DEMOKRACIJA
Leto I!. - Štev. 21
Gorica - Trst, 21. maja 1948
Uredništvo in uprava: Gorica • Riva Piazzutta 18 Oena: Posamezna štev. L. 15 -Naročnina: Mesečna L. 65.—
PoSt 6ek. rač. 81. B-18127
Izhaja vsak petek
Boj za Koroško in Kominform
MALODUŠJE
HROMI
; koristim mednarodnega ko P r epi a h je zopet zajel j munizma, priča uvodnik, ki deželo. Po Goriškem in Ir* žaškem begajo naše ljudi zlohotne govorice in g rož'
vence, da si zagovarjanje vajo razpust vseh nelevičar*! za nov naskok Kominfor*, nic in dovolj razumnih mož naših	narodnih	pravic	in	skih slovenskih organizacij,	j ma. Anglija, Francija in j in pridnih rok za pridobi*
zahtev lasti	Tito,	ker to	od*	češ da-so »fašistične«.	Da	I Združene države so v tem vanje kruha, da se ne bo tre*
govarja današnji taktiki in je fašist tudi na Koroškem j vprašanju nastopile tako, da j ba poditi po svetu s trebu*
vsakdo, kdor se kakor	koli	| ni več moči dvomiti, da hom za kruhom, in pa nuj*
upira tej komunistični	go*	j glede južne Koroške ne bo*! nost ureditve mirnega so*
nje ter povzročajo zaskrbi Ijenost. Nič čudnega. Polo* žaj, v katerem živimo, ni rožnat in zelo prikladen za širjenje malodušja.
Dve svetovni vojni sta izčrpali in omajali naše ivdne domove, ki smo jih imeli v podeželju in v obeh glavnih središčih v Gorici in Trstu. Fašizem je razbil našo gospodarsko organiza* cijo in uničil vse pridobitve, ki smo si jih bili zgradili. Kar je še ostalo, se podira pod katastrofo, v katero nas je pahnila mirovna pogodba z razkosanjem dežele. Za nameček se moramo boriti sedaj še na dveh frontah: z italijansko nestrpnostjo, ki nas blati s slavokomunU sti in z zvijačnim, nasilnim komunizmom, ki nas psuje z »reakcionarci« in »hlapci« italijansko i ameriškega inv perializma.
Tudi naša duševna rast je bila ovirana in se je razvila v okuženem okolju. Preteži na večina naših ljudi je pre* bita svoja'mlada leta v moč* vari fašizma. Vzgoja srca in duha je bila diktirana in ni dopuščala sprostitve, da bi se bila dvignila nad gnilobo fašističnih »dopolavorov«. Potem so za mnoge, žal pre* mnoge »zabučale gore, za* šumeli lesi...«. Deželo je napolnil krik po svobodi in jo držal par let v omami. Od vsepovsod se je čvtl od* mev zvenečih besed: svobo* da, bratstvo, enakost, ljudi ska volja. Toda grozote, ki smo jih pretrpeli, in razoča* rartja, ki smo jih doživeli, so pregnale omamo in ostal nam je samo boleč spomin in priskuten okus. Ponižani v zanosu, ki smo ga pred par leti občutili, strmimo v bodočnost in vidimo, da se je svoboda izpridila v na* sil je, »ljudska oblast« je postala pa neznosno breme. Postali smo nezaupni in- malo dušni.
To bolestno stanje treba preboleti. Zavedati se mo*
ga pod naslovom »Koroška i nji, je več kakor jasno celo in Kominform« priobčuje i šolarčkom. Značilno za raz* švicarski dnevnik »Basler položenje na južnem Koro* Nachrichten«. Članek pravi | škem pa je, da navzlic tej
med drugim: Zadnje jugo* slovanske zahteve po južni Koroški ter po popravi me* je na Štajerskem so za zdaj razbile pogajanja za mirov* no pogodbo z Avstrijo. Ju* goslavija danes prikazuje svoje zahteve kot prizade* vanje za narodno osvobodi* tev Slovencev, pri čemer se opira na koroško »Osvobo* dilno fronto«. V' resnici pa te zahteve pomenijo le nov sunek Kominforma proti Dravi, da bi tudi ta po* membna evropska vodna pot prišla v območje Sov* jetske zveze, ki danes že itak obvladuje omrežje vod* nih prometnih zvez v vsej vzhodni in skoraj vsej sred« nji Evropi, ko ima v rokah Donavo, Savo, Vltavo, Odro in Vislo. Navzlic vsemu vi* dezu v sedanjem boju za Koroško ne nastopajo Slo* venci proti Avstrijcem, to je, en narod proti drugemu, marveč se tudi na tem pod* ročju bori Vzhod proti Za* hodu, »ljudska demokraci* ja« proti demokraciji. To ] resnico povsem jasno doka*; zujejo dogodki zadnjih te*! dnov na Koroškem. Kljub grožnjam, ki prihajajo iz! Titove Jugoslavije, neko* j munistični koroški Slovenci; v vedno večjem številu od* padajo od Osvobodilne fronte. In Osvobodilna fron* ta se bolj in bolj razgalja
ustrahovalni gonji ne opa* zite nobene zbeganosti. Te* ga žilavega in premišljene* ga kmečkega ljudstva ni z ničimer moči premakniti z njegovega stališča. Če bi južna Koroška morala da* nes znova odločati o tem, kam naj pripade, bi prav po zaslugi delovanja titov* skih agentov bil izid glaso* vanja nedvomno še mnogo ugodnejši za Avstrijo, ka« kor pa je bil leta 1920. Ljud* stvo se zaveda, da zdaj ne bi šlo za to, ali se odločiš za Avstrijo ali za Jugoslavijo, marveč, ali izbereš demo* kracijo ali komunizem, svo* bodo ali sužnjevanje.
Prav tako je jasno, da zahodni zavezniki zaradi vsega tega niso niti zdaleč pri volji, da bi Titovim zah* tevam ustregli. Kajti v Pa* rizu, Londonu in \Vashing* tonu prav dobro vedo, da na Koroškem danes ne gre za osvoboditev neke narod*
do prav nič popustile. To žitja med narodi, ki tu živi« tudi zaradi tega ne, ker so* jo in se stikajo, so dejstva, dijo, da bi tudi sovjeti zelo ki govorijo za avtonomijo
radi že sklenili sporazum glede Avstrije. Dokaz zato je stališče avstrijske komu* nistične partije, ki se — ne* dvomno po naročilu iz Mo* skve — zavzema za to, da
s posebnim statutom. Saj vemo, da bi nas poseben u* stavni zakon, neke vrste za nas izdani manjšinski statut, lahko tudi zadovoljil, če bi predvideval in vseboval vse
južna Koroška ostane pri pravice, ki se nas tičejo. To Avstriji, hkrati pa — tudi da zadeva posebnega statu*
| tičnem razvoju narodne u* i peljati do »enega kotla? V kat a prave in narodnega gospo* rem parlamentu, na katerem mi: darstva ter nov vir blago* tin&u ali množičnem »sestanku«, stanja. Tekma med dežela* \Je to že biIo? mi in zavest, da je doma i V Zakaj se torej čudite m je-.
Kako škodljivo je za Slo* j komunistični agenti zahte* | ne manjšine, temveč samo dovolj-zemlje, dovolj delav*: ziie na »vohune in agente mipe*
-	-	rializma«,	grmite na slovensko
duhovščino, ki noče in ne more z vami? Zakaj se hvalite, koliko »banditov« ste pobili lani v Slo: veni ji? Ne omenjate pa niti z eno besedo, z/akaj je toliko »vohunov in agentov«, zakaj se vam upira slovenska duhovščina, zakaj se dvigajo iz poštenega ljudstva »banditix, ki ubijajo komunistične funkcionarje, vsak dan več, v vsej Jugosla\’iji?
■i) Kako izpolnujete nalogo ministra za notranje zadeve, gospod Boris Krajger? Z ognjem in me: čem ati z mislijo in srcem za ubo--.go slovensko ljudstvo, iz katerega bi radi napravili kitajske kulije?
5) Kateri pošteni Slovenec, ki mu je usoda naroda pri srcu, bi mogel po treh letih vaše strahot vlade doma in po vašem šarlatan* stvu ter neuspehih v zunanji poti: tiki še z vami?
6) Kdo ste vi osebno, gospod Boris Kajgher, da se postavljate na sodni stol in brizgate strup klevete na nas, poštene Slovence?
1) Kdo je med nemško okupa-cijo Slovenije pošiljal komunistič: ne vohune v Gesiapo, da so tam lahko odganjali v Buchemvald in Dachau najboljše sinove slovenske: ga naroda samo zato, ker niso bili komunisti? Kdo je vzdrževat v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji svoje komunistične vohune in konfidente Gestapa, zato da so t.am lahko mučili, morili in sežigali nekomunistične Slovence?
8) Kdo je dal, gospod Ijubtjatu ski minister, OZNI nalog, da ugrabi in odpelje urednika »De-, mokracije« dr. Andreja Uršiča?
9) Kdo pošilja rdečim papežem v Moskvi krvave žulje jugoslovanskih narodov? Zakaj? Da bi vas držali na oblasti. Ali vas ne bi bil brez pomoči iz Moskve naš narod že davno izpljunil kakor zavrelico?
Fes slovenski narod v Sloveniji in izven Slovenije čaka, gospod ljubljanski minister, da odgovoriš te na ta vprašanja! Nato vam bom odgovoril na vaše klevete.
Dr. Josip Agnelctto Trst, 20. V. 1948.
nedvomno po naročilu zahteva umik vseh zasedbe* nih čet iz Avstrije. Ta sov* jetska dvojna igra priča, da pri vprašanju južne Koro* ške ne gre za kake življenj* ske koristi Sovjetske zveze. Te koristi pa v sovjetski zu* nanji politiki edino odloča* jo. In tako tudi zdaj sovjeti ne bodo svojih koristi žr* tvovali ter dovolili, da bi se zaradi Titovih zahtev po Koroški razbila pogajanja za avstrijsko mirovno po* godbo, marveč bodo žrtvo* vali Tita — kakor se je to zgodilo tudi pri drugih mi* rovnih pogodbah, če so to zahtevale trajne, ali pa tudi samo trenutne sovjetske ko* risti.
Meje so gotove, kadar so državljanom pravice priznane
„Lunedi“, posebni statut
Tednik »II Lunedi« od 17. maja je prinesel članek, v katerem pravi, da je zadeva
kot prednja straža Komin* i ,	-	, „•
c 1	XT.;.	, i,	i	posebnega	statuta	za	deze*
forma. Niti slovensko pre*J £ Tll,„jL Kaiinn ,
bivalstvo na Koroškem ne
vidi v njej več zastopnice svojih narodnih koristi, marveč le klin, ki ga hoče Kominform tudi tukaj za* biti v Srednjo Evropo.
