sva pred tremi leti. Najin takratni kapital je znašal 100 starih tisočakov — natančno polovico vrednosti parcele. Ostanek smo poravnali po obrokih. Delo je potlej kar lepo napredovalo. Možu so pri kopanju zemlje in betoniranju temeljev pomagali sorodniki. Brez njih bi bilo presneto težko, saj si kljub posojilu U tisoč 250 novih din, ki sva ga dobila v tovarni, ne bi mogla privoščiti najemnikov. Denar Je šel za opeko, za železo, za cement... Kopnel je kot sneg spomladi. Dasi smo vse, kar se je dalo, naredili sami, so glavne stvari vendarle morali postoriti poklicni zidarji. Da bi jim imela s Čim plačati, je mož ponoči delal — in še dela — nadure. Lani, ko smo cementirali plošče, po cel teden ni spal niti dve uri. Človek bi najraje odnehal, a potem le vztraja! K sreči so nama v podjetju odobrili kredit iz fonda vzajemne samopomoči, v katerega sleherni zaposleni prispeva 500 din mesečno. Leta 1969 sva tako prejela 200 tisoč, letos pa 300 tisoč starih din. No, zdaj je najhujše mimo. Zidovi so pod streho, elektrika in vo- da napeljani, tla položena, stene ometane, okna in vrata vzidana ... 'Pred zimo se, upam, vselimo,« je razlagala 34-letna žena. C-jevi so bili pravzaprav prisiljeni graditi. Živijo pri njenih starših, v skromni sobici s kuhinjo. Ostalih 7 ot-rok pač mora nekje živeti. Ko sem vprašal, koliko je doslej požrla visoko pritlična, 86 kvadratnih metrov velika hiša, ki kajpak še zdaleč ni dokončno urejena, sem se ob številki 7 milijonov sta* rih din zamislil. Da, skromna! je, a prav to kaže, da sta last* nika v stavbo vložila ogronn no truda, veliko znoja. Tri len ta nista šla nikamor. Dopusti, prazniki in nedelje so jima minevali na gradbišču. S spiska vsakdanjih stroškov je izginila dolga vrsta nepotrebnih reči. Odrekla sta se novi obleki in obutvi, odpovedala časopise (»Samo Glas imava naročen,« je pripomnila sobesednica), omejila porabo elektrike... »Edino jeva dobro. Brez krepke hrane bi ne zmogla naporov, ne bi zdržala.« In znanci? No, sprva so ju malce nevoščljivo zbadali, da iz vsega ne bo nič, da jo hiša zanju prevelik zalogaj, zdaj pa že spoštljivo sprašujejo, kdaj se nameravata vseliti. Jaz tebi, ti meni Opisani primer nazorno kaže, kaj zmore volja, vztrajnost in srčnost — čeprav do-narja ni na pretek. Ampak tudi tam, kjer so finančne razmere manj »črne«, ne gro ravno zlahka. Toda v sili hudič še muhe žre, uči star pregovor. Domiselnost graditeljev je brezmejna. Drug drugemu pomagajo, svetujejo. Miha »vklopi zveze« in preskrbi cement; Janez pozna solidnega zidarja, ki zna sicer krepko zaračunati (15 din ura!), a bo vsaj prišel kot jo obljubil in svoj posel solidno opravil; France nabavi kolegom poceni opeko; Peter vo za električarje ter instalaterje, ki niso nesramno oderuški ... In ko se kdo dokopljo do »plate«, možje organizirajo brigado. Da bi ne zmanjkalo lok, jo popestrijo s sorodniki in prijatelji. V nekaj urah je plošča gotova. Dva zaboja piva in pladenj sendvičev so edino plačilo. Cez teden dni se bo prizor ponovil. Tokrat »dela plato« Andrej . . . Slovenci nismo milijom-.rji. Tudi čarodejev ni vmes, čarovnikov, ki bi samo rekli »Rasti, rasti domek moj« — ln že bi iz tal pognala viia. Le poprijeti znajo nekateri, poprijeti in združiti moči. To je vsa skrivnost. I. Guzelj —• V tej trgovini pa človek res vse dobi — Se Je vaš televizor pokvaril? Tako dobro še n!U koli nisi znal? — Mislim, da sem nazadnje našel kravato, ki vam bo všeč! 2Mihec krojač je, nežno ima srce, srčno ljubi dekle, ki ji Tinca je ime. V zvoniku je pravkar udarila enajsta ura. Okrog hiše se je ovila majhna postava. Malo se je zazibala, ulovila ravnotežje in že je bila pri oknu. »Hej, Tinca!« Nihče se ni oglasil. »Tinca! Slišiš! Odpri!« V sobi se je nekaj zganilo. Tisti pod oknom je postajal že nestrpen. »Tak odpri že vendar, hk!« Trenutek zatem se je odprlo. Na oknu se je pojavila manjša ženska srednjih let. Očitno ji je bilo ime Tinca. Bila je namršenih las, ljubkega obraza in vprašujočih oči. Napol se je hudovala: »Le kaj delaš tako pozno zunaj!« »Hk...kaj? K tebi sem prišel.« Ker mu ni odgovorila, je nadaljeval: »Tako me zebe, hk«. Julijska noč se je prav gotovo nasmejala izgovoru. »Pozen si Mihec. Kje pa si hodil tako dolgo?« »Malo sem se v gostilni zaklepetal, hk. Saj me razumeš, kajne, da me?« Tinca je Mihca vedno razumela. Tudi tokrat ga je; in sprejela ga je v svojo hišo. »Zopet si malo pogledal v kozarec, kaj?« ga je brez jeze zasliševala. »Malo, malo, saj veš, hk, kako je.« Spustila sta se v dolg pogovor. Tu in tam sta drug drugega tudi pobožala. No, to je njuna stvar. Mi rajši izkoristimo čas in poglejmo, kdo je Mihec. Sosedov krojač je. Prebiva v spodnjih prostorih visokopritlične hiše. Sem se je preselil, da mu ni treba hoditi po stopnicah, kadar se vrne domov. Drugače kar pridno šiva, le tu »Tovariši, ampak ... ampak . .. jar sem za skupnost.« Kot vajenec je prehodil precej sveta. Ljudje so ga zato po svoje spoštovali. Radovednim je rade volje razložil, kaj se skriva za gorami. Od tam je tudi prejkonc prinesel svoje »tovariše«. Posebno mehko je imel srce. Zaradi tega je že dolgo trpel. Ko mu jc bilo okrog trideset let, se je zaljubil v sosedovo Tinco. Ona jih je imela takrat že nekaj več, zdaj pa je preteklo že zopet skoraj dvajset let. »Take mirne, tihe, dobrega srca ni na svetu,« je vedno razlagal Mihec. Hotel se je poročiti, a je vedno prišlo kaj vmes. Preložila sta poroko zaradi slabega vremena, drugič se nista mogla, ker je bil pust, naslednjič je šel v gostilno na dva deci, ker jc veselje v njem prekipevalo in tako naprej . .. »Pred pustom, Tinca, čisto gotovo!« V zanosu ji je sešil celo poročno obleko. Lepo, dolgo, s čipkami na ovratniku in rokavih. Kazalo je že zelo resno, ko je zbolel Mihec sam — od veselja. Poročna obleka je tako visela v omari, leta pa so tekla. Kljub temu pa nista grenila skupnih ur, ampak sta se raje lepo razumela. Mihec se je zatekel k svojemu dekletu tudi, če je bil lačen. Razumela ga je v vseh primerih. »Boljša je kot kruh, tovariši,« jc vedno poudarjal. Nekoč so ga dobro potegnili. »Pri tvoji Tinci leži nekdo iz sosednje vasi!« Mihca se je polastil obup. Skočil je izza mize in bil je v istem mahu že pred gostilno. Ljudje so se mu smejali in ga dražili: »Seveda, poročila se bosta.« »Otroka bosta imela.« »Tvoja zlata Tinca je pa čuden patron.« On pa je začel iskati vrv, da bi sc obesil: »Tovariši, tega ne bom prenesel!« Šele tedaj je ljudi zaskrbelo. Ivan Sivec Crnuh, Mihec pa še Žolna 5> in tam ga zanese in presedi v gostilni po več dni. »Dva deci cvička,« vedno naroča. Na dan popije celo vrsto decijev. Pravi, da jc lepše v srcu, če jih tako počasi »žulji«. Krčmarico je tako navadil, da ji pomigne samo s prstom in že mu prinese novih dva deci. Nekoč, v prijetni družbi, se je celo zaklel, da ne bo več pil. Postal je član abstinentov in sila ponosen je bil na to. Žal pa je vzdržal le tri tedne. Dejal je: »Nisem mogel pomagati. Nabralo se mi jc toliko denarja, da nisem vedel, kam z njim.« Hudo je bilo le, da je hotel zamujeno nadoknaditi, pa se je pošteno napil. Zelo dobro se mu je zdelo, če ga je kdo ogovoril: »Mojster, kam pa kam?« Ali: »Mojster, kaj pa delate?« Naslov »mojster« ga je zelo spravil s tira. Če mu je rekel otrok, mu je podaril takoj nekaj denarja ali mu kupil bonbone. Ce pa mu je rekel kdo od starejših, se je ustavil in čutil je potrebo, da se na dolgo in široko izpove: »Tovariši, kajpada, zdaj bom začel drugače,« je večkrat izjavil. Moške je vse imenoval tovariše. Tudi če je govoril z enim, je uporabljal množino: »Tovariši, to si pa dobro rekel«. Tisto, da bo začel drugače, je bilo njegovo stalno opravičilo. Ljudje mu niso zamerili, saj je pil za svoj denar, zgage po hišah pa ni delal. Včasih se je v gostilni zapletel v daljši pogovor. Tedaj se je dostojanstveno prijel za mizo in vstal, čeprav se je pogovarjal le z enim. Posebno se ni opazilo, ker je bil majhen. Sopivcem je bilo, posebno če niso bili okrogli, nerodno, a so se -navadili tudi tega. Kadar ga je imel že dosti pod kapo, je bil prisiljen sedeti. Le tu in tam je vstal in s prstom zažugal okolici: »Mogoče pa ni res. Prej se prepričaj!« Kot brez glave je dirjal Mihec med hišami in kot razbojnih vdrl v Tinčino domovanje. Pošteno se ga je ustrašila. Res je Tinca ležala, toda — sama! Mihec se je zjokal od sreče. Tisti dan je bil ostal kar pri njej. Od takrat je vedno pristavil: »Moja zlata Tinca ni le dobra, ampak tudi zvesta.« Salam ni več verjel, raje je zaupal v svoje dekle. Ko so sc vaščani Potoka peljali z vozovi na Brezje in na Bled, sta šla tudi Tinca in Mihec z njimi. Sedela sla zadaj na vozu, da sta več videla in se držala za roke. »Srečen parček,« so menili ljudje. S čolni so se nekateri peljali na Bledu tudi na otok. Mihec je nekaj časa premišljeval, če bi šla tudi Tinca in on. Voda se mu ni zdela preveč varna. Nazadnje se je le odločil: »Greva, Tinca, oba. če bova utonila, bova skupaj.« In sta se peljala. Na otoku je Mihec vlekel za zvon želja: »Rad bi dobil mojo Tinco, da bi dobil mojo Tinco .. .« Trdno je bil prepričan, da ni odvisno od njega, pač pa od nadnaravnih sil. Tudi danes sta se zagovorila skoraj v jutro. Preden se je Mihec poslovil od Tince, ji je šepnil v uho: »Veš, samo pol leta bova še fant in dekle. Pred pustom se gotovo vzameva.« Misel je bila prelepa, zato mu je Tinca tudi verjela. RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7„ 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 13., 17., 22., 23. in 19.30. 12. SEPTEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionir&ki tednik — 9.35 Od vasi do vasi — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Klavirsko skladbe Sergcja Rah-maninova — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseli zvoki s pihalnim ansamblom bratov Avseniik — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.25 Slovenske popevke — 15.30 Glasbeni in-termezzo — 15.40 Gozdovi Pojo — simfonična pesnitev — 16.00 Vsak dan za vas — 17-05 Gremo v kino — 17.45 S pevko Gaby Novak — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18 15 Rad imam glasbo — *8-45 S knjižnega trga — 19.00 — Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom 2-adovoljni Kranjci — 20.00 Večer z napovedovalcem Edi-iem Mohorkom — 20.30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23-05 S pesmijo in plesom v novi teden. Drugi spored 13.30 Počitnice in glasba — 14.05 Za prijetno razvedrilo 7~ 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — 18.40 Popevke iz studia 14 — 19.00 ^t minut humorja — 19.05 večer ob melodijah in plesnih ritmih — 20.05 Svet in mi _ 20.15 Zbor Sovjetske armade — 20.45 Večer z violinistom Vladimirom Skerla-kom — 21.45 Operni koncert — 22.15 Okno v svet — 22.30 Izbrane strani novejše glasbe — 23.55 Iz slovenske poezije 13. SEPTEMBRA Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 5151-135 — Telefoni: redakcija 21-835 uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din. cena za eno številko 30 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih I oglasov ne objavljamo. 