Vsa južna Koroška je da* nes preprežena z mrežo ti* tovskih agentov, ki imajo v rokah vsa vodilna mesta v Osvobodilni fronti. Njihov poglavar je aktivni jugoslo* vanski major. Ta skupina, ki šteje kakih 3000 ljudi, na* stopa z jugoslovanskimi za* stavami, a obenem s komu*
lo Julijsko krajino * Furla* ni jo, ki ga je ustavodajna skupščina izglasovala in za nedoločen čas odložila, »ne* premišljena blaznost«. List vztraja na stališču, da bi uveljavljenje posebnega sta* tuta pomenilo dati tej deželi
ta ni samo zadeva rešitve manjšinskega vprašanja, je zadeva vse bolj važnega značaja: Furlanija hoče sa* moupravo s posebnim. sta* tutom, ker je strogo in v dobri veri prepričana, da bo s tem zboljšala svoj gospo* darski in upravni sistem, dvignila življenjski stan* dard ter učinkovito branila in ščitila svoje deželane v vsakem oziru, tudi kultur« nem.
V naših težnjah in zahte* vah ni nič skritega. Ko smo lani meseca maja poslali v Rim našo spomenico in o« menili, da bi bilo umestno ■znova postaviti goriško po* krajino po njenih nekda* njih mejah, se je usula toča protestov in izpadov prati nam,češ da smo imperiali* sti in zahtevamo obnovitev Avstrije. Ni minulo dosti časa in v italijanskem ča* sopisju je vzplamtela ostra polemika za vrnitev Grade* ža in Červinjana k Gorici.
slovenska manjšina Je imel prav? Mi! Ta*
ko tudi v mnogih drugih za*
tev enega poslanca in enega j de^\ Fur]aniji 5 Julijski senatorja ki naj bi ju izvo*; krajini m b- moral >>Lu; hli v posebnem nalasc zanje , nedi<( trditi da p.redstavlja* postavljenem umnommal*, .Q posebni statuti nevarnost
za obstoj države in Italijan
in
nem volivnem okrožju.
Toda eno svobodo jim je i S£Va tudj v dolini Aosta, na treba odločno zanikati: ti* j Tridentinskem in Tirol* sto, da nam škodujejo. Da	v	Siciliji in v Sardi*
to dosežemo, ni treba po* niji Tega pa »Lunedi« ne sebnega statuta za Julijsko i trdi zato se nam zdjt da krajino, ampak le zakono* gre pr{ njem za centralizem dajnih ukrepov za Slovence : proti deželni samoupravi
znak »dvomljivega italijan* j državljane naše Republike, j j^t taki in za nič drugega.
ramo, da sta fašizem in ko-- jnističnimi znamenji. Njeno
stva«, ker bi se na ta način priznala važnost in veljav* nost slovenske manjšine in torej nekaka njena pravica do tega ozemlj*. Slovenci pa predstavljajo za Italijo veiiko nevarnost, trdi po svoje »II Lunedi«, in nada*
munizem načelna in smrtna sovražnika demokracije teista jo ubijala z vsemi raz* položljivimi sredstvi, ven* dar je nista ubila. Nasproti no! Fašizem je v tej borbi žalostno končal, komuni* zem, njegov duševni oče, ki je hotel pregazili vso demoi kratično Evropo, je ustavljen. Razvoj v Franciji in v drugih državah izven železi nega zastora, zlasti pa vo* lit ve v Italiji, nam o tem pričajo.
Naši ljudje demokracije večinoma še Iniso doživeli in je ne poznajo. Po doživei tih prevarah so zato nezaupljivi. Sila demokratične misli, ki je znova oživela, bo prekvasila tudi nje in jih prepričala o nravilnosti njei nih načel. Naloga demokrai cije je, da povsod uveljavi svoja načela, kajti samo na ta način si zagotovi svoj življenjski pogoj. Zato smo
glavno orožje med koroški* mi Slovenci sta grožnja ter izsiljevanje. V vsaki še tako majhni vasi ima fronta pla* čanega tajnika, ki daje vsa* komur, kdor se kaj upira, razločno razumeti, da je že vpisan v »črni seznam« in bo na dan osvobojenja do* bil kazen za svoje delo. Ti
Borisu Kraigherju
v pFEmišljanjE
prepričani, da bo demokra* cija v Italiji, ki je v silni borbi zmagala komunizem, dosledno izvajala demokrai Učna načela tudi 1nasproti■ naši manjšini. Samo na ta način bo utemeljila opravil čenost svojega obstoja in si bo zagotovila bodočnost. Demokratična načela pa na-, reku je jo, da morajo uživali posamezniki in narodi vse pravice in svoboščine, ki jim pritičejo: enakopravi nost je vrhovna zapoved.
Kakor smo uverjeni, da bodo merodajni italijanski
Fo mi hočemo, nič drugega; j
veške pravičnosti, posebni j Ljubljanskemu »ministru"
statut pa bi predstavljal!
»blazno nepremišljenost«. j Po tolikem strupu, ki ga ' je »Lunedi« izlival proti Slo* vencem v Italiji, imamo se*! ljuje: » .. • Slovence mora* j daj priliko, da beležimo ne*	Te	dni	sie	govorili	v	ljubljen:
mo spraviti v tak položaj.! k;aj vrstic njegovega prizna*!	skem	»parlamentu«	in	izjavili, da
da nam ne bodo škodovali. , nj3) da smo tu in da nam je!	>e	Slovenska	demokratska	zveza
S tem ne mislimo reči, da j treba zagotoviti naše pravi*	a6entma	vohunov	in	agentov	im=t
jih je treba iztrebiti, potla* j ce. Da bi »Lunedi« le vztra*	•»«*»«
čiti ali stisniti. Mi hočemo,; jaj prj tej svoji dobri volji!., da se Slovencem nudijo vse j Samo po sebi se razume, človeške svoboščine, kakor j da ima država pravico zah*
tevnti od narodnih manjšin, da ji ne škodujejo. In mi vidimo ravno v pravičnem ravnanju z manjšinami naj* večje in najbolj učinkovito jamstvo, da se taka škod?
Ijivost prepreči. Meje so
nam in morda tudi kaj več, kakor na primer" zagotovi*
krogi postopali z nami, kai kor zahtevajo demokratič'-na načela in nam bo dana možnost za miren razvoj in . ... sporazumno sožitje, tako najbolj gotove, kadar so di-si pa ne smemo prikriti de ji žavljanom vse pravice pri stve. da nam tudi v bodoče znane. ne bo manjkalo borb na o* Toda »Lunedi« misli, da beh frontah. Demokracija 1 bi posebni statut predstav* ne more preprečiti, da bi i ljal usodno zmoto in nevar* skrajneži ne skušali izvesti , nost za obstoj države in za svojih nakan in se hoteli italijanstvo sploh na tem prikopati do moči in oblasti, ozemlju. S tem se mi ne Toda teh borb se ne smemo ; strinjamo, globoko in odkri* plašiti: malodušje hromi, tosrčno smo prepričani, da pogumnim pripada bodoči j pomenijo avtonomije le ve« nost!	lik korak naprej v demokra*
Od srede  do srede _
perialistične obveščevalne službe. Po imenu ste omenili ugledne čla ne našega gibanja in tudi mene. Ne maram se spuščati z vami v polemiko in protidokazovanja; to je mogoče le z ljudmi, ki normal no mislijo, normalno čutijo ter imajo čisto vest in čiste roke. Vsekakor pa, gospod ljubljanski minister, odgovorite na ta:le v pr as šanja:
1) Kdaj in kje je že bilo, ko ste vi in menda . dr. Vilfan izjavila. naj slovenski narod pogine, samo da v Sloveniji zmaga komiu nistična ideja? Kdaj in kje sta že izjavila, da bosta na Slovenskem naselila Kitajce, če se bodo S/o* venci upirali komunizmu?
2) Kdaj in kje vam je dalo slo: vensko ljudstvo, ki je danes 95°/o proti vam, komunistom, dovoljei nje, da uničujete njegovo tisoč* letno kulturo in trgate njegovo socialno strukturo, da bi ga pri*
13. MAJA :	Ameriški	zunanji
minister Marshall je imel tiskov: no konferenco in odklonil vsako možnost dvostranskih pogajanf med Ameriko in sovjeti. — Zastopnik francoske vlade je izjavil, da bi se kakršnih koli pogajanj s Sovjetsko zvezo morala udele: žiti tudi Francija. — Komunistič‘ no sodišče v Pragi je spet obso: dilo več oseb na težke zaporne kazni, ker so baje krivi vohunstva v korist »neke tuje velesile«. Ene: ga so obsodili na smrt. — Britan: ski obrambni minister Ale.\onder je izjavil, da Anglija iboljšuie vse vrste modernih orožij, vklučno atomskih. — V Trst prihajajo še nadalje vsak dan skupine begun: cev iz Jugoslavije. — Maršal Montgomery je izjavil, da morajo biti Angleži pripravljeni na izredne in težke preizkušnje. — Z a* stopnik Združenih držav je opo* zoril tiste evropske države, ki pre= jemajo ameriško pomoč, da bodo takoj ukinili vsako nadaljnjo po: moč, če bi ugotoviti, da kaka dr: žava pošilja sovjetom vojni ma* terial. — Ameriška katoliška pod: porna organizacija je nabrala pre: ko 100 tisoč kg živeža za pomoč madžarskim revežem. Ker pa hoče sedaj madžarska vlada zaseči več: ji del tega živeža, je blago ostalo r raznih skladiščih v Trstu in na Dunaju.
POLITIČNI OBZORNIK
Dr. Hrek o volitvah v Italiji
Od srede  _________________do	srede_____
14. MAJA : Na zasedanju od; bora za javno varnost pri zavez; niški komandaturi v Berlinu so sovjetski zastopniki zapustili se.: jo, ker niso hoteli dopustiti pre: iska\’e proti berlinskemu policij'; skemu poveljniku Schubertu, ki je pokoren sluga sovjetov. — Iz AU banije poročajo o silovitem pre: ganjajnju katoliške cerkve. Ne: davno so ustrelili komunisti dva škofa in več drugih visokih katoliških duhovnikov. — V Skoplju so obsodili na smrt 4 osebe, ker jih dolže sodelovanja z zastopniki »neke tuje velesile«. — Poročajo, da je baje Švedska predlagala Norveški, naj skleneta vojaško za-, vezništvo. — Predsednik Truman je zahteval od ameriškega kongres sa odobritev kredita 2 milijardi in pol dolarjev v'dodatne obramb: ne namene. — Sovjetski zastopnik pri Združenih narodih Gromvko je izjavil, da bo prenehal voditi dosedanje posle in da se bo vrnil v Moskvo. — Grški komunistični uporniki so začeli na debelo stre: tj ati tiste svoje pristaše, ki se no: če jo več boriti. — Belgijska koa: licijska vlada bo nadaljevala z delom. — Holandska kraljica Vi: Ijemina je izročila regentstvo svo: ji hčerki.
15. MAJA: Židje so proglasili neodvisno državo Izrael. Arabske čete so vdrle v Palestino. — Pred: sednik Truman je izjavil, da so Združene države priznale novo židovsko državo. Nasprotno pa so Francozi sklenili, da zaenkrat Izraela še ne priznajo, dočim se Anglija in Sovjetska zveza še ni: sta izjavili. — V zvezi z ustano: vitvijo židovske države je poli tiči ni odbor Združenih narodov skle: nil razrešiti posebno komisijo Združenih narodov za Palestino vseh dolžnosti. — Ameriški po: slanik v Turčiji se je nepričako: vano vrnil iz Amerike na svoje me ut o v Ankati. — V Belgiji so se socialisti in katoliška stranka sporazumeti glede vprašanja šol: stva in bo tako ministrski pred: sednik Spaak lahko nadaljeval s svojo koalicijsko vlado. — Sveti oče je sprejel posebnega Truma: novega odposlanca, Myrona Tay: tor ja. Američani bodo v okviru Marshallovega načrta poslali za: hodni Evropi za trimesečje april ; junij pomoči v vrednosti ene mi: lijarde 186 milijonov dolarjev. — Anglija je sklenila s Španijo trgo: vinsko pogodbo. Grški minister za pravosodje je poudaril, da so ob priliki številnih justifikacij plačali z glavo le navadni zločin: ci. Nad nikomur niso izvršili smrtne obsodbe zaradi zgolj poli: ličnih zločinov. — Na Češkem so zaprli nadaljnjih 16 članov socia: listične stranke, ker jih dolžijo sabotaže. — Ameriški strokov: njaki pravijo, da so pred kratkim napravili nov poskus z atomsko bombo samo zaradi tega, da so zn^tveniki v oddaljenih krajih mogli ugotoviti, kako je mogo: če najtočneje meriti atomske eksptozi je.
16. MAJA : Sestal se je Var: I nostni svet Združenih narodov, da preuči položaj, ki je nastal zaradi vojne v Palestini. — če-, škoslovaška bo najbrže v kratkem priznala novo židovsko državo. — Arabci so prodrli v bližino Jeru: zajema. Zasedli so tudi največje palestinsko letališče v Liddi in vojaško taborišče Sefarano. — Angleška laburistična stranka je obsodila ' nečloveško grško držav: Ijansko vojsko, napade na vasi, ropanje oirok, požiganje in razne druge represalije, ki jih izvajajo komunistične tolpe.-Iz Grčije po> ročajo o novih uspehih borb proti komunističnim tolpam. Med gve: riljci vlada malodušje in množijo se pribežniki. — V Londonu ko; mentirajo nedavno sovjetsko iz; javo o pripravljenosti za. pogaja: n ja z Zahodom in pravijo, da so v Moskvi na delu dve struji. Ena je spravljiva, druga pa hoče svet čimprej pripeljati do odločilnega konflikta in povzročiti svetovno revolucijo. Izgleda, da je trenut: no prišla na površje zmerna stru: jd — tako se tolažijo v Londonu.
17. MAJA : Ameriški zastopnik v Varnostnem svetu je predložil resolucijo, ki zahteva takojšnjo akcijo Združenih narodov, ki naj napravijo konec palestinskemu spopadu. — Arabske čete so zav: zele stari del mesta Jeruzalema.
— Sovjetska zveza je priznala novo židovsko državo. — Komit sija Združenih narodov za atom; sko energijo je sklenila prekiniti svoje delovanje zaradi stalnih ne: sporazumov in nesodelovanja Sovjetske zveze. — Jugoslovanska vlada je uradno protestirala proti eksekucijam grških komunistov, kj jih seveda imenuje rodoljube.
— De Gasperi se je lotil dela za preosnovo italijanske vlade. ■— Vatikan javlja, da so v Titovi Jugoslaviji aretirali mostarskega škofa. Tako v vsej Bosni in H er-cegovini ni sedaj nobenega kato: liškega škofa več.
18. MAJA : Sovjetska vlada je priznala novo židovsko državo. — Ameriško vojno brodovje v Sre: dozemlju bodo zamenjali okrog 10. junija z novimi bojnimi lad: jami; med njimi bodo tudi orja-. ške oklopnice po '45 tisoč ton. — Stalin je odgovoril na pismo ame: riškega komunističnega sopotnika Wallacea in v lepih frazah hvalil njegovo prizadevanje za »mir«, ki naj bi obstojal v tem, da Amerika popusti vse, sovjeti pa nič. Ame: riška vlada je v zvezi s tem ob: javila,, da ni pripravljena na kakr: šna koli dvostranska pogajanja s Sovjetsko zvezo. — 1200 zastopni: kov britanske laburistične stranke je na strankinem kongresu g laso: vala za sedanjo zunanjo politiko britanske vlade. Proti je glasovalo le 20 delegatov, med njimi vsi ko: munistični sopotniki. — V Egiptu so aretirali nad 1000 oseb, med njimi mnogo Židov in komuni: stov. — Ameriški general Taylor je predložil, da bi ustanovili po: sebno stalno sodišče za vojne zlo: čince, ki bi ugotavljalo ne samo nemške in japonske zločine, mar: več tudi take, ki so jih zagrešili drugi in ki jih ni malo. — Ame: riške zasedbene oblasti v Nemčiji so zavrnile vlogo 'nemške komu: nistične stranke, ki bi se rada prekrstila iz taktičnih razlogov v »nemško ljudsko socialno stran: ko«. — Združene države bodo za: čele graditi orjaške letalonosilke po 65 tisoč ton. — Angleške vo-. litve verjetno ne bodo pred letom 1950. — Angleški zunanjepolitični predstavnik je izjai>it, da ameri: ško in sovjetsko priznanje ne bo vplivalo na britansko stališče do nove židovske države. — Poljska, češkoslovaška in urugvajska vlada so priznale židovsko državo Izrael.
19. MAJA : Ameriška vlada je formalno zavrnila Stalinov predlog za začetek sovjetsko — ameriških razgovorov na temelju odprtega pisma, ki ga je naslovil na Stalina ameriški komunistični sopotnik \Vallace. — Odbor ameriške po: slanske zbornice za oborožene si: le je soglasno odobril zakonski osnutek za Ustanovitev zbiralnega središča za vojni material, ki bo v stalni pripravljenosti za primer sile. — Voditelj ameriške misije za pomoč Grčiji Griswold je ob prihodu v USA poudaril, da bi Grčija postala plen komunistične manjšine in tolovajskih tolp že pred 'osmimi meseci, če ne bi bilo ameriške pomoči. — Varnostni svet je odložil ameriško resoluci: jo za takojšnje prenehanje sovraž: nosti v Palestini, čeprav je tudi Sovjetska zveza zahtevala v bi: stvu isto. — Konferenca britanske laburistične stranke je odobrila resolucijo, v kateri izraža svojo podporo zamisli o ustanovitvi Združene Evrope. Kot znano, do: slej laburisti tej zamisli niso bili posebno naklonjeni. — Madžarski veleposlanik v Washingtonu je odstopil zaradi stalnih in neute: meljenih napadov -madžarske ko: munistične vlade proti USA. — Titova Jugoslavija je priznala no: vo židovsko državo. — /z Palesti: ne poročajo, da arabske čete po: časi a stalno napredujejo. — Ame-. riška poslanska zbornica je odo; brila zakon proti prevratnemu delovanju, ki bo zadel 'komuni: stično partijo v Ameriki
V »Ameriški domovini« od 23. aprila je napisal dr. Miha Krek, ki biva sedaj v Združenih državah, pod na; slovom »Poraz komunistov v Italiji« daljši članek o ita= lijanskih volitvah.
V začetku ugotavlja u; sledni politik, kako se je oddahnil ves svet, ko je za< znal za komunistični poraz; predpogoji za komunistično zmago so bili ugodni in ko* j munisti so z njimi računali.!
»In vendar ni šlo tako. Italijanski slučaj ponovno dokazuje«, pravi Krek, »da ! komunizem nikjer ne more priti na oblast, če imajo pri; j zadeti ljudje le količkaj svobodne besede. Noben narod na svetu ni še sprejel komunistične vlade s svojo svobodno odločitvijo.«
To svojo trditev dokazuje j potem dr. Krek na ruskem •zgledu in na podjarmljenju Baltskih držav. »Kar je drugih narodov za »železno za; veso« so prišli pod komuni; stično oblast samo vsled dejstva, da je teheranska konferenca njihove dežele in ozemlja izročila na mi* lost in nemilost boljševiški interesni sferi. Narodi sami so se upirali, dokler so se le mogli. V Jugoslaviji bi n. pr. komunistične trupe ni; kjer ne mogle zmagati, če bi bila jugoslovanskim na; rodom dana priložnost, da bi bili sami do kraja obra* čunali s komunističnimi na; padalci. V Jugoslaviji ne bi bilo nikdar komunistične vlade, če bi ljudstvo moglo svobodno odločati. V nobe; ni slovanski deželi ni imela komunistična stranka toli= ko pristašev kot zadnji čas v Italiji.
Dr. Krek zaključuje: »Naj bo ta italijanski zgled nov dokaz demokratičnim si; lam, da je treba narodom, ki jih sedaj lažno zastopajo boljševiško komunistični nasilniki, samo izvojevati možnost, da svobodno od; ločajo o svojih vladah, pa bo komunistična nesreča in strahota izginila v nič in j narodi bodo srečni posvetili j svoie moči za zgradbo traj; I nejšega miru in večjega J blagostanja.«
Varnostni svet in boji v Sveti deželi
Štiri velesile so sklenile na tajni seji Varnostnega sveta v Lake Success, da bo; do priporočile glavni skup; ščini Združenih narodov grofa Bernadotta in bivšega belgijskega ministrskega predsednika Van Zelanda za posredovalca v palestin; skem sporu. Posredovalca Združenih narodov bi od; šla v Sveto deželo brez pol; nih pooblastil, vendar z vso moralno oblastjo posredo; valcev Združenih narodov.