4.30 Dobro jutro — 7.30 Za f kmetijske proizvajalce — 1 8.05 Radijska igra za otroke — 8.41 Iz mladinske orkestralne glasbe — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in ( pozdravljajo — 11.00 Turi- 1 stični napotki za tuje goste 1 — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Igra Pjhalni orkester Francija Pu-harja — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 S pevko J Zdenko Vučkovič — 15.05 Deset minut z ljubljanskim jazz ansamblom — 15.15 Glasba ne pozna meja — 16.00 j Radijska igra — 16.41 Klavir ' v ritmu — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse. Drugi spored 9.35 Dunajski filharmoniki — 11.35 Svetovna reportaža — 11.50 Nedeljski simfonični koncert — 13.30 Počitnice in glasba — 14.00 Z orkestrom Ray Conniff — 14.15 Radi ste jih poslušali — 1635 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Plesni zvoki — 17.30 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 18.00 Odlomki iz operet — 18.30 Od popevke do popevke — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z orkestrom Henry Mancini — 19.40 Igramo za vas — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Spomini na prvi ples in druge skladbe — 21.45 Jazz do 22.00 — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije. 14.SEPTEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Popevke v izvedbi jugoslovanskih pevcev — 10.15 ^Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Scherzo in sim-lonietta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 1330 Pri- poročajo vam — 14.10 Operetne melodije — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije iz glasbenih revij — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s Slovenskim instrumentalnim kvintetom — 20.00 Don Carlos — opera — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesna glasba. Drugi spored 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Pionirski tednik — 14.25 Z orkestrom Promenade — 15.00 Melodije s pop ansambli — 16.40 Popevke na tekočem traku — 1S.40 Melodije iz studia radia Beograd — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Ponedeljkova panorama zabavne glasbe — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Screnada in suita — 21.45 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Recital or-ganista Jifija Reinbergerja — 23.55 Iz slovenske poezije 15. SEPTEMBRA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne pesmi — 10.15 Pri vas roma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lepe melodije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z orkestrom Percy Faith — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Instrumentalne skladbe za mladino — 14.25 Na poti s kitaro — 14.40 S pevcem Vice Vuko-vom — 15.30 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Arije iz opere Fidelio — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek nasvidenjc — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kre-žeta — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.22 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesna glasba Drugi spored 13.30 Počitnice in glasba — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 1435 Popevke v izvedbi slovenskih pevcev — 1640 Melodije za vsakogar — 18.40 Ponevke iz studia Radia Zagreb — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Sergej Rab man i nov in Karol Szy-manovski — 21.00 V korak s časom — 21.10 Tržaški umet niki muzicirajo — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Iz manj znane operne literature — 23.00 Stari mojstri v novejši muziki — 23.55 Iz slovenske poezije 16. SEPTEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Lahka glasba — 9.45 Skladatelji mladini — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz slovenskih opor — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 13.30 Priporočajo vam — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital altistke Marije Biten-čeve — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 S simfoničnimi plesi po domovini — 18.45 Po galerijah in muzejih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Dubrovniške poletne prireditve 1970 — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Plesni zvoki Drugi spored 13.30 Počitnice in glasba — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Z domačimi pevci zabavne glasbe — 15.00 Z revijskim orkestrom Henry Mancini — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Vaši pevci iz preteklosti — 19.00 Parada zabavne glasbe — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni divertimento — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 17. SEPTEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 935 S pihalnim orkestrom Britanske garde in Ellriot Lavvrence — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dve domači uverturi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lahka glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.25 Popevke i/ studia radia Zagreb — 1530 Glasbeni intermezzo — 15.40 Skladbe sodobnih slovenskih skladateljev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.45 S pevko Lolo .lovanović — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z an- samblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Glasbeni večeri — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Godala v noči Drugi spored 13.30 Počitnice in glasba — 14.05 Revija popevk — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Popevke v izvedbi slovenskih pevcev — 1900 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po poŠti — 20.05 Glasba pripoveduje — 21.00 NaS intervju — 21.10 Pesem o odpadajočem listju — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Odlomki iz jugoslovanskih oper — 23.00 Stuttgart-ski orkester — 2335 Iz sJo-venske poezije 18. SEPTEMBRA 8.10 Operna matineja — 4.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Grška narodna glasba — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Sklepni prizor iz opere Glumači — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače - 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del Victorja Herberta — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Igrata pianista John Ogdon m Ar-thur Balsam — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.50 Ogledalo našega časa —- 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Mali koncert zbora RTV Zagreb — 2030 Top-pops — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi spored 13.30 Počitnice in glasba — 14.05 Radijska šola za nižja stopnjo -- 14.35 Še vedno jim radi prisluhnemo — 15.00 Za bavni zvoki — 16.40 Popoldne ob radijskih sprejemnikih — 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 1900 Odmevi z gora — 19.20 Plesna glasba -- 20.05 Radijska igra — 20.41 Tri sonate slovenskih skladateljev -- 21.45 Dunajski slavnostni tedni 1970 — 23.10 Nokturni Friderica Cho pina — 23.55 Iz slovenske po ezije 12. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove šolske izobrazbe — 11.30 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 14.55 Poročila 15.00 Državno prvenstvo v atletiki — 18.00 Barcelona: Evropsko prvenstvo v plavanju — 19.20 S kamero po svetu — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Posnetek vaterpolo tekme iz Barcelone (RTV Zagreb) — 21.45 3-2-1 — 21.50 Skrivnost morja — 22.15 Močnejše od življenja — serijski film — 23.05 TV kažipot — 23.05 TV poročila Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 13. SEPTEMBRA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.35 Pet minut po domače — 9.30 Kmetijski razgledi — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Mozaik — 10.50 Mc Pheetersovo popotovanje — 11.40 TV kažipot — 12.00 G. Verdi: Traviata (RTV Zagreb) — 15.00 Državno atletsko prvenstvo v Celju — 18.00 Skrivnosti morja — 18.30 Gonjači — ameriški film — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 D. Savkovič: Ljubezen po kmečko (RTV Beograd) — 21.20 Godala v ritmu — 21.40 Športni pregled (JRT) — 22.10 Propagandna oddaja — 22.15 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 18.30 ameriški film Gonjači. Razveselili se ga bodo ljubitelji vesternov. Joel Mc Crea igra v vlogi starega kavboja ki se spoprijatelji z mladim novincem katerega uči kavboj-skega življenja. 14. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb) — 15.45 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina — ponovitev (RTV Beograd) — 17.15 Madžarski TV pregled — 18.00 Tiktak: Zrcalce — 18.15 Obzornik — 18.30 Po sledeh napredka — 19.00 Mozaik — 19.15 Diapazon (RTV Beograd) — 19.15 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 F. Bevk: Kaplan Martin Čedcrmac — TV drama — 21.55 Človek s kamero — 23.10 Poročila — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon — 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Lutkovna oddaja (RTV Zagreb) — 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Diapazon (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 20.35: Kaplan Martin Ce-dermac. Da bi počastila 80-letnico pisatelja Franceta Bevka je TV Ljubljana vključila v svoj spored dramo Kaplan Martin Če-dermac. Delo opisuje preganjanje poštenega zavednega beneškega duhovnika v času fašistične Italije. Kaplan Cedermac je v bistvu simbol za vse naše takratne ljudi, ki so se raje zlomili, kot da bi se pustili zasužnjiti. 15. SEPTEMBRA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 10.35 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.45 T V v šoli — ponovitev (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.40 Medved godrnjavček — 18.15 Obzornik — 18.30 Torkov večer — 19.00 Mozaik — 19.05 O našem govorjenju — 19.30 Skrivnost rakave celice — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Tam, kjer se življenje konča — madžarski film — 21.55 F. Schubert: Simfonija št. 7. v C duru — 22.50 Poročila — Drugi spored: 17.20 Kronika (RTV Zagreb) — 17.35 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.00 Oddaja o prometu (RTV Zagreb) — 18.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 18.35 Samoupravljanje (RTV Beograd) — 19.20 TV pošta (RTV Zagreb) — 19.50 T V prospekt (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 20.35: Madžarski film Tam, kjer se Uvljenje konča. To je pretresljiva zgodba o osamljeni starki, ki živi v velikem stanovanju, polnem spominov na mladost in preteklost. 16. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošrf. izobrazbe (RTV Beograd) •*» 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.10 Obzornik — 17.15 Zaklad kapetana Parangala (RTV Zagreb) — 17.55 Budimpešta: Nogomet Ujpest Dosza : Crvena zvezda — prenos (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 W. Shakespeare: Vihar — 22.15 Oskar Saler Pet impresij — balet — 22.30 Poročila — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 17. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 10.35 Nemščina (RTV Zagreb) — 10.45 Angleščina — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.15 T V v šoli — ponovitev (RTV Zagreb) — 15.40 Nemščina — ponovitev — (RTV Zagreb) — 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Zapojte z nami: Mokranjac, Jenko — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Skrivnosti morja — dokumentarni film — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.00 Doktor v hiši — serijska oddaja (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 A. J. Cro-min: Primeri dr. Finlaja — 21.50 Filmi s festivala športnih in turističnih filmov v Kranju — 22.20 Poročila 18. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) —■ 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.25 Mc Pheeterssovo popotovanje — serijski film — 18.15 Obzornik — 18.30 Jazz portret (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik — 19.05 V središču pozornosti: Z lastnimi prizadevanji — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Dekleta z 04 — italijanski film — 22.05 3-2-1 — 23.25 Poročila — Drugi spored: 17.30 Poročila — 17.30 Kronika — 17.45 Propagandna oddaja — 17.50 Trapallo HH 33 (RTV Zagreb) — 18.15 Risanka (RTV Beograd) 20.35: italijanski celovečerni film Dekleta z 04. Film je napeta zgodba petih mladih telefonistk, ki vsaka po svoje iščejo srečo. Spoznavamo njihovo delo in zasebno življenje z vsemi problemi — zakonskimi in samskimi. Kranj CENTER Sobota, 12. septembra, amer. barvni CS vojni film CAS HEROJEV ob 16. uri, amer. barvni film OLIMPIADA V MEHIKI ob 18. uri, VI. PROGRAM FESTIVALNIH FILMOV ob 20. uri: prem. nem. barv. filma BELI VOLKOVI ob 22. uri. Nedelja, 13. septembra, barv. ris. W. Disneva PEPEL-KA ob 9.30, nem. barvni CS film BELI VOLKOVI ob 13. uri, amer. barvni vojni film CAS HEROJEV ob 15. in 17. uri, PODELITEV NAGRAD IN IZBRANI SPORED FILMOV III. MEDNARODNEGA FESTIVALA ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV ob 20.15 Ponedeljek, 14. septembra, amei. barvni vvestern DNEVI JEZE ob 16. in 18. uri, prem. amer. CS krim. filma HLADNOKRVNI ob 20. uri. Torek, 15. septembra, amer. barv. CS vvestern DNEVI JEZE ob 16. in 18. ur, amer. CS krim. film HLADNOKRVNI, ob 20. uri. Kranj STORŽIC Sobota, 12. septembra, amer. barv. ris. 101 DALMATIN NER ob 15. uri, amer. barv. CS vvestern MAŠČEVALEC IZ RIMROKA ob 17. uri, amer. barvni CS vojni film CAS HEROJEV ob 19. uri, prem. amer. barv. CS vvesterna DNEVI JEZE ob 21. uri. Nedelja, 13. septembra, VII. PROGRAM FESTIVALNIH FILMOV ob 10. uri: ameriški barvni CS we-stern MAŠČEVALEC IZ RIMROKA, ob 15. in 17. uri amer. barvni CS vojni film ČAS HEROJEV ob 19. uri prem. amer. barv. vvesterna DIM REVOLVERJA ob 21. ura. Ponedeljek, 14. septembra, amer. barvni vojni CS film CAS HEROJEV ob 16. in 20. uri, ameriški barvni film ZA KRVNIKE NI MILOSTI ob 18. uri. Torek, 15. septembra, amer. barvni VV film ZASEBNI DETEKTIVI ob 16. in 18. url, amer. ljub. drama KRALJICA KRISTINA ob 20. uri. TRŽIČ Sobota, 12. septembra, angl. barvni CS film JAMES BOND 007 CASINO ROYALE ob 17. in 19.30. Vstopnina zvišana, prem. amer. barv. vvesterna DIM REVOLVERJA ob 22. uri. Nedelja, 13. septembra, amer. barvna ris. W. Disneva PEPELKA ob 10.30, angl. barv. CS film JAMES BOND 007 CASINO ROYALE ob 16. in 18.30. Vstopnina zvišana! Ponedeljek, 14. septembra, nem. barvni pust. film BELI VOLKOVI ob 18. in 20. uri. Torek, 15. septembra, nem. barv. CS pust. film BELI VOLKOVI ob 18. in 20. uri. Kamnik DOM Sobota, 12. septembra, amer. barv. CS vojni film BITKA V ARDENIH ob 16. in 19. uri. Nedelja, 13. septembra, amer. barvni CS vojni film BITKA V ARDENIH ob 15. in 18. uri. Ponedeljek, 14. septembra, amer. barvni vvestern DIM REVOLVERJA ob 18. in 20. uri. Torek, 15. septembra, amer. barvni vvestern DIM REVOLVERJA ob 18. in 20. uri. Cerklje KRVAVEC amer. barv. VV pust. film TARZAN IZ DŽUNGLE ob 16. in 19. uri. Jesenice RADIO Sobota, 12. septembra, nem. barv. CS film VvTNE-TOU V DOLINI SMRTI. Nedelja, 13. septembra, nem. barv. CS film VVTNE-TOU V DOLINI SMRTI. Ponedeljek, 14. septembra, sovj. barv. film OTOKI ČUDEŽEV. Torek, 15. septembra, amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA. Jesenice PLAVŽ Sobota, 12. septembra, amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA. Nedelja, 13. septembra, amer. barv. CS Film HUDIČEVA BRIGADA. Ponedeljek, 14. septembra, nem. barv. CS film WINE-TOU V DOLINI SMRTI. Torek, 15. septembra, nem. barv. CS film WINE TOU V DOLINI SMRTI. Dovje-Mojstrana Sobota, 12. septembra, iranc. barv. film V ZNAMENJU MONTE CRISTA. Nedelja, 13. septembra, amer. barv. film PRISILJEN DA UBIJA. Kranjska gora Sobota, 12. septembra, i/tal. angl. barvni CS fiilrri BORA, BORA. Nedelja, 13. septembra, angl. amer. barvni fih*0 SLED VODI V SOHO. škof ja Loka SORA Sobota, 12. septembra, amer. film ČUDOVITI DOKTOR ob 18. in 20. uri. Nedelja, 13. septembra, amer. barv. ris. MOJSTROVINE VV. DISNEYA ob 15. uri. Ponedeljek, 14. septembra, amer. barv. risanka MOJSTROVINE W. DISNEYA ob 19. uri. Torek, 15. septembra, franc. barvni film BODI TAKO DOBRA ob 20. uri. Rešitev nagradne križanke 1 MANIRA, 7. IPERIT, 12. OPERATER, 14. RODE, 15. TA, «. APETIT, 18. ZEI, 19. ORA, 21. ANA, 22. ROMAN, 24. ANI-JA 26. FANAL, 27. STISK, 28. SAJ, 29. NIT, 31. TUL, 32. IZGRED, 35. ZO, 34. ARIJ, 38. KASKADER, 40. SANTOS, 41. ATSUMI Izžrebani reševalci Rešitev nam je poslalo 123 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Albin Urh, Bo-"•njska Bistrica 195. 