Ameriški zastopnik v Varnostnem svetu Warren Austin je predložil resolu* cijo, s katero zahteva ta* kojšnjo akcijo, da se preprečijo boji v Palestini. Če bodo člani Varnostnega sveta sprejeli ameriško re* solucijo, bodo ukazali arab; skim državarrv, da preneha* jo s svojim vdorom v Sveto deželo.
Besedilo ameriškega pred* oga kaže, da mislijo Zdru= žene države predložiti še odločnejše predloge, če bi ne dosegli prekinitve so; vražnosti.
Potem ko je Austin izja; vil, da so potrebna nadaljna obvestila o sedanjem polo; žaju v Palestini, je predložil tri vrste vprašanj, ki naj bi
jih naslovili na novo drža; vo Izraela, na Visoki arab; ski odbor ter na arabske dr; žave, ki mejijo na Sveto de; ! želo. Zahtevali naj bi jih od o-beh nasprotnikov, če vodi; ; jo medsebojna pogajanja, | ali pa preko komisije za ; premirje, ki jo je ustanovil I Varnostni svet 23. aprila.
!Sovjetska zveza je posredno 1 podprla ameriški predlog i Sovjetski zastopnik Gro; miko je namreč izjavil, da mora Varnostni svet takoj nastopiti, da ustavi vojno v Palestini.
Laburistični kongres
V ponedeljek 17. t. m. se je vršil letošnji kongres la;
; buristične stranke. Britan; ski minister za vojsko Ema; nuel Shinwell je imel otvo; litveni govor in med dru; gim izjavil: »Sumničenja in medsebojna nerazumevanja j vodijo zaroto proti svetov/
! nemu miru. Prav gotovo je,
! da si danes velika večina ne želi vojne, čeprav so v mno; gih državah še vedno ljudje »bojevitega duha«. Nepred; videne okoliščine lahko vsak trenutek povzročijo začetek novih sovražnosti. Skušati mcframO zato pre; prečiti nevarnost pravočas; no, da ne bo prepozno. Ljudstva vsega sveta imajo pravico, da zvedo, kaj se pripravlja, ker svet v seda; njih okoliščinah ne prenese nove vojne, ki bo — če so mnenja znanstvenikov pra; vilna — hujša od vseh vojn tega stoletja. Prejšnje voj; ne naj bi bile v primeru z novo vojno pravo otroško igračkanje.
Nič ni nadalje tako kru; tega kot predvidevati novo vojno v kratkem razdobju treh let. To je pravo izziva; nje spomina tistih, ki so da; li svoje življenje v osvobo; dilni borbi proti fašističnim napadalcem. Mi in naša vla; da nočemo vojne, pač pa je potrebno, da tudi drugi so; delujejo pri odvrnitvi te
Od skupine tržaških Hrvatov smo prejeli spodnji dopis. Ker želimo, da naši italijanski so: sedje spoznajo tudi stališče Hrvatov, objavljamo članek v hrvaščini, kot smo ga prejeli.
U zadnjem broju službenog or; gana liberalno stranke1 u Trstu L’ IDE A LIBERALE osvanuo je članak, koji ni u 'čemu ne zaosta; je za članeima nekadašnjih fa; šističkih likvidatora svega sto sc slavonskim nazivlje u .Tulijskoj Krajni Giunte, Graziolija i njima ravnih.
Imade jedna grupa italijana, koji na danas naikon s vi h strahota i zaibluda jednog bolnog perioda njihove hiistorije noče da u v i d c .zablude, u kojc su bili ubačeni. Ovakvih italijana možemo danas nači mnogo manje u Italiji, a mngo više u ovim pogranionim krajevima, gdje u žilama ovih talijana teče mješana talijansko; slavenska krv. To su oni, koji noče da se odroknu jnržnje, koji snivanju o svojoj rasnoj superior; nosti i koji u svakom slavenu vi« do svog neprijatelja. Zašto govo* rimo o jodnoj grupi italijana? Govorimo to zato, jer znamo, da ogromna večina italijana, ozbilj; nih i trezvenih ljudi, ne mišic k a o ova šačiea	ostataka Giuntin>h
sljedbcnika.	Spomenuta novina
nazivlje nas dotepencima, inf e* riornom rasom, famoznim »slavi bianchi«, antikomunist ima iz lič; nih razloga,	noprijateljima broj
jedan, austrijskim slugama itd.
Ne pišemo ovc retke radi go;
grožnje. iMir in svetovni na; predek ne bosta mogoča, dokler ne pride do sodelovanja med vsemi državami, posebno pa med državami, ki so se skupno borile v zadnji svetovni vojni. To sodelovanje mora sloneti na medsebojnem spoštovanju in strpnosti.«
Ko je nadalje Shinvvell govoril o Marshallovem na; črtu, je izjavil: »Ameriška pomoč je dobrodošla, po; sebno ker nima drugega na; mena kot evropsko gospo; darsko obnovo.«
Kongresa so se udeležili tudi Attlee, Morrison in ve* čina angleških ministrov iz; vzemši Bevina. Skupno se je udeležilo kongresa 1200 za; stopnikov.
Predsednik kitajskega parlamenta
Kitajski parlament je iz; volil s 318 glasovi od celot; nega števila 616 dr. Sun Fo;ja za predsednika. Dr. Sun Fo je sin znane kitajske osebnosti Sun Yat Sema.
Zahodna Nemčija
Dne 18. t. m. so tri zahod; ne velesile po tridnevnem premoru spet obnovile svo; je razpravljanje o zahodni Nemčiji. Konferenco so za; čeli 20. aprila ter so napra; vili do zdaj že znaten na; predek. Razgovore bodo po predvidevanju zaključili proti koncu tedna ter spo; razume predložili v odobri; tev vladam, ki so zastopane na konferenci.
Norveška in Danska se oborožujeta
Norveška in Danska sta uradno zaprosili Ameriko, naj jim čim prej pošlje čim; več orožja vočigled medna« rodne napetosti. Američani ,so sprejeli ta poziv z razu= mevanjem in bo začela vla; da takoj preučevati vpraša; nje dobave vsem zahodnoevropskim državam., ki so podpisale zavezniško po; godbo v Bruslju.
; sp ode, koja nepravedno nas napa; da, jer nisu vrijedn.i našo pažnje. Mi ovim rccima hočemo da skre* nemo pažnju onoj vcLikoj večini italijansko^ maroda koja ne misli kao orni. Činimo to zaito da sc ne bi još jodnom opetovalo ono do; ba, kada smo okovanih ruku iz zatvora i koncentracionih logora, iz popaljenih sela i uništeniih do; mova, zazivali pošteno italijane da dignu isvoj glas protiv fašistič; kih krvnika, protiv abnormalnih ludjaka, koji su mislili da sc je; dan narod može umištiti onakvim motodama.
Mi danas kažemo svima i sva; komo iskreno i pošteno što hoče; mo .i što 'želimo, Onako 'kako je našem narodu običaj da govori.
Rodjeni smo na toj grudi i od hiljadu godina su ovdje živili naši oci. Bili smo ponižavan.i i tučeni. Mi volimo kao svaki dru* gi svoju rodnu grudu. Italijanima toga kraja nikada nismo ospora; "vali da su i njihovi oci živ jeli na toj grudi od hiljadu godina i da ii oni kao i imi vole svoju rodnu grudu. Zemlja je ovo mila i vama i nama, prijatelji italijani, jer je to i vaša ii naša domovina. Ljudi oko one nov.ine kažu da smo im mi neprijatelji broj jedan, a mi im odgovaramo da kad 'bi, kako oni kažu, bio pobjodio u tomc ratu kralj 1’etar i Ikad bi politička realnost bila prenesla jugoslpveti; ske g rani e c na ibilo koje mjesto, mi slaveni bili hismo vam govo; rili ovim istim jezikom koji m vam idanas govorimo. Mi smo na; ša demokratska shvacanja doka;
zali na djelu. U prodratnom casu kada u ovim krajevima se je na; stojalo uništiti nas pod svaku cijcnu, u Jugoslaviji nikada ni* jodnom italijanu nije pao vlas iz glave. Talijanska manjina na oto» ku Krku, talijani ma gdc se nala; z i ti u Jugoslaviji, bili su tretirani kao svaki drugi jugoslovenski gradnjanin. Za nas su nepoznati pojmovituči ljude zato, .jer govo« rc ,drugim jfczikom, mi ne znamo što su to gradjani drugog reda. Ljudi oko »Idea liberale« su nam tako strašno zamjerili što nijesmo pokazali oduševljenjc da Trst bude pripojen Italiji. Time su oni pokazali najskrajniji fašistie; ki šovinizam i apsolutno ignorira; nje narodnih i demokratskih na; čela. Što bi oni kazali, kad bismo mi od njih tražili, da se odušev; ljavaju za pripojenje Trsta Jugo; slavi ji ? Osirn toga — zar su za; bcravili da nam je jodnom i Diaz dao «voju časnu riječ kao i mnogi drugi italijani da čemo uživati pc.d Italijom svoja prava i svoju slobodu, a umjesto toga kroz punih dvadeset. pot godina uživali smo prekletstvo. Zapalili su naše narodne domove, uništili naše škole i sve kulturne institucije, iztjerali naš jezik sa sudova ,i ureda, uništili našo banke, zadru; ge i naše gospodarstvo, zabranili nase novinc, progonili i ubijali su naše sinove.
Kažu da su im slaveni vjekovni neprijatelji, A mi ih pitamo, da nisu možda slaveni dalmatinskih i isltarskih sela bili oni, koji su se borili i žrtvovali svoj život kroz stotinu i stotinu godina za sreču i veličinu Screnissime? Tko je našeg seljaka vječito krstijo ro; bom i divljakom, a u isto doba jeo ono što jo on svojim krvavim žuljevima stvarao? Zar su slaveni ikada posizali za Venecijom kao i(to je fašistička Italija posizala za Ljubljanom? Zar su jugoslo; venske trupe 1941 mučki' i ibezraz; lozno napale italijansku zemlju, žarile i palile sela, ubijale i terale na stotino hiljada u koncentracio* ne ilogoro, od Gonarsa i Raba pa do Liparskih ostrva? Zar nije u j Rabu u kocentracionom logoru pomrlo 4 hiljade slavonskih sino; j va, a u Gonarsu isto toliko? Kažu da su nam u poslednjo vrijeme dozvolili da slobodno hodamo po istarskim gradovima. Krasno, još i hoda,ti bi nam htjeli zabraniti.