2. nagrado (20 din) prejme Ivo Trilar, Radovljica, Cankarjeva 12, 3. nagrado (10 din) prejme Tončka °vzan, Kranj, Luznarjeva 24a. Nagrade vam bomo poslali Po pošti. Nagradna križanlja VODORAVNO: 1. veseljačenje, zabavnost, 7. pomiritev, 13. »rma športne opreme v Nemčiji, 14. kraj na Formozi, 15. ko, * enkratna igra (šaha), tudi stranka, organizacija, 17. ko-nik molitve' 18- skrajšano žensko ime (Marija), 19. pripad ' germanskega plemena, 20. drag kamen rdeče ali vijoličaste ^rve, 23. podzemski svet (Orcus), 26. slovenski pesnik, Franc, • spona, veriga, 31. svinčena ruda, svinčev sijajnik, 33. utež-i enote> 34. edini sin, 35. razrez, poprečni rez, 36. ime itali-J nske pevke Tebaldi, 37. skladba v svobodni obliki za orgle ah klavir (toccata). m bibhfVPIC.NO: l* del B,eda s kamPing°m> 2- P"1 moški po i ; *** 3. izplakovalnik, ženska banjica, 4. znano mesto na gu Turčije, 5. zvarek, varjeno mesto, 6. športni prvak, 7. naš Br t"' znani motorist, tudi dramski in radijski igralec, vil °' 8- trojanski junak, 9. zadnjica, 10. dišavna in zdra-j a rastlina, janež, 11. urjenje, treniranje, 12. denar vzhodne stni ' stopnja srednje velikih tiskarskih črk, 18. vredno-dan Papir' 21- francoski impresionistični slikar, Claude, 22. 25 V te<*nu» 23. Madžar, 24. ime hrvaškega heroja, Končar, raAif3802^3' 28. severno-uralska reka in pristanišče v Badja-Ijenl Zalivu' 29> zidna obl°ga (najčešče z malto), 30. Dovo-§t na potnem listu za potovanje v inozemstvo, vizum, 32. ae J*. » 33. pogovorna beseda za gros, glavnico, 12 ducatov, 3* primož Trubar. • Rešitve pošljite do četrtka, 17. septem. na naslov: Glas, Trg Z revo,ucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: ■ M 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. poročili so se KRANJ Carman Florijan in Ahačič Angola. ŠKOFJA LOKA Omejc Franc-Lojze in Be-nedik Urška. TRŽIČ Radoš Krstič in Erna Bizjak, Vid Jarnjevič in Mara Miškovič. KRANJ Zaje Ana, roj. 1898, čepon Mirko, roj. 1897, Ciuha Jože, roj. 1891, Zadnikar Ivana, roj. 1896, Gregorčič Stane, roj. 1920, Podgoršek Martina, roj. 1957, šifrer Franc, roj. 1899, Lunar Franc, roj. 1909, Ažman Venccsiav, roj. 1903. ŠKOFJA LOKA Hafner Jožef, roj. 1932, Sti-belj Vladimir, roj. 1931. TRŽNI Jesenice Kranj Tržič PREGLED Jesenice Kranj Tržič solata 3,50 4,50 2,50 | ajdova moka 6 6 6 špinača 4 5 7,50 1 koruzna moka — 4 — korenček 2,30 4 3,50 l | jajčka 0,70 0,70 0,65 slive 2,50 2,50 * \ 1 surovo maslo 18 20 jabolka 1,50 1,20 » 1 | smetana — . 11 10 pomaranče — 5 - 1 j orehi — 30 28 limone 5,40 6 ' 1 | klobase — 6 — 1 česen — 6 » 1 | sir skuta — 8 7 čebula 2,50 3 2,20 1 sladko zelje — 4 3 | fižol 4,50 4 4 ] breskve . 5 4 4 1 pesa — 2,50 2,40 j fige 3,50 5,40 5 1 kumare — 4 — | paradižnik 3,50 3.50 3,20 1 paprika — 4 2,40 | krompir 1,10 0,90 1,20 _ Športne loterija ■priieditve Poročilo o žrebanju 37 kola srečk dne 10. 9. 1970 Srečke s so zadele končnicami N din 60 10 44880 2000 57660 510 599540 10.000 624150 50.000 1 6 07471 506 076521 10.006 289481 150.006 306231 10.006 646591 10.006 2 6 237 o2 2006 236752 10.006 711312 10.006 243 100 54363 500 54853 1000 134483 10.000 462623 50.000 668153 10.000 719593 101X10 14 20 27054 1000 54494 500 195524 10.000 649014 10.020 45 10 65 10 625 50 47505 500 46 30 66 20 110096 10.000 129186 1.0.000 418496 10.000 8717 200 49097 1000 58167 500 79377 1000 8 6 13828 506 59288 506 92978 506 49 10 69 10 0329 200 18679 500 88809 1000 299069 10.010 ŠOBEC - Ob 8.30 prvo odprto prvenstvo Jugoslavije , radijsko vodenih brodarskih modelov (nadaljevanje v nedeljo ob 9. uri) KRANJ — ob 16. uri na kegljišču Triglava prvenstvo Gorenjske za posameznike (nadaljevanje jutri ob 8. uri) Ob 19.30 na stadionu Stanka Mlakarja košarkarska tekma moške SKL Triglav : Jezica. JESENICE — ob 16. uri na kegljišču na Jesenicah prven stvo Gorenjske za posameznike (nadaljevanje jutri ob 8. uri) NEDELJA TRŽIČ — ob 10. uri rokometna tekma moške SRL Tržič : Rudar Ob 16. uri nogometna tekma ZCNL Tržič : Tabor KRANJ — Ob 16. uri nogometna tekma SNL Triglav : Kovinar JESENICE — Ob 10. uri odbojkarska tekma ženske SOL Jesenice : Celje MARTULJEK - Ob 10. uri rokometna tekma ženske SRL Kranjska gora : BranJ: DUPLJE — Ob 10. uri rokometna tekma moške LCRL Duplje : Kranj ŠK. LOKA — Ob 9. uri rokometna tekma ženske LCRL Šešir : Kranj Ob 16. uri nogometna tekma ZCNL LTH : Nova Gorica SELCA — Ob 9. uri rokometna tekma ženske LCRL Alples B : Borec Ob 10. uri rokometna tekma SRL Alples : Brežice KAMNIK — Ob 10. uri odbojkarska tekma moške SOL Kamnik : Sava GORENJSKA ROKOMETNA LIGA: Tržič B : Šešir, Kranj B : Kranjska gora, Sava : Radovljica, Alples : žabnica, Jesenice : Križe B II gorenjska liga: Storžič : Šešir B, Kranj C : Dijaški dom, Duplje B : Žabnica B, Alples B : Besnica, Preddvor : Krvavec. -dh objave, obv razpise sipr uprava Gla sredino šte do ponede do 14.ure i sobotno šte do četrt do 14. ui r Istila, Ijema la za vilko lika n za viiko e. Dežurni veterinarji V SEPTEMBRU 1970 11. 9. do 18. 9.: RUS Jože, Cerklje, tel. 73-115; 18. 9. do 25. 9.: BEDINA Anton, Kranj. Kokrica, tel. 23-518; 25. 9. do 1. 10^ VEHOVEC Srečko, Kranj, STOŠIČEVA 3, telef. 22-405. Mtcv »os modemi udobni UvaHtetni Začelo se je novo šolsko leto in ata Štiblar se je otepal groznih skrbi, ki so se mu zbirale nad glavo. Njegova otroka Cene in Minca sta bila prejšnje leto zelo pridna, to je moral priznati, le tiste dvojke v pisanju so skazile ves uspeh. Res, capina sta kraćala, da je bilo grozno videti, zato je bila slaba ocena upravičena, ampak za to leto bo treba nekaj ukreniti. »Jaz bi jih dobro nažgala, pa bi se popravila,« je menila Štiblovka. Cene in }Ainca pa v jok. »Čisto tebi podobno,« se je razburil Štiblar. »Kaj nisi slišala za nove vzgojne metode. Tudi meni pisanje ni šlo, to je dedno.« Mlajši Cene je pogledal Minco in rekel: »To bo mama sedajte nasrkala!« In je res. Pol ure sta se prerekala, bevskala drug na drugega, nakar sta ugotovila, da nista otroka kriva, da tako grdo pišeta, ampak tisti prekleti nalivnih, kot jc rekel Štiblar. »ljetos ne bo več dvojk v pisanju, to vam povem,« je menil Štiblar. »Kaj boš pa naredil?« je bila radovedna štiblovka. »Kupil bom dva nova naliv-nika in to ne naša kot do sedaj, kupil bom nekaj inozemskega, uvoz razumeš, po- DROBCI HENRIK ZBIL Kjer je okras, je tudi prevara. Če se sam ne ponižaš, te ne more nihče ponižati. Težko je odpirati odprla vrata. Ko se bomo razorožili v glavah, se bomo zlahka tudi v skladiščih. Največ zla ima svoje korenine v izmišljenem. Zlato je rodilo toliko gorja, da je hudič prej zlat kot črn. Zlato se preveč blešči, zato ga težko prav vidimo. Nož sodi v kuhinjo, atom pa v tovarno. »Si dobil?« se Štiblovka ni mogla zadržati. »Sem,« je bil kratek in se usedel za mizo. »Dobil sem, kar sem iskal. Najboljše kar imajo — JAPONSKO. »Japonskoooo ...« 50 zazijali Štiblovka, Cene in Minca. »Ja, kar oglejte si to mojstrstvo,« je dejal Štiblar in potožil na mizo dve lepi podolgovati škatlici. Cene jo je prvi odprl in »Kaj pa naj pišem?« je vprašal Cene. »Napiši: Od sedaj naprej Cene ne bo več delal pack. »O ata, poglej, je že packa,« se je zahihitala Minca. »Kako je pa to mogoče?« sc je čudil Štiblar. »Cene, ti si pa res neroden, še z japonskim nalivnikom delaš packe. Daj Minca, pa ti poizkusi.« Minca je pričela vleči po pa- Uvoženo pero tem pa ne bo več pack, krivih črk in končno dvojk v spričevalu. Ha, to bo nekaj, boste videli.« Vsi so stati na pragu, ko se je ata Štiblar odpravil kupovat uvoženo nalivno pero. Dolgo, kar predolgo ga ni bito nazaj. Ko se je končno pojavil na obzorju, je v stanovanju zavladala grobna tišina. Vstopil je ponosno, zravnano, prav tako kot takrat, ko je prišel snubit ženo, zato so sedaj štiblovki skoraj solze privrele na oči. Seveda je hitro ovrgla te misli, saj sedaj je ata ponosen zato, ker je šel kupovat uvoženo nalivno pero in to je znamenje, da ga je zagotovo našel. potegnil iz nje res lep nalivnik. Pogledal je ata, nato pa črkoval: »TADASO HIDŽIKA-TA ZOKEISHA«. Tu se je od kaši j al, še enkrat pogledal vse zbrane in zaključil: »MADE IN JAPAN.« »No, kaj sem vam rekel?« se je pobahal Štiblar. »Res sisila,« je bila Štiblovka zadovoljna z njim. Zato so vsi skupaj še nekaj časa občudovali nalivnika, potem pa je Štiblar ustrelil: »Sem otroka in papir na mizo!« Otroka sta se pripravila, zijala v papir pred sabo, v roki pa držala vsak svoj japonski nalivnik. »Piši!« je rekel ata in se obrnil .k Cenetu. ■■ k Stane Knific pirju in kar dobro ji je šlo. »Ali vidite?« se je razveselil Štiblar. »Kako to teče kot med. Ampak pazi vendar, zakaj pa si zavila pod črto?« »Saj je samo,« se je krem-žila Minca. »Kaj bi samo, če je japonski nalivnik, neroda si,« se je ujezil Štiblar. Nato so nekaj trenutkom molče zrli predse. »Ata, kaj pa tole pomeni?« je nenadoma zinil Cene in pokazal na škatlico, v kateri je bil nalivnik. Štiblar si jo je pobliže ogledal in počasi bral, kar je pisalo v levem spodnjem kotu: licenca odkupljena 1969. »Le kaj to pomeni,« so se spraševali. »Tudi na tisti škatli od ti-kolnika piše isto,« se je spomnila Minca. »In na tisti od mikserja tudi,« je vedel Cene. »Pa enkrat si nam že povedal, kaj to pomeni.« »Jaz, da sem povedal? Pokaži, no, če imaš kakšno takšno škatlo pri roki!« Je velel Štiblar. Cene je prinesel škatlo od likalnika in v levem spodnjem kotu je res pisalo: licenca odkupljena. Štiblar je nekaj trenutkov strmel v škatlo, potem pa se je lopnil po glavi: »O, jaz bedak,« je vzkliknil-»Sem že mislil, da je Cene res toliko neroden, da dela Z japonskim nalivnikom packe in Minca piše pod Črto, ampak sedaj vem, da nisent imel prav... sedaj sc mi ie posvetilo. Ali veste, kaj pomeni tisto v spodnjem kotu: licenca odkupljena? Ha, ne veste, saj vem, da ne veste, ampak meni se je posvetilo ... To pomeni, da so to bili japonski nalivniki, sedaj pa je licenca odkupljena, kar pomeni, da jih lahko delajo tudi pri nas in tako ta nalivnik sploh ni japonski. Sedaj je jasno, zakaj packe in grdo pisanje. Staknili so glave in se nekaj trenutkov zgražali nad vsem našim, posebno pa nad tem, kako si dovolijo poštene zemljane takole po japonsko za nos vleči. In če bosta imela Cene in Minca iz pisanja dvojko, ne bosta kriva onadva, ampak tisti, ki prodajajo naše blago za tuje — uvoženo. I IZBRALI SMO ZA VAS • IZBRALI SMO ZA VAS # IZBRALI SMO ZA VAS 5 Razcestja MIHA KL I NAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »No, ja, pa naj bo! Življenje ti dolgujemo Pravi Andrej, čeprav prisege ne jemlje resno. »Življenje? Kaj bi tisto. Prav lahko bi te nehote izdal, kakor sem te nehote rešil. Nisem mislil, da si sc pod podrte smreke skril ti. Ko ■J ne imel noža v rokah in ko bi se ne urezal, hi ne videl vojakov, ki so te zasledovali...« Ta premik pogovora je kakor nalašč za pogo-Vor z Rozi in za skupne spomine na zadnje vojno leto, na zeleni kader, na kratki praznik svobode in na mračne dni, ki so prišli z italijansko zasedbo in kd še vedno trajajo. »Težko je. A sprijazniti se je treba s tem. ^osebno jaz, ki mc imajo še vedno na piki kot Poveljnika narodne straže. Ne vem, če bodo kdaj pozabili na mojo neumnost. Nc bi se rad *Ivgal z oblastmi.« Andrejeve besede niso po Slavkovem srcu. j to Pogovor zastane, Andrej pa se spomni, tla Je čas in da je konj že dovolj spočit za pot Proti Borjani. Tudi Rozi gre z njima. Mama, nono in vsi dragi so Slavka pa tudi Kozike in Andreja veseli. »Iz italijanščine imam zadostno. Bojkotiramo. Razumeti moraš. Ne smeš biti huda. Ko bi bil v. LJubljani, bi si prizadeval, da bi bil odlič-njak.« Toda mama ga ne obklada z očitki, pa tudi ^lavkovo željo po Ljubljani presliši. »Samo da si doma, moj fant! Kaj bi brez tebe?« Ka poljuba mama in stisne k sebi. Ne, Slavku se ni treba bati, da bi ga mama ^vrgia in zapustila. Vseeno pa se ne more zne-7*| občutja, da sc je mami odtujili. Tega ob- čutja se ne more znebiti, čeprav si očita, da to ni lepo in da bi moral imeti mamo rad iz srca kakor včasih. Pa ga srce ne uboga. Zato se mame izogiba in počitnice kljub ljubezni> s katero vsi obdajajo Slavka, ne bodo preveč prijetne. Med mamo in njim, naj se še tako prizadevata, da bi bila drag do dragega iskrena, jc senca skrivnosti. To je čutiti že prihodnje dni, ko se mama zopet zateka čedalje pogosteje k delu v kooari-škem komunističnem društvu. »Toliko dela. Toliko teh sestankov.« Stara pesem, ki jo Slavko že dolgo pozna. Poletje je. Nono ter strica Jakob in Anton pomagajo stricu Andreju pri košnji planinskih senožeti. Tudi Slavko je z njimi, saj je v teh hribih raje, kakor da bi se dolgočasil doma. Pa tudi drugače je lepše tu kakor v dolinii kjer ni dneva, da bi skozi vas ne prikorakala karabi-njerska patrulja, tu pa se misili kdaj pa kdaj popolnoma znebijo občutja, da so nad tabo tujci in da je bila ta zemlja samo drobiž, s katerim so Angleži, Francozi in Amerikanci plačal: svoj dolg Italijanom, kakor da bi bila ta zemlja njihova, vknjižena v njihov kataster, in da jo zato lahko po svoji volji podarijo komurkoli, ne da bi vprašali, ali sc prebivalci te dežele s tem strinjajo ali ne. O vsem tem bi Slavko te dni najbrž sploh ne razmišljal. Kosil bi travo kakor nono in strici, jo obračal, grabil pod večer na kupe, vdihaval vonj po senu in drugih dišavah planinskega zraka, ko bi se prav ta hip, ko so utrujeni povečerjali polento in se napili mleka, ne ustavila pred bajto človeka in ko bi eden od njiju ne vprašal strica Andreja po prenočišču z glasom, ki se je zazdel Slavku tako znan, da se jc moral pri pomivanju posode ozreti, takoj nato pa sc mu je obraz razlczcl v veselo presenečenje. »Gospod profesor?« »Saj... saj... saj to ste ... ste vi, Fcderle?« je presenečen tudi profesor Andrej, zaradi profesorjevega vikanja še ne štirinajstletnega po-biča pa še bolj presenečen nono in Slavkovi strici. »No, no, tale je pa še premlad, da bi ga vikali, gospod,« se oglasi nono in začudeno ogleduje profesorja potem pa pogleda njegovega visokoraslega spremljevalca in se šele sedaj z globokim spoštovanjem prikloni pred njim: »Pa saj to ste ... to ste vi, prečastiti.€ Tudi Slavko pogleda visokoraslega duhovnika in ko spozna v njem trčmunskega gospoda in videmskega profesorja Ivana Trinka, ga zaradi spoštovanja spreleti srh. »Pa saj to je on,« se priklonu kakor nono, za njima pa tudi stric s prav tako globokim spoštovanjem. »Z gospodom monsignorjem sva prišla čez Livek s trčmunske strani,« pojasnjuje profesor Andrej. »Namenjena sva na romanje, v Vrsno...« »V Vrsno?« ne razume profesorja Andreja stric Andrej, ker v Vršnem ni nobene božjo poti. »Ja, v Vrsno na Gregorčičev dom,« se nasmehne profesor. »Mimogrede pa bi rada obi-skaila še ono mučeniško vas. Gospod monsignor bi se rad poklonil pred spomenikom z molitvijo, mimogrede pa se rad še o marsičem pogovoril z ljudmi...« O čem, profesor Andrej ne pove, marveč vnovič prosi strica Andreja, če bi z monsignorjem lahko prenočila pri njih, če imajo, kajpak, kaj prostora. »Prostor že_ toda za vaju, gospoda, preveč neudoben,« se stricu Andreju pa tudi dragim zdi koliba za taka spoštovana gospoda presiro-mašna. »Nič ni presiromašna,« se oglasi trčmunski gospod. »Kmečka sinova sva,« pokaže nase in na profesorja Andreja, ki jc že ves v pogovoru s Slavkom, kako je zdaj v Idriji, potem pa Slavka predstavlja monsignorju kot svojega nekdanjega najboljšega trotješolca s samimi pohvalnimi besedami, da Slavko rdi od sramu, ker se mu zdi hvaia njegovih sposobnosti prevelika nono in strici pa žare od ponosa, saj je Slavko vendar tudi njihov in ne samo od šteli. »Ja, pridem, bister fant,« ga hvali tudi nono4 Slavko pa se brani hvale. Na kmetiji od jutra do večera (7) 18 ur dela, 6 ur spanja (Julijski dan, žetev, nadaljevanje) Je gospodinja uredila doma, je prišla za žanjicami na nji-boltei fef>°J Je prinesla malico. Navadno je za žetev spekla ške \«krUh' prinesla Pa Je tudi skuhane suhe krhlje in hru-v Malicale so sedeč na meji ali na snopih. Krhljovko (vodo, delo 80 86 kuha,e suhe hruške in krhlji so pile tudi med vodo"' ltatIar so bi,e žejne. V kruglici so Imele za žejo tudi Gospodinja je pomagala žeti nekako od sedmih do enajstih, ostale žanjice pa so žele skozi ves dan. Koliko je ura, približno seveda, je gospodinja vedela po soncu, če Pa je na cesti videl koga, ga je šla vprašat, koliko je bila «ra, ko je šel od doma. Okrog enajstih je odšla domov pripravljat kosilo. Sin je zjutraj -4akoj, ko je oilo snopje osušeno — deval vkup, oče pa je prišel z vosom lojtrnlkom po snopje. Naložila sta na Ježa, to je tako, da je ritovje snopov molelo ven, klasje pa noter. En voz sta nakladala okrog pol ure. »Fural« in odganjal bren-eeljne od konja in vola jc dni-"aričin fantič, ki se jc z očetom pripeljal na polje. Doma sta oče in sin živino izpregla in šla takoj skladati snope v kozolec. Pšenico sta nakladala tako, da sta late s snopi obkladala. Skladal je sin, ker je bi! urnejši in se je spretno držal v kozolcu, oče pa mu je podajal s podajalnikom — vilami, ki so imele dva roglja. S polja sta snope vozila tudi popoldne in jih prav tako sproti skladala v kozolec. Mati je prišla s polja okrog pol dvanajstih in je ostala doma do enih. V tem času je skuhala kosilo in nakrmila prašiče. Gospodar in sin sta jedla doma. Ker je bila žetev eno od najzahtevnejših del, je bila hrana v tem času (v velikem delu, kot so rekli) tudi boljša. Jedli so štruklje, zraven pa krhlje in kruh Mati je nesla žanjicam južino in malico na njivo v jerbasu. Na glavo jc dala svitek in nanj jerbas. Ta je bil težak, pot na njivo pa dolga (tudi pol ure hoda), zato je bilo to precej naporno. Pojužinale so v senci, nato pa spet žele naprej do petih popoldne, ko je bila malica. Žanjice so potem nadaljevale i delom do osmih zvečer, do mraka. Tudi gospodar in sin sta zadnji voz naložila okrog osmih zvečer, da so se žanjice potem domov lahko peljale z njima. Skladala sta potem že v mraku. Ko so opravili potem delo v hlevu, so večerjali sok in kruh, potem pa molili. Gospodinja je ocvrla flancate, da so imele žanjice naslednji dan večjo voljo in moč. Spat so šli okrog desetih. Spali so Gorenjski Kraji in ljudje poleti torej komaj 6 ur; de- I Iavnik na kmetih je bil vča- | sih v juliju dolg tudi po 18 j ur. En dan so požele tri žanjice in mati, kolikor je utegnila, njivo velikosti 25 do 30 arov. V današnjem času žetev za kmeta ne pomeni posebne obremenitve. Sploh je pojem »velikega dela« zgubil svoj nekdanji pomen. Gospodar danes raje najame kombajn, ki opravi žetev na 25 arih površine v pol ure. Sin potem pšenico v vrečah pelje domov, kjer jo dajo sušiti. Slamnate bale pustijo še dan ali dva na polju, da se osušijo, nato jih zvozijo domov in jih spravijo pod streho Za žetev s kombajnom na površini 25 arov je treba plačati okrog 30 do 40 din — ne dosti več, kot so nekdaj za tako površino plačali eni ža-njici! V času, ki ga na ta način pridobijo vsi trije (oče, mati in sin), lahko zaslužijo dosti več, kot znašajo stroški. Nekdaj so na četrt hektara površine pridelali največ 400 kg pšenice, danes jo okrog 1000 kg. Vzrok za boljši pridelek so boljše sorte pšenice, izdatnejše gnojenje, boljša obdelava in tudi boljša skrb za žito. Proti boleznim in plevelu posevke škropijo, čemur nekdaj niso posvečali nobene pozornosti; sicer pa za to tudi možnosti ni bilo. Kmet je vedno manj odvisen od narave; preseneti ga lahko le neurje s točo ali pa suša, ki pa v alpskem svetu ni pogosta. DAN V AVGUSTU Okrog velikega šmarna (15. avgusta) je bilo glavno opravilo na kmetih mlačev. Ob dobri letini je bilo s površine 25 arov snopja za dva okna v kozolcu. Iz enega okna so pripravili 6 do 8 nasadov za mlačev. Za mlačev so vstali ob štirih zjutraj, z dnevom vred. V hlevu je vsa dela opravljala gospodinja, ostali štirje pa so začeli takoj mlatiti. Zajtr-kovali so ob šestih. Jedli so mlečno kašo z ocvrtimi jajci (kar je pomenilo boljšo, izdatnejšo jed), zraven pa Še belo kavo. Za malico, ki so jo pojedli kar na podu, je bil boljši kruh s kuhanimi krhlji, po želji pa so vmes pili tudi mošt. Opoldne so jedli štruklje in krhlje. Ivan Slvec (Nadaljevanje) !\e podcenjujte tečaja prve pomoči 13. julija letos se je v Kamniku prvič prijavilo k izpitu za prvo pomoč 29 kandidatov za voznike motornih vozil. Podatki kažejo, da so kandidati podcenjevali tečaj, saj jih jc kar 11 moralo ponovno na izpit. Doslej jc občinski odbor RK organiziral že 4 tečaje in 6 izpitov za voznike motornih vozil. Do sedaj je tečaj obiskovalo 155 oseb, od tega je 40 kandidatov za voznike motornih vozil moralo popravljati izpit. Dr. France Pucelj, predsednik izpitne komisije, je izjavil: »Tečajniki so podcenjevali tečaj prve pomoči. Menim, da bi ta tečaj morali opraviti vsi šoferji, ne pa samo novinci. K osnovni izobrazbi ne spada samo branje, pisanje in računanje, temveč bi moral vsakdo znati tudi nuditi prvo pomoč. Letos je ta predmet prvič v sedmem in osmem razredu osnovne šole. Upajmo, da učenci tega predmeta ne bodo tako podcenjevali kot prvi tečajniki na tečajih prve pomoči za bodoče šoferje.« J. Vidic Za večjo prometno varnost SVETLOBNE NAPRAVE ZA OZNAČEVANJE VOZIL Rumeno rotacijsko luč morajo imeti vozila za vzdrževanje električnih ter telegrafskih in telefonskih naprav, vozila za vzdrževanje ceste in vozila za pomoč na cesti. Te luči morajo biti nameščene na najvišji točki vozila in morajo biti vidljive z vseh strani. Svetlobno signalne naprave za dajanje svetlobnih znakov Motorna in priklopna vozila (razen motornih koles z bočno prikolico in invalidskih motornih vozičkov) morajo imeti na zadnji strani najmanj dve rdeči zavorni luči, ki se prižigata pri uporabi delovne zavore vozila. Motorna kolesa in motorna kolesa z bočno prikolico ter invalidski motorni vozički morajo imeti najmanj eno zavorno luč. Za motorna kolesa s prostornino motorja do 50 cem ni obvezno, da bi morala imeti zavorne luči. če pa jih imajo, morajo izpolnjevati pogoje, ki so predpisani za zavorno luč na motornem kolesu s prostornino motorja nad 50 ccm. Za motorna vozila, ki na ravni cesti ne morejo razviti hitrosti več kot 20 km na uro, ni obvezno, da bi morala imeti zavorne luči. Ce pa jih imajo, morajo izpolnjevati pogoje, ki veljajo za zavorne luč na takih vozilih. Zavorne luči morajo biti ponoči jasno vidljive na razdaljo najmanj 300 m. Postavljene morajo biti simetrično in so lahko nameščene posebej v neposredni bližini drugih zadnjih luči ali pa skupaj z njimi kot celota. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodo-vinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši pa je na ogled razstava akad. slikarja Ljuba Ravnikarja (Stari Kranj). V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Spomeniki NOB. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi pa razstavlja slikar Danilo EmeršiČ, v kleti pa je na ogled razstava spomenikov padlim v narodnoosvobodilnem boju na področju občine Kranj. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. —12. in od 17—19. ure. izleti v ■ našo kulturno literarne in politično preteklost Spet moramo prekinili tok pripovedi o kamniški preteklosti — zaradi nekega očitka iz Komende. Nerad odgovarjam na nevljudna pisma, toda danes to izjemoma storim, kajti rad bi tudi vsem drugim bralcem — ne le očit-karju iz Komende — svetoval, da je treba knjige pozorno čitati, vsekakor tudi uvode, komentarje in opombe (pod črto ali na koncu knjige), pa čeprav jc vse to natisnjeno z manjšimi črkami. — če bodo bralci knjige tako brali, potem ne bo moglo priti do takega nesporazuma, kot je tale. Uredništvo Glasa je pred dnevi prejelo dopis iz Komende, v katerem naročnik M. U. meni, da naša trditev o Testaferrati (da je bil nezakonski oče Petra Pavla Glavarja) nj točna, pač pa naj bi bil nezakonski oče Petra Pavla Glavarja Testaferratin nečak Ciprijan, kot o tem piše Ivan Pregelj v svoji povesti (Peter Pavel — Glavar, gospod lanšpreski, zgodovinska povest; knjiga je izšla 1. 1922 pri Mohorjevi družbi, kot 75. zvezek Slovenskih ve-černic. — V III. knjigi Izbranih spisov Ivana Preglja pa je izšla 1. 