I' uredo da smo pcnctrirali, a zar baš samo ,oni su od Boga odahra; na superiorna rasa koja mora da sjedi u urodima i da' administrira slovenskog i hrvatskog čovjeka ? Lijcpu li nam Oni demokraciju kroje i još so čudo da ne pokazu* jemo oduševljcnja za saveznički predlog da Trst bude pripojen Italiji.
Mi medjutim, želimo da zabo; ravimo bolnu prošlost, želimo da .so svo prašta, da stvorimo novu i bolju budučnost na korist i sreču italijanske i slavonske djcec. Mi hočemo da -ova zemlja bude nji; hova i naša domovina, da nas ne djeli različistost jeziika, kojeg go; vorimo. Mi želimo da ta zemlja, koja se zove Julijska Krajna, po» stanc čvrsta veza izmedju njiho* vc i naše domovine. Mi želimo da jednom dodjemo do toga granice izmedju njihove i naše domovine postanu vrlo labilne i svakom otvorenc, želimo v id j oti demo« kraeiju u svoj njezinoj snazi. Je; dino to možo da bude pravi pu.t, kojim svaki slaven i svaki italijan mora da stremi ii shodno tomc da sc tako i ponaša. Na kraju, spo; minjemo, da su prošla vremena, kad su Slaveni robovali drugim narod ima i sc topili u drugim na; cijama. Narod, koji se borio proti fašizmu i nacizmu koji jo žrtvo* vao stotine hiljada svojih sinova za svoju slobodu i je započeo borbo protiv komunizma za pravu dcmoikraciju, takav narod ne mo; že nikada više da bude predme; toni raznarodovanja. Zato je tudo osporavati Slovoncima i Hrvati* ma na STT. pravo do opstanka i do slobodtiog narodnog razvoja, gazeči čovječanska i narodna pra« va, garantovana medjunarodnim ugovorom sa Strane čitavog civi; lizovanog svijeta. Italijanski na« rod je po svojoj ogromni večini Ijubilac slobodc i demokracije, on če shvaititi i našu pravednu borbu za naša prava i za. naš opstanok.
Naša narodna borba za opstanak
Ozadje zadnjega procesa u Ljubljani
Obsodba izvršena
Beograd je 18. t. m. sporočil:
Danes zjutraj so izvršili smrtno obsodbo nad de' setimi obsojenci na smrt iz nedavnega procesa proti funkcionarjem komunistične partije v Ljubljani. Med drugimi so usmrtili tudi bivšega glavnega tajnika Tito; vega zunanjega ministrstva Oskarja Juraniča, podmU nistra za industrijo in razne druge funkcionarje Tito; vega režima.
Avstrijsko državljanko Hane Hildegard je pred; sedništvo jugoslovanske vlade pomilostilo ter ji spre* menilo smrtno kazen v dosmrtno prisilno delo.
Hrbtenica nove Jugoslavije
Francoski neodvisni tednik »La Bataille« prinaša temeljito poročilo o senzacionalni razpravi proti vo; dilnim ljudem iz slovenske in jugoslovanske komuni; stične partije v Ljubljani ter prihaja do zanimivih ugo; tovitev o vzrokih, ki so privedli do tega procesa in do obsodbe ljudi, ki so bili petnajst let stebri komunistič; ne partije v Sloveniji. Poročilo pravi: »Da, ubijal sem z lastnimi rokami. Ubil sem na stotine in na tisoče ljudi in sodeloval pri znanstvenih zločinih. Sicer pa je to bila moja naloga v dachauskem taborišču!« Iz katerih ust prihajajo ta priznanja? Iz ust nacističnega mučilca ali kakega poglavarja Gestapa? Iz ust katere tistih, besnih zveri, ki je v znamenju Hitlerja lahko nasiče« vala svojo sadistično slo do mile volje? Ne! Človek, ki to govori, je Oskar Juranič, glavni tajnik v ministr; stvu za zunanje zadeve v Beogradu, vplivni član komu; nistične partije Jugoslavije, nekdanji španski prosto* volec, poglavar »antifašističnega odhora« v Dachaum. To je isti človek, ki je še pred nekaj tedni kot politični komisar odločujoče vplival na jugoslovansko zunanjo politiko ter Titovi diplomaciji določal njen napadalni ton. Na zatožni klopi je Juranič v dobri družbi: več »sivih eminenc« jugoslovanske komunistične partije, štirinajst visokih uradnikov, med njimi Janko Pufler, diktator kemične industrije v jugoslovanski petletki, inženir Branko Diehl, ki ga je Tito postavil za glavnega gospodarskega inšpektorja, profesor ljubljanskega vse; učilišča Mirko Košir in drugi, ki vsi odgovarjajo danes za strahotne prostaške zločine.To so ljudje, ki so še včeraj »sestavljali hrbtenico nove Jugoslavije«, kakor je ugotovil sam državni pravdnik Damijan.
^Organizirani pekel**
Vsi ti včerajšnji mogočniki podrobno razodevajo pošastne skrivnosti »organiziranega pekla« v Dachaum In tu prihaja pred obličjem vsega sveta prvič na dan strahotna resnica. Resnica, ki so jo po vseh evropskih državah do zdaj ljubosumno prikrivali tisti, ki so se rešili iz koncentracijskih taborišč, ker je njim in nji; hovim rodbinam grozilo najhujše maščevanje, če bi jih prijela skušnjava, da bi govorili. Prvikrat v zgodo; vini zdaj prvaki Kominterne priznavajo, da so bili paj; daši Gestapa; da s© bili prostovoljni rablji za stotisoče pregnancev po nacističnih morilnih taboriščih. Diehl, Kranjc, Juranič in drugi prvaki iz Titove vlade, njego; vega gospodarstva in njegovih univerz so sprejemali prevoze političnih ujetnikov v taborišča smrti in so pod krinko navidez ilegalnega protifašističnega delova; nja v resnici hladno in po načrtu likvidirali tisoče in tisoče tistih, ki so bili hkrati na poti narodnemu socia; lizmu in Kominterni. Res, presenetljiva vzajemnost!
V	te »protifašistične odbore« niso sprejemali nikogar, razen poklicnih komunistov ter poglavarjev medna; rodnih brigad, ki so ušli iz Španije. Gestapo ni njiho* vega delovanja nič ovirala. Še več, tvarno je podpirala te »protifašistične odbore«, o katerih so mislili, da so ilegalni. Edini pogoj je bil, da jim bodo ti »antifašisti« pomagali pri uničevanju lastnih bratov v tem peklu. »Antifašisti« so ta nemogoči dogovor sprejeli, ker so nedvomno upali, da bodo tako najlaže obračunali z lastnimi nasprotniki: liberalci vseh vrst, člani kmet; skih strank, katoličani, protestanti, pravoslavci in Zidi, skratka z vsemi, ki se niso marali ukloniti marksistič; nemu totalitarizmu. Tak je bil tedaj ukaz Kominterne in nalog posameznih komunističnih partij, ki so se teh demokratičnih nasprotnikov bale bolj kakor nacizma. Kominterna pa ni računala z nečim: da bi to morilsko zarotništvo kdaj utegnilo priti na dan! Da se je to zgo* dilo, je v glavnem kriva prevelika vnema, s katero je maršal Tito lovil po svetu »vojne zločince, izdajalce in kolaboracioniste« ter zahteval njihovo izročitev od Av; strije in Angležev, ki so na svojem zasedbenem pod; ročju v Avstriji dali zavetje beguncem, ki so se hoteli rešiti pred rdečim nasiljem v Jugoslaviji.
Grozotno odkritje
Ko je maršal Tito te svoje zahteve le preveč glasno ponavljal, so po Avstriji začele krožiti fotografije skrivnostnih aktov in seznamov s čudno gl^vo dachauskega taborišča. To so bili fotografski posnetki tajnih aktov iz policijskega arhiva v Dachaum, ki so vsebovali lastnoročno pisape in podpisane dokaze o tem, kako so jugoslovanski komunistični prvaki sodelovali pri uni; čevanju nekomunističnih jetnikov in pri nečloveških znanstvenih poskusih. Ko so se spomladi 1945. leta Amerikanci bližali dachauskemu taborišču, niso niti bežeči Gestapovci, niti njihovi jugoslovanski in drugi »antifašistični« pajdaši pri sežiganju arhivov zapazili, da je nekdo izmaknil prav najbolj usodna dokazila.
Ta nekdo je bil stari in oslabeli avstrijski general Spielfried, eden izmed tisočev jetnikov v taborišču smrti. Nihče ni temu siromaku prisodil, da bo postal roka usode za tiste, ki so bili v Dachaum morda večji zločinci kakor pa sami nacisti. Toda edino on se je spomnil, da bi veljalo nekatere reči iz tajnega moril; skega arhiva rešiti za bodočnost — in to je storil, ne da bi kdo opazil. In tako so se lani pojavile v Avstriji fotografije teh strahotnih dokazil, ki so nosile nasled; njo kratko pripombo:
Obtežilne fotografije
»Maršal Tito zahteva, naj mu izroče vojne zločim ce. Kaj neki čaka, da ne sodi tistih, ki sede na njegovi desnici in njegovi levici?« Te obtožilne fotografije so prišle tudi na ono stran železnega zastora. V Komin; terni je nastal preplah: na dan bo prišla resnica o »pro; tifašističnih odborih« po nacističnih taboriščih! Tito si je dal prinesti iz Avstrije te fotografije in različna poročila iz Himmlerjevih arhivov, na katerih je bilo moči razbrati podpise zelo visokih dostojanstvenikov iz jugoslovanske partije. Ni se dalo storiti nič, zakaj zločin je bil podpisan! Titove zahteve po izročitvi »voj; nih zločincev« so potihnile, Komigform pa je začel delati z vso paro. Treba je bilo prehiteti zahodne dr; žave s tem, da bi Kominform sam udaril tiste, ki so bili najbolj kompromitirani po sodelovanju z Gesta; pom, pa naj sede na še tako visokih mestih! Komin; form je upal, da bo tako najbolj poceni odrezal ter na nekaj posameznikov zvrnil vso odgovornost za orga; nizacijo strahotne morije, pri kateri sta družno sode* lovala Gestapo in Kominterna. Zato je bilo potrebno pripraviti proces v Ljubljani, ki je dosti bolj poučen in senzacionalen, kakor ,pa so bili nekdaj sloviti pro; cesi v Moskvi. In komunizem ne bi bil komunizem, če bi obtožba »antifašistov« iz Dachaum ne prikazala kot agente zahodnih držav, ki hočejo »z Marshallovim1 na; Črtom zasužnjiti svobodoljubne narode in njihove vo* ditelje, ki so za svobodo toliko trpeli po nacističnih taboriščih«. To je resnica o ozadjih zadnjega procesa v Ljubljani.