1929 že neznatno predelana. — L. 1964 je bila povest na novo natisnjena v IV. zvezku Izbranih ded, to pot z naslovom Odisej iz Komende). Na pripombo M. U. je treba najprej pojasniti, da ne gre iskati absolutnih resnic o nekem literarnem delu, kjer se sme pisatelj posluževati umetniške svobode »li-centie poetice« — kolikor mu je drago. Bolj se lahko zanesemo na znanstvene vire. Ni prostora, da bi na tem mestu citirali — v zvezi s Testaferratovim domnevnim očetovstvom — vse zgodovinske vire (Stratila, Vrhovca in Demšarja), zadostuje naj le ugotovitev literarnega zgodovinarja dr .Franca Koblar-ja, urednika Pregljevega izbranega dela (četrta knjiga, str. 375, izdaja 1964): »... Pri potovanju na Malto in v Ascoli združi (pisatelj Ivan Pregelj, op. C. Z.) oboje, tisto, kar pripovedujeta (zgodovinarja, op. C. Z.) Strati.! in Vrhovcc, toda vpra- šanje očetovstva je obrnil čisto po svoje. Postavil je novo osebo Testaferratijevega nečaka Ciprijana (podčrtal Č. Z.)«. Dopisniku M. U. velja še pojasnilo: Ciprijan Antonini, kd ga je napravil Pregelj za laika (neduhovnika) in za Glavarjevega nezakonskega očeta je bil kaplan! (Glej znanstveni komentar na koncu knjige Odisej iz Komende, str. 371!) Pisatelj Pregelj je zgodovinsko resnico gotovo poznal, toda zaradi svoje vzgoje (izšolali so ga duhovniki) ter religioznega prepričanja ni hotel raniti duhovskega stanu in si je raje izmislil laika Ciprijana in nanj zvalil »greh« nezakonskega očetovstva. Le kaj pa si je pisec že omenjenega pisma iz Komende predstavljal s stavkom »Zdi se mi, da ni potrebno ribariti v kalnem in blatiti duhovnega stanu, ker blato leti nazaj od koder prihaja.« — O ribarjenju ni govora in ne potrebe; o kakem blatenju duhovnega stanu pa še dosti manj. Kdor je pozorno bral dosedanje naše kulturnozgodovinske sestavke v Glasu (od 1. 1963 do danes), je gotov postal pozoren na izjemno spoštljivost do slovenskih velmož bližnje in daljne preteklosti, ne glede na to, ali so nosili t al ar ali ne. Morda smo celo večino naših zapisov posvetili prav duhovnikom, na hitrico jih le nekaj naštejemo: dr. Jakob Zupan, Simon Gregorčič, Janez Jalen, Franc S. Finž-gar, Jakob in Franc Prešeren, Anton Muhovec, Franc S. Christian, Andrej Smolnikar, Anton M. Slomšek, Urban Jarnik, Ivan Trinko, Anton Medved, Benvenut Crobath, Valentin Vodnik, Blaž Potočnik, Jožef Zemlja, Jernej Le-vičnik, Tomo Zupan, Janez Božič in še cela vrsta drugih častivrednih slovenskih kulturnih mož, ki jih prav gotovo nismo »blatili« — nasprotno njihov delež, najsibo literarni adi politični, smo Skušali vedno pravično oceniti in pošteno prikazala. Zveni sicer vse to današnje pisanje kot nekako opravičevanje — kar pa gotovo ni in noče biti. Pač pa naj veljajo vse te in naslednje besede bolj kot trud potrpežljivega učitelja, ki bi rad odgnal sence in zmote. Seveda za kakega Jožefa Dagarina pa nikakor nismo zmogli dobre besede: ob Prešernovi smrti se ni izkazal ne za dobrega Slovenca, ne dobrega človeka. Tako se tudi za laškega Testaferrato ne moremo gnati in zavijati resnice samo zato, ker je bil duhovnik. Tem manj, ker beremo v nekom pismu tega posvečenega moža, naslovljenem na Petra Pavla Glavarja, I ki je že kot odraščen mož zahteval od Testaferrata naj mu s svojo roko napiše, ali je njegov oče ali ne, takele besede: »Toda mene ne dolžite več, kakor dela to gospod arhidi-jakon (torej: arhidijakon za Gorenjsko Kari Petazzi, ne le Č. Z. — op. Č. Z.) v svoji slabi veri. Kajti zanikal bodem vedno in če bo treba tudi pred sodiščem, ker morem take slučaje navesti, ki mojo nedolžnost potrjujejo in da je bila vaša mati svinja in za vsakega naprodaj (podčrtal Č. Z.). Ce sem storil zanjo kaj, zgodilo se je to iz krščanske ljubezni, da bi ji pogladil pot, da bi si dobila moža, kar se ji je tudi posrečilo, in da bi jo odtrgal od grešnega življenja, ki ga je še nadaljevala, ko je šla iz moje službe. In kar som storil za vas, storil sem zgolj iz ljubezni do Boga in ne iz kakega drugega domišljavega razloga. Zato si, za boga, iz" bitje iz glave te napačne j misli in ne predrznite se ml jih še kdaj ponoviti; kajti ako sem dozdaj tako nesramno obdolževanje prenašal, ne vem kaj bom storil v prihodnje. Priporočajte se še nadalje Bogu ter si ne zapirajte srca mojega s takimi nesramnimi pismi. Moje srce je še pripravljeno vsem ska-zovati dobrote, ako mi bog da življenje; a pišite mirneje, obzirneje in pohlevneje ter pustite na stran toliko je-ze in žuganja. Ne predrznite sii odbijati vsako mojih besedi, kajti jaz ponavljam: ' midva nisva vrstnika in velik j je razloček med menoj in j Vami.« Ne glede, da je celotno Te stalerratino pismo eno samo očitno izmotavanje posebno njegov nasvet »naj si Peter Pavel nesreče ne žene preveč k srcu, kajti mnogo je takih, ki so se rodili od znane matere in neznanega očeta« nas vznemiri najbolj brezobziren 1 način in ton, kako duhovnik govori otroku o njegovi ma- j teri. Otroku je mati, pa naj bo taka ali drugačna, sveta in vsega spoštovanja vredna! Tako grobo je odpravil laški gospod svojo ubogo slovensko strežnico... In po vsej i priliki tudi svojega otroka. j Torej ne gre za kaiko »blatenje« pač pa za obsodbo po-likarpovščine, ki jo je tako ostro izrekel že Ivan Cankar. Ni sramota imeti nezakonskega otroka, sramota pa )e zatajiti nesrečno bitje, ki gotovo ni samo krivo, da se je rodilo. (Nadaljevanje sledi) Črtomir Zoreč PIŠE INŽ. ANKA BERNARD Kotiček za ljubitelje cvetja Poskrbimo fca spomladansko cvet|e že sedaj Spomladanske čebulnice imajo že jeseni v čebulici popol-n°ma izoblikovan cvet. Zato morajo dovolj zgodaj v zemljo, da se čebulice pred zimo dobro ukoreninijo in spomladi normalno cveto. v drugi polovici mesece septembra bodo spet prispele najrazličnejše spomladanske čebulice za vrtove iz Holandije. Z nJimi bomo priklicali na naš vrt pomlad še pred njenim koparskim prihodom. Zato ne pozabimo na prve znanilke pomladi: pisane žafrane, perunike, rumene jarice, botanične tul-Pe in druge. Vsi, ki so videli cvetoče večevetne, botanične, Fo-sterjeve, Kaufmanove in Greigutulpe v cvetju, so nad komaj 15 do 20 cm visokimi tulpami zelo navdušeni. Zanimivi posku-Sl so že pisani progasti listi nekaterih vrst tulp. Poleg teh malo znanih tulp sadimo nizke do 30 cm visoke rane enojne ,n polnjene tulpe, ki so najbolj priljubljene. Tudi pri tulpah VelJa moda mini, midi in maksi. Ce bi ostali le pri ranih vr-^tar>. bi vrtni koncert barv prehitro izzvenel, zato sadimo tudi kasnejše, a zelo elegantne lilijske tulpe, nakodrane pa-Pagajevke, Darvvin in Darvvin hvbrid tulpe z orjaškimi cveto-Vl> ki jih prav tako ne moremo pogrešati v vrtu. s'ljen" PozaD'mo tudi na prijetno dišeče hiacinte, primerne za ske t^r3'' saJcnJc na prosto, pisane anemone, hvaležne cesar-mest U anc/ OD dobri oskrbi desetletja cveto na istem lepo ter vitke in visoke cremuruse. Tudi narcise so v vrtu bi f1es'i'vc Se marsikaj bi vam rada povedala o njih, kar et*Vonpno koristilo številnim novim vrtičkarjem, ki jih treb Prvic zasadili v svoje vrtove. Dobili pa bodo lahko po-drušf6 nasvete obenem z nakupom čebulic pri Hortikulturncm soboti Kran' vsak dan dopoldne od 8. do 12. uri razen ob 14 j aPopoldne pa ob ponedeljkih, sredah in petkih od u° 18. ure. Pot do vitkosti >ra,0t 5° vitk°sti je včasih JI huda. Ce ima nekdo gjv huda. Ce ima nekdo rQno voljo, da se bo znebil *a hladno jesen je prime- ^rvi^6 komPle* v svetli ^ ^ Sestavljajo ga krilo «»lkaUlOVer 2 visokim ovrat-*** *>lga Jopica, ki ^ornešča plašč. Za pletenje volnoem° tanJŠO m mehkejšo hj 5| Jopica ima nad prsmi jiej^^^Podnjem robu tem- eni večnih kilogramov, ni potrebno samo, da zategne pas, pač pa je treba povečati tudi telesno aktivnost. Hrana izgoreva v našem telesu samo z delom mišic. Poglejmo številke, ki kažejo koliko kalorij izgori pri posameznih opravilih doma in pri športu. Doma in v poklicu: reševanje spisov zahteva 200 kalorij na uro, pomivanje 75, oblačenje in slačenje 50, kopanje 100, pOStiljanje 300, likanje 100, uživanje hrane 50, brisanje tal 200, delo na vrtu 250, krtačenje las in čiščenje zob 100, kuhanje 100, branje 25, tipkanje 50, šivanje 50, žaganje 500, lopatanjc 500, brisanje prahu 150, telefoniranje 50, hoja po stopnicah 800. Oddih in šport: pri ribarjenju porabimo 150 kalorij na uro, pri teku na dolge proge 600, badminton 400, gledanje televizije 25, počasna hoja 200, hitra hoja 350, golf 250, gimnastika 500, rokomet 550, kartanje 25, kegljanje 250, igranje na klavir 75, hiter tek 900, slikanje 150, vožnja z motornim čolnom 150, zmerno kolesarjenje 300, naporno kolesarjenje 600, jahanje 250, veslanje 400, zložno drsanje 400, hitro drsanje 600, počasno plavanje 400, hitro plavanje 800, petje 50, smučanje 450, počasen ples 350, hiter ples 600, tenis (posamezno) 450, tenis (dvojice) 350, izleti 400. Ribe s paradižnikom Potrebujemo: 80 dkg rib (sardele ali skuše), sol, limonin sok ali kis, 2 žlici olja, 30 dkg paradižnika, majhno zeleno papriko, 2 trikotnika turističnega sira in srednje veliko čebulo. Očiščenim in opranim ribam odstranimo hrbtenico, da dobimo zrezek. Zrezek osolimo in pokapamo z limoninim sokom ali kisom. V kozico denemo olje, na kolesca zrezan paradižnik, ga osolimo in pokrijemo z ribjimi zrezki. Na zrezke naložimo na štiri kose zrezano očiščeno papriko. Vse skupaj pokrijemo s tanko narezanim sirom in nato še s kolesci čebule. Pokrito dušimo 30 minut. Marta odgovarja Metka L. iz Kranja — Letošnjo zimo bi rada hodila oblečena v plašč maksi dolžine. Prosim, pomagajte mi pri izbiri modela in izbiri barve. Ali lahko zraven nosim klobuk s širokimi krajci? Stara sem 24 let, visoka 172, tehtam 60 kg. Imam črne lase in modre oči. Marta — Izbirajte med plaščem v črni in živo rdeči barvi. Plašč je enostaven, linija je oprijeta. Zapenja se z gumbi v dve vrsti. Ce nimate širokih bokov, si lahko omislite tudi od pasu navzdol rezano zadnjo stran plašča, če bo plašč črn, naj bodo gumbi, pas, podloga in čevlji beli, če bo rdeče barve, pa naj bodo vsi ti dodatki črni. Zraven bo odlično pristojni vaš že kapljeni črni klobuk. ČIR NA ŽELODCU IV 2e v prejšnjih sestavkih o čiru na želodcu in dva-najstniku sem omenil tudi zdravljenje. Malo je bolezni, pri katerih bi lahko bolnik sam toliko pripomogel k zdravljenju kot prav pri čiru. Videli smo, kako odločilnega pomena pri nastanku čira je porušeno ravnotežje živčevja. Zato se mora bolnik izo-lbati razburjenja in duševnih pretresov. Najbolje bo, da sc poskrbi za miren način življenja v družini, na delovnem mestu in v družbi. Zdravnik se mora toliko posvetiti bolniku, da za taka nesoglasja izve od bolnika samega. Če bo menil, da je potreb no, bo poiskal stik z bolnikovim predpostavljenim aH najbližjimi svojci. Vsi ti naj bi pomagali ustvariti za bolnika ustrezno okolje. Odločilna pa jc hrana. Ves čas, posebno pa pomladi in jeseni, je treba imeti ustrezno dieto. Imamo sicer knjige o dieti ln sezname živil, ki jih dobe bolniki v ordinaciji, vendar naj bo to le orientacija za začetnike. Praktičen nasvet za bolnika z razjedo je: sam naj si predpiše dieto. Drži namreč, da marsikdo ne prenese prav tiste hrane, ki je v dietni knjigi priporočena za njegovo bolezen. Velja si zapomniti, da sme ena jed škodovati le enkrat! če bolnik po taki jedi čuti bo lečlne, ve, da se je treba te jedi izogibati. Za vse želodčarje pa le velja pravilo: ne sme se najesti preveč naenkrat, boljše je večkrat po malem. Opu stiti je treba preveč začinjene Jedi. Začimbi sta tudi sol In sladkor! Hrana ne sme biti post a na Slabo se prenašajo tudi jedi Iz hladilnika. Pred uporabo jih moramo do bro odtajati. Na ledene Jedi in pijače Je treba po zabiti tudi poleti. Pri jedi mora imeti bolnik mir in dovolj časa. Napak je, da gredo naši delavci v službo tešč ln jedo prvič šele v dopoldanskem odmoru in še to mrzle jedi. dr. Tone Košir DRUŽINSKI POMENKI PROGRAM FILMOV III. MEDNARODNEGA FESTIVALA ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV V KRANJU SOBOTA, 12. septembra ob 20. uri v kinu Center Po reki Uni — barvni športni film (Jugoslavija) Goli v Avstraliji — barvni film o nacionalnem angleškem športu (Avstralja) 20 sekund — (Romunija) Prižgan — (ZDA) Nanga Parbat — (češkoslovaška) Ježa na belih konjih — film v barvah o dinamičnem športu — dirkah z motornimi čolni (Anglija) Vrv (Francija) Leto v Ldah — barvni film o kratkem poletju na zalcdeneli Antarktiki (SZ) NEDELJA, 13. septembra ob 10. uri v kinu Storžič Vsi gojijo šport (DR Nemčija) Altajsko sonce v tvojem nahrbtnku — barvni film o Altaju (SZ) Vox populi (Jugoslavija) Glimpes of India (Indija) Beograd — (Jugoslavija) Kvišku — barvni film o košarki (Jugoslavija) NEDELJA, 13. septembra ob 20.15 v kinu Center Podelitev nagrad najboljšim filmom ter izbrani program filmov Kanadski film Etuda v 21 točkah je po še ne uradno potrjenih vesteh (žirija bo svojo odlo* čitev razglasila šele jutri) prejel veliko nagrado tretjega mednarodnega festivala športnih h* turističnih filmov v Kranju. Film je izredno tehnično dovršen. S štirimi kamerami je režiser Jacjues Bodet pričaral dramatiko in dinamiko športne igre z malo belo žogico. L. M. O festivalu so rekli... Hattum Hovig, holand-ski režiser, član uradne žirije: »Kot član žirije menim, da je kvaliteta festivalskih filmov več kot zadovoljiva. Na vse festivale pošljejo tudi slabe filme, vendar pa je letošnji kranjski izbor filmov resnično nad povprečjem. Na splošno pa lahko rečem, da so športni filmi tega festivala veliko boljši od turističnih. Turistični filmi vse preveč diše po propagandi. Morali bi biti taki, da bi brez propagandnega poudarka gledalca zamikalo, da bi spoznal to in to deželo, ki jo film predstavlja. Bil pa sem presenečen nad ne preveč velikim zanimanjem kranjske publike za ta festival. Morda je kriva preslaba obveščenost ali tudi reklama, če hočete, ali pa bi se dalo zanimanje vzbuditi s kako drugačno kombinacijo festivalskega programa.