Notranji ustroj taborišč
Kako je bilo vse to mogoče?
Najprej je treba vedeti, kakšen je ‘bil notranji ustroj nemških taborišč, posebno pa je treba poznati razmere v zadnjem letu.
Nemci so imeli več velikih osrednjih taborišč, ka; mor je prihajal »nabrani človeški material«. Od tod so odpošiljali po potrebi ljudi na razna mesta, kjer so jih uporabili za suženjsko delo. Te oddelke so imenom vali »Vernichtungskommanden«, kajti redki so bili oni, ki so se vrnili. Starejši in telesno šibki ljudje so pa ostali v taborišču.
Notranja uprava je bila avtonomna. Vsa dela no; tranje uprave so opravljali kaznjenci sami. Bili so to ljudje, do katerih je imela Gestapo zaupanje, da bodo svoje delo »dobro opravili«.
Komunistični ffkapoti**
V Dachaum n. pr. je bil starešina taborišča nek nemški komunist. Isto podstarešina. V, pisarnah, kjer so določali, kdo ostane v taborišču in kdo gre na delo in v smrt, so sedeli komunisti vseh narodnosti. Zdrav; niki v taboriščni bolnici in strežniki so bili prav tako kaznjenci. Komunisti so bili tudi kaznjenci, ki so po; veljevali v barakah ali posameznih sobah. Kuhinje, pe; karne, skladišča hrane in' obleke so oskrbovali in nad; zirali kaznjencuzaupniki esiesovcev. Tudi taboriščna policija je sestojala iz najsurovejših in brezobzirnih kaznjencev. Delavske brigade so seveda vodili tudi kaznjenci, tako imenovani »kapoiti«. Vsi ti ljudje se po surovosti in brezsrčnosti niso hoteli razlikovati od nacističnih priganjačev, ker bi sicer lahko izgubili svoi ja mesta, kar je pomenilo izgubo dobre hrane, dobre postelje in nebroj drugih prednosti. Tudi pokop in sežiganje mrličev so oskrbovali kaznjenci. Nazivali so jih »mrtvaška komanda«.
Vsi ti »kapoti« so bili dobro rejeni in dobro oblečeni.
Jugoslovanski komunisti -prvi
V zadnjem letu vojne so izbruhnile v nemških tat boriščih epidemije in stik es-esovcev, ki so stanovali izven taborišča, je bil vedno manjši in v zadnjem letu je prešla dejanska oblast v taboriščih več ali manj v roke »kapotov«. Pisarna pa je poskrbela, da so šli koi munistom nezaželeni ljudje izven taborišča na delo. To delo je obstojalo v kopanju raznih predorov in podi zemeljskih tovarn, v popravljanju bombardiranih že; leznic ih letališč in seveda tudi izkopavanju nerazstrei 1 jenih bomb. Komunisti in njih sopotniki pa so ostali v taboriščih in zavzemali ključne postojanke v upravi.
V	tem so se posebno odlikovali po žilavosti in brezi obzirnosti jugoslovanski komunisti. S »to tehniko« so pa bili komunisti po taboriščih vedno številnejši.
Seznam dachauskih zločincev iz Jugoslavije ni popoln, ne glede na to, da člani »antifašističnih odboi rov« vseh drugih taborišč še vedno niso prišli v roke pravice.
Zato naj se nikdo ne čudi, da so ob osvoboditvi na vseh nemških taboriščih v »znak zahvale za rešitev« zaplapolale ogromne sovjetske zastave, njim ob strani pa neznatni zastavici Amerike in Anglije. Ker Anglei žem in Amerikancem niti v sanjah ni prišlo na misel, da so bili kaznjenci sami najhujši rablji lastnih soi trpinov, so pustili tudi po osvoboditvi upravo tem hijenam. Kar so ti ljudje počenjali še po osvoboditvi, bi izpolnilo debelo knjigo. Kljub vsemu pa so prišli ti ljudje na visoke položaje, tako v Nemčiji, kakor v Jugoslaviji. Sicer so se pa poznali že od preje!
Človeka spreletava groza, ko bere o satanskih zloi činih. Narod je vsa strašna leta vojne trepetal za živi Ijenja rojakov, ki so padli v roke nacistom. Negotove vesti o trpljenju v taboriščih in mrtvaški listi so prihajali iz Nemčije, Avstrije in Italije. Izpod strašnega terorja pa se je dvigal plamen odpora, sovraštva in zaničevanje do okupatorjev. Komunisti pa so pod vodi stvom »Kominterne« in pod masko »osvobodilnega boi ja« zlorabili čuvstva naroda v svoj prid, z edinim ciljem — priti na oblast.
V	teh najtežjih časih slovenske in jugoslovanske zgodovine, so mednarodne propalice ponudile .svoje rabeljske sposobnosti Gestapu. Za svoj in tuj račun so ubijali lastne brate, ker niso bili njihovega političnega rprepričanja. Morili so hladnokrvno, pretkano, znam stveno, po seznamih, ki so jih sestavljali na tajnih mii tingih. Bili so to ljudje kova Juranič, Diehl, Pufler.
Taborišča smrti - vsepovsod
Toda Dachau ni bil edini kraj morije lastnih ro; jakov. Enako so morili in trpinčili v neštetih drugih taboriščih. Vprašajte ljudi, ki so rešili življenje iz tai borišč kakor Mauthausen, Buchenvzald, Ravensburg, Rab, Gonars, razna taborišča vojnih ujetnikov itd. Povsod je obstojala enaka organizacija in tudi poslei dice zločinskega delovanja so bile enake. Vse te zloi čince je vodila ena sama krvava roka.
Onih »sedemnajst« komunistov iz Dachama torej ne more predstavljati široko zasnovane organizacije širom Evrope! Oni predstavljajo le dachausko celico. Kje pa so druge celice? Zveri kova Juranič je na tisoče in tisoče! Povojni politični umorih teror in ugrabitve političnih nasprotnikov, sabotaža obnovitve evropskih dežel, — vse to dokazuje, da so ti zločinci danes še vedno nemoteni na delu.
Po vsej Evropi leže razmetane kosti žrtev nacizma in komunizma. Največ jih pokriva naša domača zenu Ija, preko njih pa bohotno raste trava komunistične propagande. Na teh kosteh so si zgradili zločinci svoje visoke položaje. Sedemdeset tisoč lobanj Timur Len* kove piramide je v primeru s piramidami, ki so jih gradili in jih še grade ljudje kova Juranič — le majhen kupček kosti.
IZ TITOVEGA
V našem uredništvu so se zgla; sili ljudje, ki so prišli iz Titovine in izjavili, da piše »Demokracija« premalo o težkem položaju, ki tam vlada tako v političnem ka; kor v gospodarskem oziru. Pritisk OZNE je vedno večji, ker posta; jajo stari komunisti dan za dnem bolj uporni. V Ljubljani že nekaj časa napovedujejo nove aretacije takih nezadovoljnih komunistov.
Prav tako je bilo svojčas tudi v Sovjetski Rusiji, kjer so v itež; kih časih stari komunisti očitno kritizirali Stalinovo diktaturo, do; kler jih ni on dal poloviti in po; strditi. Kdor ima priliko citati Kravčenkovo knjigo »Izbral sem si svobodo«, bo videl, da so ko; munistični režimi in metode pov; sod enaki.
* # *
V' okolici jugoslovanske Gorice je bila napovedana birma, toda make ni bilo, da hi birmancem po starem običaju in lepi družin; siki navadi spekli nekaj kolačev, da hi bila mladina vesela. Napraviti je bilo treba dolgo pot do Mari« bora, da so našli štiri kilograme bele moke.	,
* c *
V Fojani v Brdih so zaprli ženo .ložkoita Polenčiča, vnetega komu«, nista, ker je imela nalogo .naku; povati prešiče za »ljudstvo«, pa jih je potem prodajala na črni borzi.
* * *
V Medani ,v .'Brdih so postavili zadružni dom. Pri gradnji so se odlikovali razni, med drugimi tudi »tovariša« Josip Gradnik in njegov svak Stefan Jaretič. Prvi je prejel bakreno medaljico, drugi pa zlato; tega poslednjega pa je odlikovanje tako razbesnilo, da je v zahvalo izlil na odru strupen
žolč proti »reakciji«, domačim izdajalcem in protiljudskim ele; mentom ter ubežnikom. Vsaka prilika je dobra, da hinavci skri; jejo svojo preteklost in značaj ...
* * *
Od vseh krajev nam poročajo, da nimajo kaj staviti v lonec. Imeli smo priliko videti v loncu ptičje proso in opazovati kruh iz takega prosa: hlebčke po 150 gra« mov, ki so imeli v sredini še su« rovo in umazano testo.
A '*	*
Gospoda dekana Vodopivca iz Tolmina so Titovci odpeljali. Nih« če ne ve kam in zakaj.
* * *
Po vsej državi se govori samo o novi vojni in vsi trdijo, da Tito podpira grške komuniste, namesto da bi dal kruha lastnim državlja« nora.
* * *
Prod nekaj dnevi so imeli v Dornbergu na Vipavskem alarm, ker so ugotovili, da so v bližini križarji, odnosno kraljmatjaževci. Tudi na Stari gori v okolici Go« riee so Oznovci izvršili čistko, ker so iskali take upornike. Kraljmat* jaževci so tisiti, ki izdajajo tajno ' glasilo »Kralj iMatjaž«, ki ga ima* mo večkrat priliko citati.
* * *
Na priključenem ozemlju prid* no izvajajo agrarno reformo. Obrtnikom in uradnikom pustijo po tri hektarje zemlje. Toda dav« ki, ki jih morajo plačevati tisti, ki jim kaj zemlje pustijo, so tako visoki, da bodo morali kmalu sa; mi prositi, naj jih sprejmejo v sovhoz. Davek na živino znaša tudi 20*/o njene vrednosti. Kmetje trdijo, da čez leto dni bo malokdo imel še kak dinar v žepu. Komu« nizem vzame človeku vse imetje
■in ga tudi telesno in duševno ošibi, da se ne more protiviti in upirati.
Gradijo pa precej dobro. Le čudno je, da So delavci pri grad* nji nezadovoljni in na moč bežijo čez mejo. Razumljivo, kar gradi« jo, gradijo le v korist komunizma in delavci so ali prisilni brez pla* če, ali pa slabo plačani, lačni, strgani fn bosi.