« Nicolas Pillat, generalni sekretar Cidalc (mednarodne filmske organizacije): »Zelo rad pridem k vam in zelo sem zadovoljen, da sem bil na vseh treh kranjskih festivalih. Večinoma sem videl filme že na nekaterih drugih festivalih, vendar pa je festival zame vseeno zanimiv. Ne hi mogel reči, kateri film mi je bil najbolj všeč. Noben film ni izreden, pač pa ima vsak svoje dobre in slabe strani. Všeč sta mi bila filma Obiščite Slovenijo in pa Poletja v Ltahu. Od športnih Festivalski dnevi so se tako rekoč že iztekli. Ostane le še današnji večerni in nedeljski dopoldanski filmski program ter seveda večerna podelitev nagrad najboljšim filmom. Obe žiriji — uradna in žirija Cidalc — sta si že ogledali festivalske filme in jih tudi ocenili. Njihove ocene čakajo lepo zapečatene in bodo znane ob koncu festivala v nedeljo zvečer. Kaj lahko rečemo o letošnjih festivalskih filmih? Po splošnem mnenju filmskih delavcev, ki so imeli možnost primerjati prejšnja dva festivala, je letošnja kvaliteta filmov na dostojni višini in je med njimi težko izbrati najboljšega. Drugo je seveda, če so bili filmi všeč gledalcem. Sodeč po aplavzu prvega dne se je najbolje odrezal kanadski film Etuda v 21 točkah, film brez glasbe ln tako rekoč brez spremne besede, vendar kljub navidezni redkobesednosti dovolj zgovoren In prepričljiv. V sredo je bil med sedmimi filmi samo eden — italijanski, turističen, če je sploh bil. Morda se ravno pri turističnih filmih pokaže, kako pomembna je spremna beseda, ki pa jo športni filmi zlahka izpuste. Filmi na kranjskem festivalu niso sinhronizi-rani v slovenščino, niti podnaslovljeni, kar je za vse nepoliglote bolj žalostna zadeva. V programu za sredo sta bila tudi dva jugoslovanska filma. Prvi Admiral je prikazal junaštvo in drznost mostarskih fantov pri skakanju z visokega mostu T Drino. Druga stran žoge pa govori o športu — natančneje — o nogometu s strani, ki je gledalcu na tribuni običajno neznana. Bolgarski film Skok zmage govori o podobni temi: na zmagovalni stopnici ni viden trud, napor, volja in moč, ki sta bili potrebni za uspeh. Med četrtkovimi filmi je bil tudi jugoslovanski kratki film o evropski rekorderki v plavanju Du- brovčanki Mirjani šegrt. Film je s primerjavo počitniškega Dubrovnika in vsakodnevnim garanjem plavalke ob dobri glasbi in dobri tehnični opremljenosti napravil precejšen vtis. Zanimivejša od ostalih filmov sta bila francoski Anatomija giba ter nemški film Poletje v divjih vodah. V petkovem festivalskem programu so bili trije turistični filmi. Nasploh turistični filmi zaostajajo za športnimi, ker so dolgočas-nejši ali pa malce vsiljivi zaradi svojega propagandnega značaja. Med najzanimivejšimi filmi je bil alpinistični francoski, lahko bi rekli tudi avtobiografski film Nekoristen osvajalec. Angleški film Stoj mirno, ker merim nate deluje morda prav zaradi mirnega športa, ki nam je skoraj neznan nekoliko dolgočasno, čeprav lahko angleško zavzetost za ta lepi in mirni golf samo občudujemo, j Madžarski film Poletno smučanje pa je priporoč- ljiv športnim pedagogom, posebno še, če naj bi Slovenci postali resnično množična smučarska nacija. V večernem petkovem programu sta bila zanimivejša nemška filma o za nas eksotičnih japonskih športih, ki jih v svoji zavzeti tradicionalnosti gojc Japonci nič manj navdušeno kot modernejše športe. Jugoslovanski prispevek tega večera je bil soliden. Film Ring je spretno in dinamično delo o nam malo tujem športu — boksu. Med sobotnim programom je zanimivejši sovjetski film o Antarktiki. V barvah prikaže hladni, a čudoviti svet ledu ter kratko poletje, ki ga je narava namenila tamkaj živečim polarnim živalim. V nedeljskem dopoldanskem sporedu pa bo največ gledalcev pritegnil prav gotovo jugoslovanski film o nedavnem svetovnem košarkarskem prven stvu v Ljubljani. L. M. filmov pa je napravil natn^ zelo ugoden vtis kanadski film Etuda v 21 točkah. Kranjski festival se uvršča med najpomembnejše tovrst' ne festivale v svetu. Zani>na' nje za športni film raste rt leta v leto, prav zaradi potrebe sodobnega človeka, da $e zaradi svojega statičnega Ž'v' ljenja razgiblje. Športni fiffl pa ga k temu spodbuja obenem nadomešča morebit" no nezmožnost za aktivno g°" jenje športa. Nadomešča P? ga lahko tudi, ker je bil šport vedno tudi umetnost w zato kot nalašč sprejemi]** za filmsko oblikovanje. 5p°.r/ deluje na človeka kot psihio na in fizična obnovitev sit g menim, da bo pri tem t ud1 športni film imel vedno veČ]0 vlogo.« Georges Emanuel NicO leau, direktor glasbene akademije in član Cidalc: »športni film ima zelo veli* pomen, in mislim, da bi ji" bilo treba napraviti še velik0 več kot sedaj. Šport jc v našem življenju vse pomemb\ '. nejši. Poglejmo samo šole, sat uvajajo vedno več telovadbe v učni program. Športni fil*1 je pomemben zaradi svoje propagande za zdrav način življenja.« Ervin Szekler, romunski režiser: »Trdim, da je vsak fes t iva1 dobrodošel posebno nam fdn* skim delavcem, saj se na vsakem kaj koristnega na,\ učimo. Ne bi mogel povedat* kaj posebnega, kar še dane* nismo slišali. Zdi se mi va~_ no, da ima Jugoslavija vsal en mednarodni festival in a<* GLAS * 19. STRAN k to ta v Kranju, kjer se lah-kv ne samo pregleda ustvarjalnost v tej zvrsti filma, pač Pa je to priložnost tudi za ^menjavo mnenj in izkušenj med poklicnimi kolegi. Tudi jaz sem nekatere filme na *«m festivalu videl le na nekaterih drugih festivalih. To 56 mi ne zdi prav, ker potem nekateri filmi dobe priznanje tudi po večkrat, medtem ko nekateri dobri filmi ostanejo prav zaradi tega neznani.« Virgil Anastasescu, romunski režiser: »Zadovoljen sem Z organizacijo festivala in mislim, da direktor Dragan Jankovič, ki te opravil večino dela, zasluti vse priznanje. Presenečen SRnt, to lahko povem kot član Urije Cidalc, nad velikim številom zelo dobrih filmov. Nagrada Pierra de Cou-bertena je po mojem mišljeni" pripadla pravemu športnemu filmu, to je filmu, ki ie pokazal največ volje, napora, moči in discipline. Romunija bo tudi v bodoče pošiljala filme na kranjski festival, razmišljamo pa tudi, če bi nekaj podobnega priredili tudi Pri nas.« Issak Prok, sovjetski re-Jlser, član uradne žirije: •Kranjski festival je, tako Kislim, že sedaj velik mednarodni festival, tako po številu udeležencev kot po kvali-teti filmov, čeprav je še •mlad« festival, pa že lahko konkurira festivalu v Corti- ni d'Ampezzo, ki je »star« te 25 let. Zasluga je predvsem v dobri organizaciji in prizadevanju direktorja Dragana Jankoviča, ki je pravi filmski entuziast. Zanimivo in lepo je, da so na festivalu športni filmi v večini. To se mi zdi pomembno prav zaradi vse večje potrebe sodobnega človeka. V Sovjetski zvezi delamo športne filme prav zaradi potreb množic Ni redko, da k stroškom takih filmov prispevajo podjetja, ki jim ni vseeno, kakšne delavce imajo zaposlene, to je, da so zdravi. Zdravje pa nudi šport in športni film ima lahko pri tem velik ; .;-men. V zahodnih državah veliko bolj gledajo na komercialni uspeh filma, pri nas pa, če hočete, bolj praktičen in predvsem koristejši za ljudi. Ne rečem, da je povsod tako, Francija je že med izjemami. Naši filmi, ki so na kranjskem festivalu, niso bili še na nobenem. Ne morem reči, da smo poslali najboljše, mislim pa, da so dobri. Najboljše filme bomo lahko izbrali šele na nacionalnem festivalu konec tega leta v Moskvi. Tudi g. Pillat, ki je velika avtoriteta v filmskem svetu, meni, da so sovjetski filmi na kranjskem festivalu dobri. Tudi na naslednje kranjske festivale bomo prišli, saj pri nas ustvarjamo veliko športnih filmov in mislim, da so dobri.« L. M. ■B ■■ ■■ živilski kombinat 2ITO LJUBLJANA DE PEKARNA KRANJ Dražgoška 6 Takoj sprejmemo DVA DELAVCA za transportno in skladiščno službo v skladišču mlevskih izdelkov. Pogoj: odslužena vojaščina, starost do 30 let, močan. OD po pravilniku kombinata Žito SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenico, oves, ječmen, pšenični in koruzni zdrob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah o ^^Jeg« zanimanja Je bil deležen danski film q xi" J BM zanimanja je mi aeiezen uhusm hbh eekratnem danskem olimpijskem in evropskem tuđi -°.Valcu v Jadranju na vodi. Film je bil všeč đriJl. ki mu je podelila diplomo. L. M. KMETIJSKO GOSPODARSTVO škof ja Loka sprejme 1. EKONOMISTA za elektronsko obdelavo podatkov 2. KVALIFICIRANE MESARJE v klavnico in predelovalnico 3. NEKVALIFICIRANE DELAVCE za čistilce, v kožar-no, v mešalnico močnih krmil 4. VEC VAJENCEV v klavnico in mesnice Kandidati za delovno mesto pod 1. morajo imeti II. stopnjo ekonomske fakultete, praksa in dodatna izobrazba za delp na računalnikih zaželeni Ponudbe naj pošljejo in teresenti na naslov Kmetijsko gospodarstvo škof-ja Loka, Mestni trg, 20 Rok za oddajo prijav je 30 dni po objavi oglasa Posebno doživetje! Oktoberfest v Miiiichemi Vabimo vas na potovanja z avtobusom od 2.-4. oktobra 1970. Cena potovanja 450 din na osebo. Vse informacije in prijave pri Kompas, Kranj, tel. 21-431 Cesta JLA 1 (Beksel) Trgovsko podjetje TOBAK IMPORT-EKSPORT Ljubljana, Kotnikova 10 nudi v svojih poslovalnicah na območju Domžal, Kamnika, Kranja, škofje Loke, Tržiča, Jesenic, Radovljice, Bleda in Bohinja poleg vseh vrst tobačnih izdelkov tudi galanterijo, šolske potrebščine,^ kozmetiko, bižuterijo in suvenirsko blago. Cenjenim strankam se priporočamo za nakup in jamčimo za solidno postrežbo in primerne cene ZLATARNA — URARNA Tarvisio — Trbiž Via Vittorio Veneto 12 (300 m od tržnice) Na zalogi imamo švicarske ure NEVOIS po tovarniški ceni. Zlato za zobe in druge izdelke iz zlata. Zagotovljena kakovost. Priporočamo se. Kmetijsko gospodarstvo Škof j a Loka proda več krav molznic črno-bele pasme (frizijske) nudi v kooperacijsko rejo prašiče in teleta za pitanje Interesenti za mlekarice bodo dobili vsa pojasnila na naslovu Kmetijsko gospodarstvo škofja Loka — Posestvo, telefon 85-556. Pri kooperaciji je najmanjše število pitancev pri prašičih 30 glav, pri teletih pa 10 glav. Vse informacije boste dobili pri svojih kmetijskih zadrugah, lahko pa se tudi neposredno obrnete na Kmetijsko gospodarstvo škofja Loka, uprava. Mestni trg 20, telefvn 85-878. Obiskovalcem svetovnega padalskega prvenstva v Lescah od 6. do 20. septembra priporočamo obisk restavracije in prodajnih paviljonov na letališču. Med drugim vam bomo postregli s specialitetami na žaru in odlično kavo. VELETRGOVINA IVI KRANJ Termi ka industrijsko in montažno podjetje za izolacije Ljubljana, Kamniška ulica 25 razglaša prosta delovna mesta 3 KV ključavničarjev 3 KV avtomehanikov za proizvodnjo v obratu Trata ln Bodovlje pri škofji Loki Poizkusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov Termika, obrat Trata pri škofji Loki v roku 15 dni od dneva objave. Obrtno podjetje Inštalacije Škofja Loka razpisuje za določen čas od 15. oktobra do 15. aprila prosto delovno mesto kurjača centralne kurjave z nepolnim delovnim časom Interesenti naj prijavi priložijo dokazila o strokovni usposobljenosti. Prednost imajo interesenti s stanovanjem v bližini podjetja. Razpis velja do 26. septembra Izredna priložnost! Izlet z letalom DC 9 v RIM 15., 16. in 17. septembra Cena samo 520 din Turistična poslovalnica Kranj, telefon 21-022 PBODAlvt Prodam dva meseca stare JARČKE. Trboje 10 3959 Prodam napušene DESKB, SPIROVCE in pločevinasto STREŠNO OBROBO — v* malo rabljeno. Naslov * oglasnem oddelku 396' Prodam 500-1 i trsk o zaprto KAO, 10-litrski BOJLER 'n avtomatičen ŠIVALNI STROJ veritas. Britof 22, Kranj 3980 Zaradi starosti prodam KONJA, sposobnega za •* dela. Trstenik 27 pri Golnik« 3981 Prodam PREB1RALNIK za krompir. Prebaeevo45, Kranj 3982 Prodam 100 kg rdeče je^Jj ne PESE. Podreča 49 Prl Medvodah 3#3 Prodam 400 kg težkega Ple' menskega VOLA. Srednja vas 4, Golnik 3983 Prodam raznovrstne MELJNE«. Naslov v oglasnem oddelku 39JP Prodam mlado KRAVO ' teletom. Mavčiče 43 398« Prodam ŠIVALNI STRO* singer. Mravlja Polda, SjJ Duh 87, škofja Loka 398/ Prodam vodno ČRPALKO (hidrolor). Mravlja, ŠUtB**g Žabnica 39*» Prodam STROJ za M*J vanje zidne opeke — kvad-20X25 X40 in 20 X 30 X * ter razne vrste za prezid3 in oblaganje, zmogljiv0!' stroja na uro 60 komad«*1 ,n MLINSKE KAMNE pretil* 80. Vodnik Franc, Trboje *J p. Smlednik Prodam 6 PRAŠIČKE. Cerklje Prodam tednov češnjevek star« 9, KUHI NIŠ*0 OPRAVO in PEC na Ogled od 18. ure dalje. JJ« Skali 4, Kranj 395» Prodam večjo količino & hih DRV in BUTAR. SrcdnJ* vas 10, Golnik Prodam eno leto stare KOŠI nesnice. Strahinj 3»' Naklo i99 Prodam vhodna in uvozil* železna VRTNA VRATA »J OLJNO PEČ. Kranj, Kl prodam skupaj ali P°se^ Slamnik, Žirovnica 50 * Zaradi selitve prodam k> rabljeno sodobno ^ HINJSKO POHIŠTVO po ^ lo ugodni ceni. Naslov^ oglasnem oddelku " GLAS * 21. STRAN Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVC, kamnoseštvo Naklo, telefon 21-058 Prodam polavtomatski STROJ za plastiko (15 g) z orodji, MOPED in žensko KOLO. Grabeč Janez, Smled-niška 25, Kranj, telefon 21-375 4073 !lj ...... HM Prodam MOPED T-12, prevoženih 10.000 km in več rabljenih in dobro ohranjenih SOBNIH VRAT. Zg. Bitnje 132 pri Puškami 4000 Zaradi selitve ugodno prodam skoraj novo SPALNICO. Ogled \/ak dan od 15. do 20. ure. Naslov v oglasnem oddelku 4001 Prodam KRAVO po izbiri. Bcrvrfa 4, p. Medvode 4002 Prodam 690 kosov MODULARNEGA BLOKA 29 X 19 X 19, prve vrste. Naslov v oglasnem oddelku 4003 Prodam tri PRAŠIČE, težke čez 100 kg, za pitanje in ROČNO SLAMOREZNICO. Mišače 11 pri Otočah, p. Kamna Gorica 4004 Prodam cementno strešno OPEKO špičak. Sp. Duplje 53 4005 Prodam JARČKE. Zg. Brnik 79 4006 Prodam KRAVO po teletu. Mlaka 21, Kranj 4007 Prodam 300 kg težkega BIKA simentalea za rejo. Dvorska vas 27, Begunje 4008 TAPETNIŠTVO KRANJ Titov trg 22 izdelujemo in popravljamo vse tapetniške izdelke. Dela opravljamo tudi na domu. Cene konkurenčne. Priporočamo se za cenjena naročila. Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zaplotnik, Zg. Veterno 1, Tržič 4009 Potrošniki! Domača sveža JAJCA dobite v Šenčurju št. 75 4010 Ugodno prodam rabljen KAVč in OMARO za dnevno sobo. Bertoncelj, Delavska 20, Kranj 4011 Prodam kompletno OKNO 1 roleto in dvojno zapiro, svetloba 150 X 150 in sobno PEč kamin. Kern, Partizanska 5, Kranj 4012 Prodam večjo količino suhih BUTAR. Zalog 42, Cerklje 4013 Prodam SVINJO. Zg. Brnik 105 4014 Prodam lesen 1800-litrski GNOJNICNI SOD. Naslov v oglasnem oddelku 4015 Prodam dve visoko breji KRAVI. Zalog 17, Cerklje 4016 Posodim MEŠALCA. Zalog 67, Cerklje 4017 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE, SEMENSKI KROMPIR vesna, igor in di-*ire. Voglje 73 4018 Prodam zložljiv otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Reber-nik, Šenčur 129 1019 Prodam KRAVO, ki bo čez en mesec prvič teletila. Rib-nikar Franc, Sebenje 48 4020 Prodam dva meseca stare PSE ovčarje. Tomšičeva 23, Kranj 4021 Prodam čevljarski levoroe-ni ŠIVANI STROJ pfaff, ŠTEDILNIK na drva in drobni KROMPIR. Rakovec, Sp. Duplje 84 4022 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK peg. Galjot, Begunjska 1, Kranj 4023 Prodam PLETILNI STROJ pasapp. Prelesnik, Rcteče 49, škofja Loka 4024 Prodttm leseno BARAKO, primerno za vikend. Poizvc se v trafiki pri Pošti v Kranju 4025 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Brezje 1 pri Tržiču 4026 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Stražišče, Tro-jarjeva 33, Kranj 4027 Ugodno prodam novo 25-tonsko ekscentrično STISKALNICO. Naslov v oglasnem oddelku 4028 Predam novo SLAMOREZNICO eplle 900. Ilovka 3, Kranj 4029 Prodam KRAVO po izbiri, dobro mlekarico. Ziganja vas 21, pri Križah 4030 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Suha 6, Kranj 4031 Prodam 5 in 7 m dolge »TRAME«. Strahinj 18, Naklo 4032 Prodam gradbeno BARAKO in PUNTE. Zupan, Levstikova 1, Kranj 4033 BREZPLAČNO oddam večjo količino debelejšega GRAMOZA. Dovjak, Kranj, Župančičeva 3 (Stružcvo) 4034 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, ki bo konec meseca teletila. Ljubljanska 31, Kranj 4035 Ugodno prodam popolnoma nov ŠTEDILNIK na trdo gorivo in 3 m2 smrekovih PLO HOV. Kranj, Pot na Jošta 1 4036 Prodam KRAVO s teletom. Praprotna polica 19, Cerklje 4071 Opravljam zaščitne PREMAZE za vse osebne avtomobile proti koroziji (rji) z guminolom in kozol lakom, garancija. AVTO-PRALNICA Ljubljana, Vodnikova St. 99 Kupim enosobno STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4037 Kupim dobro ohranjeno OTROŠKO POSTELJO. La-hovče 16, Cerklje 4038 Kupim BETONSKO ŽELEZO premera 10 do 12 mm. Viktor Konjedic, Delavska 39, Kranj 4039 Kupim betonsko ŽELEZO, premera 8 in 10 mm. Kogov-šek Anica, Kokrica 26, Kranj 4040 Kupim VOLA, sposobnega za vsa kmečka dela, težkega 400 do 500 kg. Vidic Anton, Zg. Bes niča 66 4041 Kupim DESKE za betoniranje. Zaplotnik Viktor, Šenčur 272 4072 MOTORNA VOZILA Iščem GARAŽO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3870 Prodam dobro ohranjen FORD TAUNUS, letnik 1964 za 16.000 din, tudi na ček. Ogled pri Tonetu Torkarju, avtoličarstvo, Lesce, Begunjska cesta 3972 Prodam karamboliran FIAT 750. Hotemaže 28, Preddvor 4042 V Kranju iščem GARAŽO. Naslov v oglasnem oddelku 4043 Prodam MOPED T-12 ali zamenjam za televizijo. Gli-nje 8, Cerklje 4044 Prodam karambol i ran AVTO AMI. Dragočajna 23, Smlednik 4045 Prodam ZASTAVO 750, Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu v jami 4046 Prodam SPAČKA, letnik 1963, tudi po delih. Cena 2500 din. Naslov v oglasnem oddelku 4047 Prodam FIAT 750. Malnar, Zupančičeva 6, Kranj 4048 Prodam FIAT 750, letnik 1968. Krasna, Britof 201, Kranj 4049 Prodam FIAT 750. Možjan-ca 5, Preddvor 4050 STANOVANJA Pošteni ženski, ki dela na tri izmene, dam SOBO za varstvo dveh otrok. Kokrški breg la, Kranj 4051 ŽENSKI, zaposleni v dopoldanskem času, nudimo za delno popoldansko pomoč v gospodinjstvu hrano in STANOVANJE. Vrhovnik, šolski blok, Šenčur 4052 Iščem STANOVANJE v bližini Škofje Loke. Možnost kuhanja in pranja. Torkar, Blažcva 3, škofja Loka 4053 Opremljeno SOBO oddam dvema fantoma. Naslov v oglasnem oddelku 4054 ZAMENJAM trosobno STANOVANJE v montažni hiši v Ljubljani za enakovrednega v pritličju v starem delu mesta Kranj. Ponudbe poslati pod »zamenjava« 4055 Oddam SOBO dvema fantoma. Zlato polje 15a, Kranj 4056 Oddam SOBO dvema dijakinjama. Kranj, Jezerska ce-j sta 6 4057 I Iščem skromno enosobno j STANOVANJE v centru Kra-{ nja. Ponudbe poslati pod »dam 5000 din nagrade« 4058 v soboto, 5. 9., prosim, da jdt vrne proti nagradi v > oglasni oddelek 4066 Enodružinsko vilo ali HIŠO z vrtom v Kranju kupim. Ponudbe poslati pod »goto-"" vina« 4059 Prodam več stavbnih PARCEL v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4060 Ugodno prodam enodružinsko HIŠO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4061 Do 5 km od škofje Loke kupim ZAZIDIJ1VO PARCELO ali starejšo hišo. Štemfelj Andrej, Poljane 120 nad Škof jo Loko 4062 r ZAPOSMTVE ' Zaposlim kvalificirano PLETILJO z dobrim okusom za oblačenje. Plača po dogovoru. Boutiquc Boža, Koroška cesta 33, Kranj 4063 ULIČNEGA PRODAJALCA ČASOPISOV (kol-porterja) in RAZNAšAL-KI-CA za dostavo časopisa Delo naročnikom na dom za teren Vodovodni stolp in teren Stara cesta sprejmemo takoj. Dober ln stalen zaslužek. Informacije daje podružnica ČGP Delo Kranj. Iščemo ŽENSKO za 3-urno pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času k dvema starejšima osebama. Ostalo po dogovoru. Osterman Angela, Ulica 31. divizije 56 pri letnem kopališču 4064 Samostojnega MIZARSKEGA POMOČNIKA za pohištvo sprejmem. Plača 8 din na uro in stanovanje. Ponudbe poslati pod »mizar« 4065 UBLJENO Poštenega najditelja ključev v rjavem etuiju, izgubljenih v drevoredu na Planini ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV TRŽIČ sporoča, da se bo pričel inšti uktorski tečaj v nedeljo 13. septembra ob 9. uri dopoldne v šoli H. Bračiča v Tržiču. Izpitna komisija za, šoferje inštruktorje od no- * vembra do marca ne dela. Zato se morajo izpiti polagati konec oktobra. Tečaj za kvalilikacijo se prične no» vembra. Vse informacije in prijave sprejema J. Goričan, Ročev-nica 35, Tržič 3976 ROLETE lesene, plastične, žaluzije pri zastopniku Spi-iarju, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046. Pišite, pridem na dom 3620 PRIVATNI GRADITELJI, POZOR! Za medsebojno pomoč k betoniranju pridem z enofaznim mešalcem. Grošelj, Krašnova 12, Kranj (pri tovarni Ibi) 4067 BALETNA ŠOLA začne z rednim poukom v ponedeljek 12. septembra. PLESNA ŠOLA začne s poukom za začetnike v torek, 15. septembra, ob 18.30 ter v nedeljo, 20. septembra, ob 8.30. Nadaljevalni tečaji sc začnejo 16. septembra ob 18.30 in v nedeljo, 20. septembra, ob 10.30. Tečaji se začnejo ob zadostnem številu vpisanih interesentov. PIONIRSKA PLESNA ŠOLA za učence višjih razredov osemletk se začne v soboto, 12. septembra, ob 8. uri v delavskem domu, vhod 4/1. Podrobnejša obvestila so na oglasni deski v delavskem domu, vhod 4/1. Vpisovanje je vsak dan od 18. do 19. ure od 9. septembra dalje 4068 KRAJEVNA SKUPNOST SMLEDNIK opozarja vse občane, da je prepovedan vsak odvoz gramoza iz bivše gramoznice v Valburgi. Vsakega občana, ki bo kršil to prepoved, bomo predlagali v kaznovanje 4069 GOSTIŠČE pri JANČETU iz Srednje vasi, priredi v soboto ZABAVO s PLESOM. Igra trio FRENKI. Vabljeni! 4070 Planinsko društvo Križe priredi 13. septembra GAMSOV BAL z lovskim krstom na Kriški gori nesreče Sporočamo žalostno vest, da nas je v 45. letu starosti za vedno zapustila naša nepozabna žena, mama, sestra, svakinja in teta Marija Kalan Pogreb bo v soboto, 12. septembra, ob 16. uri izpred domače hiše na Podreči na pokopališče v Mavčiče. žalujoči: mož Janez, hčerka Sonja, sin Bojan, brata Ivan in Franc z družinama, sestri Danica in Slavka z družinama in drugo sorodstvo Podreča, 10. septembra 1970 CESTNO PODJETJE v Kranju sprejme v uk fanta, ki ima smisel in veselje za izučitev ČRKOSLIKARSKEGA POKLICA Pogoj je, da ima končano osemletno osnovno šolo. Interesenti naj pošljejo svoje vloge na naslov Cestno podjetje Kranj, Jezerska 20. Zahvala Ob smrti našega dragega ata Janeza Ješeta Pecarjevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se v tolikšnem številu poslovili od njega, ga spremili na poslednji poti in zasuli njegov grob s prekrasnim cvetjem. Posebna zahvala dobrim sosedom, č. duhovščini, govornikom za poslovilne besede in pevcem za ganljivo petje. Spodnja Dobrava, 10. septembra 1970 žalujoči otroci z družinami Zahvala Ob izgubi drage tete Helene Žepič se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo med njeno boleznijo obiskali, ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zlasti se zahvaljujem č. g. župniku iz Križev za duhovno tolažbo v času njene bolezni in spremstvo na zadnji poti, dr. Bajžlju in dr. Martinčiču za vso skrb in požrtvovalno pomoč. Sebenje, 12. septembra 1970 žalujoča Stegnar Frančiška Zahvala Ob težki izgubi našega moža, očeta in starega očeta Franca Šifrerja Gregorča iz Žabnice sc iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, z nami sočustvovali, izrekli sožalje in se od njega poslovili. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom instituta Golnik, ki so ga več let uspešno zdravili in dr. Tonetu Koširju za njegov trud in skrb zdravljenja na domu, vsem darovalcem vencev in cvetja, predstavniku ZB Pavletu Lužami za poslovilni govor, g. župniku za spremstvo, kvintetu »Ledina« za petje, gasilcem in članom ZB za spremstvo s prapori. Zahvala vsem in vsakemu posebej, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. žalujoči: žena Antonija, otroci Janez, Tončka, France in Mira z družinami Žabnica, 4. septembra 1970 NEZGODA PRI PREHITEVANJU J Na cesti drugega reda se je v torek, 8. septembra, popoldne med Kranjem in Brnikom pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznika osebnega avtomobila Norberta Lesjaka iz Mute pri Radljah ob Dravi je pri prehiteval neznani osebni avtomobil. Prav tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Milorad Jovanovič iz Kranja. Skušal je preprečiti trčenje tako, da je zavil v desno. Pri tem ga je zaneslo s ceste in je trčil v smreko. V nesreči je bil sopotnik v Jovanovičevem avtomobilu huje ranjen in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Škode na vozilu je za 6000 din. MOTORIST HUJE RANJEN Okoli pol enajste ure zvečer je v torek, 8. septembra, v Železnikih motorist Jože Prezelj iz Podbrda v levem nepreglednem ovinku trčil v osebni avtomobil italijanske registra-cje, vozil ga je Furio Kobec Iz Trsta. Pri trčenju je motorista zaneslo še čez cesto v hišo št. 38. S hudimi ranami so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. VOZNIK JE BIL TAKOJ MRTEV Malo pred osmo uro zvečer se je v torek na cesti med Kranjsko goro in Martuljkom pripetila huda prometna nesreča, v kateri je umrl Jože Žvab z Jesenic. Voznik Zvab je vozil proti Martuljku, ko ga je zaradi velike hitrosti v Logu zaneslo s ceste. Nekaj sto metrov je vozil po pašniku in podiral pred seboj lese in ograje. Med tako vožnjo ga je lesen kol, ki je priletel skozi prednje steklo, tako ranil, da je bil takoj mrtev. Sopotnik Janez Martelj je zapustil kraj nesreče. AVTOMOBIL V DREVO Zaradi neprimerne hitrosti je v sredo, 9. septembra, nekaj po polnoči pri vasi Letence na cesti med Kranjem in Golnikom zaneslo s ceste v drevo voznika osebnega avtomobila Antona Malija iz Kokrice. Voznik Je bil v nesreči laže ranjen, škode na vozilu je za 6000 din. NEPRAVILNO PREHITEVANJE Na cesti prvega reda med Potoki in Jesenicami se je ▼ sredo popoldne pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznica osebnega avtomobila nemške registracije Elizabeth Dosch jc prehitevala kolono vozil prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik Janez Dirjec iz Ljubljane na kolesu s pomožnim motorjem. Pri trčenju je bil Dirjec hudo ranjen in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. NEPREVIDEN OTROK V Britofu na cesti drugega reda med Kranjem in Jezerskim je v sredo popoldne nenadoma pritekla na cesto 4-letna Katarina Hafner. Deklico je zadel z desno bočno stranjo osebnega avtomobila voznik Janez Sušnik iz Šenčurja. Huje ranjeno deklico so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Šolski center za blagovni promet v Kranju razpisuje prosta delovna mesta za: 1. germanista 2. biologa 3. aranžer j a Pogoji: pod 1.: filozofska fakulteta — germanistika pod 2.: končana pedagoška akademija — s ner za biologijo pod 3.: končana likovna akademija Prosti delovni mesti pod 1. in 2 sta razpisani za nedoločen čas, pod 3. pa za določen čas. Osebni dohodki se določajo po pravilniku o delitvi OD Šolskega centra za blagovni promet, Kranj. SOBOTA, 12. septembra 1970 GLAS * 23. STRAN Pogovor tedna Andrej Krajnik: Letos v Kamniških Alpah Kot je že navada imajo športniki Kondorja iz Gode šiča svoje poletne priprave v planinah. Letos so bili v Kamniških alpah. Po vrnitvi nam je o društvu nekaj več povedal eden najstarejših članov tega športnega kolektiva Andrej Krajnik. # Kako so potekale priprave? »Namen vadbe v planinah je bil predvsem v pridobivanju kondicije in v spoznavanju našega prelepega gorskega sveta.« # Koliko časa ste že v tem klubu? »Pred tremi leti sem iz NK Medvode prestopil v mlado ekipo nogometašev Kondorja.« # Trenutne največje težave društva? »Kot pri večini klubov je tudi pri nas največja tekava pomanjkanje finančnih sredstev. Zaradi tega se nismo udeležili pomladanskega dela v tretji slovenski namlznotenlški ligi. Nogometna ekipa pa je startala v novo sezono nekoliko oslabljena. Najboljši igralec Ivan Bertoncelj je odšel v Medvode, v JLA pa bo šel 'anez Križaj. Zato bomo morali nogometno ekipo precej pomladiti.« J. Starman Ljubljanska conska rokometna liga — moški Križe premagale Zagorje V tretjem kolu ljubljanske conske rokometne lige so pomembno zmago dosegli rokometaši iz Križev, saj so premagali andidata za prvo mesto Zagorje. Nepričakovano so v Kranju °svojili obe točki rokometaši Dupelj. Ekipa Kranja pa je za-^•ežila še eno pomembno zmago, tokrat nad zelo dobro eki-j*0 Mokerca. Kranjčani so zato še vedno na prvem mestu s 6 °ckami. Duplje so trenutno na četrtem, Križe so pete, Kam-lk je šesti, Veterani pa trenutno zavzemajo na lestvici dese-10 mesto. Rezultati: Veterani : Duplje 14:22 (7:10), Kamnik : Hrast m* 20:28 (11:15), Olimpija : Medvode 24:16 (13:6), Sevnica : ^rrnelj 25:18 (8:10), Kranj : Mokere 21:10 (7:4), Križe : Zagorje 14:12 (7:5). J. Kuhar Kranj in Tržič v četrtfinalu V sredo so bile odigrane rokometne tekme v osmini finala SRS za jugoslovanski pokal. Z Gorenjske so nastopile tri ekipe: Duplje so po pričakovanju izgubile doma s Slovanom, Kranj je na do mačem igrišču le z golom razlike premagal republiškega ligaša Ribnico, Tržičani pa bi se morali pomeriti v Medvodah z istoimensko ekipo, vendar domačih rokometašev ni bilo na igrišče in so srečanje dobili brez borbe. Kranj : Ribnica 24:25 (10:12) Kranjčani so tokrat v nezanimivi in raztrgani igri premagali solidne goste. Najboljša pri domačinih sta bila Krampelj z devetimi ter Ba-šar s šestimi zadetki, pri gostih pa Radič in Ponikvar, oba z devetimi zadetki. Pred 100 gledalci sta sodila Boži-novič (Golnik) in Bartol (Kranj). Duplje : Slovan 11:18 (5:10) Obe ekipi sta prikazali dinamičen in hiter rokomet, Domačini so se tokrat dobro upirali enemu izmed kandida- Šah Otvoritev sezone v Kranju šahovski klub Borec je v torek z brzoturnirjem za posameznike otvoril novo šahovsko sezono. Vrstni red: 1. Matjašič 7,5, 2. šmid in Bukovac po 7, 4. Valjavec 6, 5. Šta-gar 5,5, 6. Požar 4,5, 7. Gazvo-da 3, 8. Marko 2,5, 9. Rebolj 2 in 10. Zbilj brez točke. F. štagar **dalk e Češkoslovaške na svetovnem prvenstvu v Lescah. — Foto; F. tov za osvojitev naslova republiškega prvaka. Najboljša pri domačinih sta bila Konjar 7 ter E. Rakovcc 2, pri go- stih pa Jeras 5 in Artnak 3. Pred 150 gledalci sta sodila Kranjčana Porcnta in Vidmar, j k—dh Ljubljanska conska rokometna liga — ženske Začetek tudi v ženski ligi Minulo nedeljo so štartale za točke tudi rokometašice v ljubljanski conski ligi. Rezultati prvega kola: Kranj : Us- njar 14:12, Sava : šešir 13:8, Kamnik : Steklar B 17:13, Slovan B : Alples B 25:1, Olimpija B : Borec 10:19. Kegljanje Spet zmaga Borca Kegljači Borca iz Kranja so se v Podreči pomerili s tamkajšnjo ekipo KK Simon Jenko in zmagali z 2208 proti 2128 podrtih kegljev. F. š. Gorenjska rokometna liga V prvem kolu brez presenečenj Preteklo nedeljo so po treh mesecih spet oživela vsa rokometna igrišča na Gorenjskem. V borbi za točke so sc pognali rokometaši v obeh gorenjskih ligah. Prvo jesensko kolo je prineslo pričakovane rezultate, saj so povsod favoriti pobrali ves izkupiček. Katastrofo je doživela le pomlajena ekipa Žabnice, ki se je v minuli sezoni borila za prvo mesto. Rezultati: Križe B : Alples 7:14 (6:7), Radovljica : Kranj B 29:22 (13:9), Žabnica : Sava 7:19 (3:9), Kranjska gora : Šešir 16:19 (10:8), tekma Jesenice : Tržič B pa je bila preložena. II. gorenjska liga: Preddvor : Storžič 29:10 (23:4), Krvavec : Alples B 44:5 (21:4). Radovljica B : Kranj C 13:14 (7:5), tekmi Besnica : Duplje B in Dijaški dom : šešir B sta bili preloženi. -dh Krsticeva in Dimić najboljša Na X. svetovnem prvenstvu v padalstvu so oddali prve naslove LESCE, 11. septembra. Polovico prvenstva najboljših svetovnih mojstrov v padalstvu so že skoraj opravili. Pred nastopajočimi je še teden dni pomembnih tekmovanj. Prvi naslov je osvojila Čehinja Zdenka Za-rvbnička, naša najboljša pa je bila Darinka Krstlč, ki se je uvrstila na 9. mesto. Zmagovalka iz Prage Je ob tem dosežku dejala: »To je moj dosle) največji uspeh.« Stara je 30 let in je po poklicu tehnolog v tovarni letalskih motorjev v Pragi. S tem športom se bavi od svojega 17. teta. Za sabo ima več kot 3000 skokov s padali. V moški konkrenci pa je zmagal v disciplini 1000 ni z zadržkom 10 sekund Američan Rice, srebrno kolajno je osvojil šarabonov (Sovjetska zveza), bronasto pa je pripadla Poljaku Svdoru. žal si je visoko uvrstitev zapravil Radovljičan Štefan Pesjak, ki Je v zadnjem skoku zgrešil cilj za 3,39 m. Zato se je ob koncu tekmovanja v tej disciplini uvrstil nekje okoli 30. mesta. Po tretjem skoku je bil Se vedno najresnejši kandidat za eno izmed kolajn na letošnjem jubilejnem svetovnem prvenstvu v padalstvu. Od naših se je najbolje uvrstil Dirnič, ki Je osvojil odlično 4. mesto. Jutri, v nedeljo, bo na sporedu izvenprogramska prireditev, tekmovanje za »Nagrado turizem - Bled 70«. J. Javornik r a s a n . ] 3. d g O V o r i Nepisano pravillo je, da mesto ni mesto, če nima urejene tržnice. V Radovljici, na vrtu nasproti prodajalne kmetijske zadruge, je le skromna stojnica, na kateri od časa do časa prodajajo zasebniki s Primorske. Pred nedavnim smo poprašall tri prebivalke radovljiške občine, kaj menijo o tržnici v Radovljici. LEPOSLAVA TADIC, gospodin ja iz Radovljice: »V Radovljici nimamo tržnice, zato gremo velikokrat na tržnico v Kranj. Gospodinje moramo zelenjavo in sadje kupovati v samopostrežnih trgovinah. Včasih pa so te precej skromno založene, največkrat pa dobiju željeno blago pozno dopoldne, ko bi se na primer kosilo moralo že kuhati. Zato menim, da bi bila vsaj v glavni sezoni v Radovljici lahko tržnica.« MARIJA GOLCMAN, zaposlena v Zdravstvenem domu v Radovljici: »Kaj menim o radovljiški tržnici? Nimamo je, vendar bi bilo kar prav, da bi bila. Jaz kupujem v samopostrežni trgovini Špecerije Bled, ki je še kar dobro založena. Najbolj pa se občuti pomanjkanje pri cenah. Te bi bile \ahko bolj konkurenčne, kot so sedaj. Včasih sicer pridejo na skromno stojnico prodajat zasebniki s Primorskega, vendar tudi ti držijo visoke cene; kar je seveda razumljivo, saj je izbira skromna. Edini, ki do neke mere skuša konkurirati dokaj visokim cenam, je prodajalna kmetijske zadruge.« MAJDA BENEDIČIČ, zaposlena v radovljiškem muzeju: »Vsekakor bi bila tržnica zelo potrebna. Gospodinje pravijo, da se v Radovljici velikokrat še peteršilja in druge zelenjave ne da dobiti. Razen tega pa je vse precej dražje kot v Kranju in v Ljubljani. To velja še posebno za sadje, pri katerem pa je vsaj izbira dokaj dobra. Mislim, da bi bila tržnica potrebna že zato, da bi na primer okoliški kmetje lahko prodajali nekatere pridelke.« A. Z Dan taric Kot smo že poročali, bo jutri, 13. septembra, v Davči (Selška dolina) zanimiva fol-klorno-etnografska prireditev, Program je zelo pester. Ob 10. uri bodo odprli razstavo orodij, ki so rabila za obdelavo lanu, ob 13. uri pa bo občinstvo lahko prisostvovalo demonstraciji delovnega procesa (sušenje, teritev, predenje in tkanje), s katerim nameravajo pokazati, kako iz rastline končno nastane platno. Ob 15. popoldan se začne zabavno popoldne. Sodelujeta ansambel VESELI GORENJCI in dramski igralec JOŽE LOGAR. Omenimo naj še, da bo promet po 10 km dolgem odcepu ceste proti Davči potekal enosmerno. V Davčo bodo vozniki lahko prišli med 8. in 12., med 13. in 15., med 16. in 18. ter med 19. in 21. uro, iz nje pa med 12. in 13., med 15. in 16., med 18. in 19. uro ter od 21. ure dalje. (ig) dnevno a& sveže specialitete DELIKATESA ZIVLA KRANJ TUDI TO SE ZGODI Holandski režiser Hattum Hcving, član uradne žirije za ocenjevanje filmov v uradni konkurenci na kranjskem festivalu športnih in turističnih filmov je bil zelo presenečen, ko ga je na brniškem letališču šofer taksija prepričeval, da ga ne more penjati v Hotel Creina v Kranju. Hotel da še ni zgrajen, še manj pa odprt in da si ne more dovoliti, da bi potnika i rezervacijo za hotel Creilia odpeljal na gradbišče. Taksist ni mogel vedeti, da so prejšnjo soboto celo noč čistili in pripravljali hotel za sprejem gostov vsi od direktorja do natakarjev in fizio-terapevtke,,. Kuhar Viktor je strokovni učitelj na Lesni industrijski šoli ua Trati pri Škofji Loki. čeprav so mu zaradi bolezni v prvih letih po vojni amputirali obe nogi, se ni vdal v usodo. Čeprav že malo star za šolarja, se je vpisal na Šolo za umetno obrt. Po končani šoli se je zaposlil na Centru strokovnih šol, sedaj pa že štiri leta predava učencem v gospodarstvu tehnologijo lesa in njegovo obdelavo ter druge predmete, včasih celo tehnično risanje. Da bi izpopolnil pedagoško izobrazbo, se je v šolskem letu 1969/70, ko je praznoval petdesetletnico, vpisal kot izreden študent na Pedagoško akademijo, na oddelek za likovni pouk in tehnično vzgojo. Kot študent bi bil lahko vzgled mnogo mlajšim kolegom, saj so v njegovem indeksu skoraj same desetke. Težko je uskladiti toliko obveznosti; biti učitelj, študent in družinski oče hkrati. »V šoli sem praktično ves dan. V četrtek in soboto popoldan ter v nedeljo dopoldan imam predavanja na pedagoški akademiji. Prostega časa mi tako ne preostane. Še sreča, da imamo šolniki nekoliko več dopusta, sicer me žena in hčerki skoraj ne bi več poznali. Da bi kot invalid ne bil odvisen od drugih ljudi in da bi lahko redno hodil v službo, sem se naučil voziti avto, ki je seveda predelan tako, da ga lahko upravljam samo z rokami.« L. Bogataj Tržičanke na Storžiču V zadnji številki Glasa smo brali, da prpravljajo kranjski planinci za dan slovenskega planinstva — 13. september množičen izlet na Storžiič. Zdaj pa prihajajo novice tudi s tržiške strani. Ne bi tega omenjali, če si tudi Tržičani ne bi izbrali istega vrha. Tako bodo Tržičani (bolje: Tržičanke) naskočili jutri ta dvatisočak s svoje strani. Planinsko dru- štvo Tržič namreč že tretjič prireja akcijo Pohod žensk na Storžič. Veselo srečanje! Sicer pa bodo člani alpini* stičnega odseka opravili vzpone v Krmi. Pod Storži-čem pa bo živahno že danes: kolektiv Tovarne kos in srpov iz Tržiča bo namreč v tem idiličnem gorskem vnož-ju proslavili 20. obletnico delavskega samoupravljanja. — ok