:■* *
V Št. Petru pri Gorici so pred dnevj našli na drevesni veji obe* šeno kokoš, ki je šla prostovoljno v smrt. Ob samomorilni vrvici je visel listek, na katerem je bilo zapisano: Obesila sem se, ker ne morem znesti letno 256 Jajc kakor ukazuje Ozna.
ji * *
V Ajdovščini so podržavili mlin, v Vipavi hotel Krhne, hotel Alpina, last g. Furlana in hotel Adrija, last g. Ferjančiča, v Idriji hotel Didič.
GROBOVI TULIJO...
Po procesu proti Branku Diehlu in tov. likvidacij* skim organom komunistih ne stranke v slu/bi Gesta* pa, ki so bili po uradnih po* ročilih, ki jih je izdala FLRJ, v začetku tega tedna usmrčeni (če se izplača to
! verjeti), smo 'oživeli proces ■ v Skoplju. To je bil proces preti »teroristom in diver* zantom«, kjer so padle štiri smrtne obsodbe. Za njim pa je prišel proces proti »pripadnikom oborožene tolpe«, ki se je »klatila po Savinjski dolini in v brez* uspešnem iskanju pripadni*
! kov strahovala mirno pre*
; bivalstvo in ropala ljudsko i irriovino«. J udi v tem pro*
| cesu so padle štiri smrtne obsodbe. Značilno je, da so | bili obtoženci v tem proce*
I su sami preprosti ljudje: j Zajc Jakob je bil strojni i ključavničar iz /Salca, Pum cer Ludvik tudi ključavničar, Jože Mlinarič, kovač, oba iz Celja, Plahuta Ivan pa čevljar z Ostrožnega. » Slovenski poročevalec « pravi, da so pričeli s proti* državnim delovanjem v ča* su vpoklicev v jugoslovan* sko armado. Druga značil* nest tega procesa je, da ob* tožencem ne očitajo pove* zanosti s »tujo silo«, tem* več je upor zrasel na doma* čih tleh in se je širil po eni najbolj zavednih dolin Slo* veni je. Okrožnemu sodišču je predsedoval sodnik Šketa.
da izboljša standard življe* n ja »poštenih« delavcev. Številke, dokaze, cene, ski* ce, vse so mobilizirali, da bi čimbolj preslepili delovno »ljudstvo«. Mi pa jim od go* vorimo samo s par beseda* mi in jih vprašamo:
Ali res, da danes jugolira velja 0.50 ital. lire? (Kako »uradno« notira, to nas ne zanima, saj »uradno« bi lah* ko določili, da velja tudi desetkrat več!)
Torej 3.000 jugolir znaša 1.500 ital. lir.
Če nekdo prisilno vzame
drugemu človeku 10.000 lir j le potrjujete našo trditev, in mu vrne 1.500 lir, ne da • da se Slovani s komuniz* mu bi dal možnost, da se oni mom ne istovetijo, ker je brani, bomo mi, zapadni de*; Stalin Georgijec in ga kot mokrati tako početje ožigo* j takega smatra ves ruski na* sali kot tatvino, ali bolje j rod.
kot rop. Pri vas je pa to' u* | Kmalu bo »Voce libera« krep v korist delovnega j trdila, da ni bil Italijan niti ljudstva.	Mussolini, in da Mussolini
Saj, sicer, bo to nekako ni bil imperialist, čeravno je držalo: vi koristite delovne* i kot italijanski fašistični mu ljudstvu s tem da ga o*, »duce«, regnante Vittorio ropate vsega: prostosti, do- Emanuele III Savoia, et cum stojanstva in denarja. O* j benevolentia italicae natio* bupno je edino, da ga imate j nis, napadel Abesinijo, Al* e za norca potem, ko stejbanijo, Grčijo, Jugoslavijo,
ga od vsega osvobodili...
Voce libera“ se pritožuje.
Vesti
Nov poveljnik ameriških sil
Ameriško vojno ministrstvo v Washingtonu je 11. t. m. poročalo: »General Brvant Moore, povelj* nik ameriških sil na Svobodnem tržaškem ozemlju, se bo vrnil v Združene države v začetku pri* hodnjega junija. Nadomestil ga bo general VVilliam Hoge. Gene* rala Moora so imenovali, za šefa javnega obveščevalnega urada arheriške vojske. Nadomestil bo generala Flovd Parksa, katerega so prejšnje poletje dodelili za službo v tujini.
General Hoge bo prišel v Trst prve dni junija. Potem bo general Moore odpotoval v Združene dr* žave.
Zajeti ribiči
Jugoslovanska narodna zaščita }e 17. t. m. zjutraj ustavila 6 ribi* ških motornih čolnov, ki so bili prejšnji večer odpluli iz Milj. Narodna zaščita je odpeljala ribi* ške čolne v Koper, kjer so morali ribiči prodati ribe po maksimira* nih cenah. Policija je ribiče tudi zasliševala ter jih obtožila, da so pluli po jugoslovanskih vodah. Zvečer so bili čolni izpuščeni in so se ribiči vrnili domov.
Prebežniki
Od prvega do 17. t. m. se je 42 jugoslovanskih prebežnikov javilo na tržaški policiji. Večinoma so zbežali, ker niso hoteli služiti v Titovi vojski. Število prebežni* kov, ki se niso javili, ni znano, kakor tudi ni znano število onih, ki so zbežali na Koroško ali Go® riško. Dne 18. t. m. je pribežalo spet 18 beguncev v .Trst.
Promet
Dne 16. t. m. je priplula v tr* žaško pristanišče petrolejska ladja
Dicidato Tripkovič« iz Perzijske* ga zaliva s 15.455 tonami surovega olja, ki ga bodo predelali v čistil* nicah družbe »Aquila«. Prav ta dan je priplula iz Krfa grška ladja »Georgius Z.« s 159 tonami oljč» nega olja, ki je namenjeno za Avstrijo po predelavi v čistilnici družbe »Gaslini«.
Gallupov zavod, Radio Trst II. jn ZVU ...
Gallupov zavod v Ameri* ki je ustanova, ki na pose* ben, rekel bi znanstveni na* čin, ugotavlja mnenje jav* nosti v vprašanjih, ki zani* majo široke kroge. Ustano*
va je zasebnega značaja, kljub temu pa je zelo upo* števan kažipot za marsiko* ga, ki ni le zasebnik.
Tak »Gallupov zavod« je tudi pri radijski postaji Za* vezniške vojaške uprave v Trstu. Mislim na »Glasbo po željah«. Znanci, prijate*
1 ji, sorodniki in tudi zaljub* ljenci si poklanjajo naj* ljubše pesmi. Tako je na* stal polagoma živ in iskren stik med poslušalci in po* stajo. »Glasba po željah« nam pove, kakšnih pesmi in kakšne glasbe si Slovenci želijo. Ljudstvo želi pred vsem domače, slovenske pesmi, pa tudi tuje glasbene umetnosti ne odklanja, od* klanja pa politične in histe* rične strankarske izposo* jenke. V glasbi želimo u* metnosti — ne pa politične propagande! Takšen je izid plebiscita »Glasbe po že* ljah«! Tiha sodba, ki glasno vpije — na gluha ušesa!
Zavezniško vojaško upra* vo zato nujno prosimo, da upošteva izid teh »prvih svobodnih volitev« na Slo* venskem Primorju.
Udarniško ropanje na škodo
delovnega „ljudstva“
Do danes nismo omenili ukrepa V.U.J.E., s katerim je ta oblast določila, dajmo* ra vsak delavec, ki dela v anglo*ameriški coni STO*ja, biva pa v jugoslovanskem delu tega ozemlja, izročiti 10, ODO.— ital. lir Istrski Banki v Kopru, katera mu jih zamenja v jugolire (za 10.000 ital. lir, dobi 3.000 jugolir). Hoteli, smo videti, kako bodo komunisti opra* vičevali ta postopek v svo-jih listih.
Da so pisci raznih »Pri* morskih dnevnikov« in»La* voratora« sposobni prika* zati kakršen koli ukrep ko* munističnega režima kot velik napredek v borbi za dobrobit »ljudstva«, smo vedeli, nismo pa pričako« vali; da bodo skušali tudi to enostavno tatvino prikazati kot velikodušen »dar«. Mi* slili smo — in še enkrat smo se varali —- da vsaj nekaj sramežljivosti še imajo!
Pred dnevi je »Primorski« na dolgo in na široko doka* zoval, kako je ukrep V.U. J.E. stremel samo za tem,
kar pričajo Kravčenkova knjiga, procesi in smrtne obsodbe v Jugoslaviji in drugod, ter upori, o katerih poroča zelo pogostoma rav* no »Voce libera«.
Italija pa je bila od leta 1896 skoro stalno v vojni. In glej čudo: vedno je ona vojno napovedala!
Smešno naivna pa je zah* teva »Voce libera« naj ji dokažemo, da so Togliatti, Pajetta, Longo, Scoccimar* ro in drugi res Italijani. Ta je pa res iepa! Prav, če vi nočete nriznati, da so ti va* ši komunisti Italijani, s tem
Vesti
»Voce libera« od 14. t. m. pravi, da delamo krivico, ko trdimo, da je »vseslovanski komunizem * imperializem bajka, k-i jo je italijanski tisk razširil v svet, da bi opravičil svoj šovinistični lov na Slovenca in Hrvata na Goriškem in zlasti na Svo* bodnem tržaškem ozemlju«.
Uboga »Voce libefa« pra* vi, da je ona navdahnjena Mazzinijevega duha in da vidimo mi »šovinizem« vse* lej, kadar italijanski tisk pribija pravice Italije do Julijske krajine.
Ubogi Mazzini, kako sla* bo te »Voce libera« razume, ali pa kako »šovinistični« in polni srda do Slovanov so tvoji nauki, če so res taki, kakor jih »Voce libera« prakticira v njenih izpadih proti nam.
O pravicah Italije do Ju* lijske krajine boljše da ne govorimo: kdor predpostav* lja, da mu morajo drugi na* rodi služiti zato, da bo on živel, ni upravičen govoriti o »pravicah«. Odkar so Slo* venci v pretežni večini lo* čeni od Gorice, Gorica u* mira!
To pomeni, da kjer bivajo skupaj Italijani in Slovani, morajo biti enakopravni in uživati medsebojno spošto* vanje, sicer mora priti nuj* no do ločitve. Vemo, da v Julijski krajini živijo tudi Italijani, mi se ne smešimo, kakor »Voce libera« in njej podobni italijanski listi, ki zanikajo ali omalovažujejo število Slovanov. Vemo pa tudi, da so v Juliiski kraji* ni kot taki, Slovani v večini, zato nima niti »Voce libe* ra«, ne kdo drugi pravice trditi, da je Julijska krajina italijanska.
Da »Voce libera« ne ve, v čem tiči »lov na Slovenca in Hrvata«, se nam zdi tako naivno, da bi ji skoro niti ne odgovorili. Samo nekaj: ali »Voce libera« ve, da go* riško županstvo ne dovoli bivanja (rezidence) Sloven* cem, niti tistim, ki so v Go* rici že več let? In da je teh neznosnih krivic v pretežni večini kriv prav tisti itali* ianski tisk, ki vsaj že leto dni sika strup proti Sloven* cem? Naj se »Voce libera« obrne tudi na vlado v Rim pa bo videla, kaj Slovenci v Italiji zahtevajo in kaj so do sedaj dobili...
»Voce libera« je pisala, da so beli Slovenci proti frontašem pri volitvah sa* mo zato, ker imajo na listi znak Italijana Garibaldija itd. itd.
V ostalem pa moramo vztrajati na trditvi, da ita* lijanski tisk, ali vsaj »Voce libera« komunizma ne ’-»oz* na ali pa ga noče poznati:
Peter Veliki nima kaj opra* viti v modernih časih in s komunističnimi internacio* Ameriški vo;aki |de,0 nalnimi težnjami po sve*	-	---	J	r
| Fancijo in napovedal vojno Rusiji, Ameriki, Angliji itd. itd. Jtalijanski narod je to* rej imperialističen?!
Komunizem pa je komu* i nizem, ki ne pozna narod* nosti in hoče zasužnjiti ves j svet pod eno samo komuni*
| stično svetovno vlado.
❖ :Jc *
Ko je že bil gornji naš odgovor napisan je »V\oce libera« od 19. maja prinesla članek g. Rudolfa Mianija, ki se postavlja na stališče, da je treba zagotoviti slovenski manjšini v Italiji brezpogojno vse pravice. V ostalem pa je proti posebnemu statutu. In »Voce IU bera« od 20. maja prinaša zopet obširen članek pod naslovom »Doprinos k spo* razumu s Slovani«.
Goriškega
Zlobni jeziki
Naše begunce na Gori* škem plašijo razni zlobni jeziki, ki trdijo, da jih bodo oblasti izgnale v Titovino, če se ne odločijo, da sami zapustijo goriško pokraji* no. Tako beganje je delo brezvestnih elementov, ki so najbrže podpihovani in plačani od političnih skraj* nežev. Našim beguncem za* gotavljamo, da so vse take trditve in govorice lažnive in izmišljene. Tudi oblasti nam zagotavljajo, da nima* jo takih namenov, saj ven* dar sama ustava Italijanske republike jamči zavetišče (azil) političnim beguncem in žrtvam nasilnih režimov.
Izpiti na slov. srednjih
v Gorici
Privatisti. ki nameravajo polagati izpite na slov. sred* njih šolah v Gorici, naj vlo* žijo na ravnateljstvo šole prošnjo s predpisanimi do* kumenti v roku in po navo* dilih navedenih v oglasu na razglasni deski vsake šole.
Klasična gimnazija in u* čiteljišče sta v Šolskem do*
Via Venete. Vrstili se bodo v skupina po 400 mož. Tudi v vi* domsko pokrajino pridejo.
V tri smeri
Gorica je postala zopet križišče za preseljevanje narodov. Sloven* ski begunci iz Titovine odhajajo v Arge.ntinijo, komunisti raznih narodnositi izgnani iz Argentinije odhajajo skozi Gorice domov, italijanski optanti prihajajo pa iz Jugoslavije in potujejo v notra* n j ost Italije.
V ponedeljek so naši fantje lepo zapeli pr: pozdravu naših 1 ju* di na južni postaji, da je bil od* hod lažjJi in up v povratek večjsi.
Mladina beži
Italijanski časopisi trdijo, da je prišlo do spopada med uporniki in Titovci na Otlici nad Ajdov« ščiino. Toda vest ni še potrjena. Vendar moramo beležiti vedno večji doitok ubežnikov v Italijo in na Tržaško ozemlje iz Titovine. Zlasti mladina prihaja vsak dan, ker se ‘boji, da bo treba žrtvovati življenje za komuniste v grških gorah.
Moj odgovor
i	•
Zadnji torek 18. t. m. je imel v ljudski skupščini
mu v ul. Croce, nižja sred* L R Slovenije minister Boris nja in strokovna šola pa v Kraigher »velik« govor. Kot Malem domu v ul. Randac* znano je bil Kraigher, pre* cio. Tajništva teh šol so od* I den je odšel za ministra r prta vsak dan, razen nedelj Ljubljano, glavni vodja vse* in praznikov, od 8. do 12. ga komunističnega gibanja in od 16. do 18.	j na Primorskem. Njegova
brezobzirna strankarska po> Češnje	litika je v marsičem pripo*
mogla, da so se zapeljanim Od 25. aprila do danes so pri* i Primorcem začele odpirati peljali na izvozni trg 1171 kvin* Cjq[ jn so se p0l0žili temelji talov češenj. Do 15. maja so bile j slov. demokratičnemu giba* količine majhne, od 10 do 60 kvin* nju na Tržaškem in Gori* talov dnevno; od 15. t. m. naprej j škem. Slov. dem. zveza, ki pa količina vsak dan hitro rase, j ge je rodUa }y tega razvoja, od 60 kv se je dvignila danes na j živahno dela in pridobiva 182 kvintalov. ( ene, ki so bile v na mo£j jn ugle({u, komunU začutku po 330 lir kg, so se tri* | sfi^ng frnnfa se, pa krha in
........cepi. Polom, ki ga je dozi
je tudi mene: »Kemperle je bil n. pr. pravni zaupnik no* tranjega ministrstva v Rimu in goriške kvesture, med o*' kupacijo pa je bil v poseb* nem varstvu Rainerja v Tr: stu.«
Ugotavljam :	spomladi
1. 1941. isem bil več tednov zaprt najprej v Gorici in potem v Trstu; v jeseni i.
1942. sem zopet sede! nekaj tednov v Gorici, v poletju
1943. so me pa po nekaterih neprijetnih zaslišanjih v Gorici Colottijevi biriči ne* kega dne privlekli na Bello* sguardo v Trst, kjer so v dolgotrajnih zaslišavanjih skušali doseči, da bi bil iz< dal nekatere znance, kar se jim seveda ni posrečilo. Res čudovit zaupnik!
V jeseni 1943. sem se u* maknil iz Gorice v Arezzo (Toskana), na spomlad 1944. sem se vrnil, bil par tednov v Trstu in odšel potem v Ljubljano, kjer sem prebil vse leto in nisem, nič rabil Rainerjevega varstva.
Gorica, 21. V. 1948
Polde Kemperle
IZPOD SV. VIŠARIJ
Romanje višarske Marije
Malo čudno se sliši, da bi višar* ska Kraljica romala, ko smo ven* dar vajeni ravno obratnega, da mi romamo k njej na Viišarje. Pa saj to i romanje, en sam zmagosla* ven pohod je, ena sama navduše* nja polna pesem: Mj svoja srca ti damo, zaupno k tebi kličemo. Kot se vsi gorski potoki in hudo® urniki nezadržno zlivajo v eno samo smer — v dolino, tako se vas za vasjo v Kanalski dolini zgrinja k enemu samemu cilju — k zvišeni romarici z Višarji. V soboto 8. maja so je začela njena zmagoslavna pot pri . Pontebi in Pontaflju, po' vsej dolini se nada* ljuje in še tja 'do Belci peči in do Vrat, končala pa se bo v nedeljo 23. maja na Trhižu, oz. v Zabni* euh. Lahko rečemo, da je bila dobra zamisel, da namesto kipa fatimske Marije roma po vaseh Kanalske doline naša višarska Gospa. Cela dolina tekmuje, kdo jo bo lepše sprejel, kdo jo bo bolj počastil, kdo ji bo izkazal več lju* bežni. Brezdvomno so se, vsaj kar se tiče zunanjega sijaja, dosedaj najbolj pokazali Žabničani. Vsi, prav vsi, so se pripravljali, da bi jo čim lepše sprejeli. Dekleta so pletla vence 'in se učila pesmi p oz* no v noči, fantje so premišljevali, kje bi postav.ili mlaje in slavoloke, vsi so' hiteli krasit, hiše. Nekaj nepozabnega in lepega je bila pr o* cesija ob sprejemu. Okna so bila v lučih, hiše v zelenju, na mnogih krajih napisi, mlaji, slavoloki, ve* liko ljudi v procesijii. Dekleta v belih oblekah so nosile Marijo, dekleta v narodnih nošah so jo spremljale, gasilci so ji delali časit* no stražo. Nato polnočna maša za može in fante, ure češčenja pred milostnim kipom v cerkvi, križev pot popoldne skozi vas; prekratek je bil dan, skoraj prehitro je pri* šla ura, ko so Marijo prišli iskat Rabeljčani.
ZADNJE VESTI
Nova vlada sestavljena
Po razgovorih, ki so trajali pri* lično teden dni, se je De Gasperi* ju posrečilo sporazumeti se s sa* ragatovei in republikanci gledo vladnega programa :n sestave no* ve vlade. Ministrska lista bo ob* javljena jutri, posamezne stranka morajo dokončno določiti svoje zastopnike.
kratno znižale; danes se prodajojo I
tovni oblasti.
Slovani, gospodje okoli »Voce libera« niso imperia* listi in ne odgovarjajo za delovanje komunizma. Slo* vani se komunizmu upirajo,
češnje po kakovosti od 90 - ^\vela prj yadnjih državno* l,r ky v nadrobni prodaji: izvozna , /bQt-skiJj voUtvah y Italiji,
cena se giblje med 80 _ ib l.r *g. | tovarišem in njihovim pod*
pomikom kar ne da miru. Sokrivec Kraigher je zato
na oddih
Ameriški vojaki okupacijskega zbora v Avstriji pridejo na leto* v išče v Gorico. Gre za približno 2000 mož, ki jih bodo najbrže na* stanili v novi ibolniški stavbi v
čutil dolžnost priskočiti za p el jan emu komun is t ičnemu krdelu na pomoč. Divje je napadel SDZ in je z grdimi kle\’etami skušal oblatiti njene voditelje. Spomnil se
Listnica uredništva
DOLGI BREG : Vaše pritožbe radi poti so gotovo opravičene, ker sc pa niste podpisali, dopisa no moremo priobčiti. Pozdravljeni !
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
N. N. iz Sovodenj 200 lir.
Srčna hvala !
Odgovorni urednik: Janko SimCIČ Tiska tiskarna Budin v Gorici
/