70. številka. V Trstu, v sredo 2. septembra 1891. Tečaj XVI. -t. „E O I N O S T" i"h aiu dvakrat na teden. vnako iredo in loboto oh 1. uri popoludn* „Edinost" stane: za vse lero gl. fi.—; izven A vat. 9.— eltrr črkami h« plačuje prontor. kolikor bi jjn obnosio navadnih vrKtir. Poslana. jaTce zahvale, oimrtnice Iva. ne račune po pogodbi. V«o iiopisi ne pošiljajo uredništvu 1'inzza Casernia At. '2. Vsako pismo m.irn biti |i-AiiKovario ker nefrankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi Ne ne vračajo. : arocnino, reklamarijn in inn"raft) ii-,)*ma upravništvo Plaasu Casurmn št. 4J, Odprte reklamacije o pro«te poštnini Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V .dirnut j« m č . Mir — mir! Že jedenkrat imel nem srečo, izvabiti gospodu uredniku „Slovenčevemu" se svojimi nazori priznanji) in izraz trdne volje, napraviti mir se svojim sosedom, ako bi ta to hotel in želel, — morda posreči se mi danes ne samo to, ampak ce!6 še več. Oba v Ljubljani izhajajoča dnevnika satrjujeta od dne do dne, da jima ničesar ne leži tesneje na srcu, nego mir in sprava, ker „sprevidata* oba, knko nepotreben, : nevaren in smefien je medsebojni prepir v tako mali družini, kakor je narod slovenski. Vender ostajajo ta zatrjila, te besede le na papirji in „boj mej petelini* traje le neprenehoma dalje. Kajti mir in spravo pozna tako jeden kakor i drugi le pod obveljavo načel, katera zastopa bodisi jeden kakor drugi obeh bojevnikov; niti za las ne odstopita od •vojih tirjatev, od „nazorov" svojih in tako utegne imeti slovensko ljudsko čast plačevati se svojo naročnino mejsoboj-ni prepir obeh listov do sodnega dne in naveličevati se, že tolikokrat naveličane, vedno is nova neslane bese-dične „rabuke." In kaj je prav y istini bolno" obeh dnevnikov? • ■ori P načela P Kaj fie! Vse to so fraie ! Dolgo bi utegnili iskati po pravem ▼sroku tega obžalovan ja vrednega razprtja, ako se hočemo dosledno, če tudi neradi, ogibati prvotnega vira obojnega sovražtva. Skorc« no vemo, kje ga iskati, kje pričeti! Znauo nam je, da je „Slovenski Narod" pričel kot prvi slovenski dnevnik izhajati v onih blaženih časih Slovenstva, ko smo si bili fie bratje, bratsko misleči in čuteči za jeden in isti narod ter njega težnje in da smo bili, ne fie pijani „prepirno ja-- Ideje P na- PODLISTEK. Nevarni trenotki. Prosto poslovenil Avguštin Janša. (Koneo). Ko mislim to izvršiti, pogleda tujec od svojega dela kvifiko ; zganil sem se in to mu je odkrilo mojo navzočnost. Ne da bi se oglasil, spustil je delo iz rok in z jednim skokoiu bil je poleg mene. Tudi njega tovariša nista besedice zinila, ali že njih obrazi izražali so mi, da me čaka smrt. Grozovitež objel me je z močjo velikana ; dasi sem se branil na v»e pretege, me je vender-le zasukal ter planil z mano ▼ grob. Doli pa me je vprašal: „Kaj te je semkaj pripeljalo, kako dolgo si že tukaj P" Potem je nadaljeval: „Stori pokoro, kajti nimamo časa, b taboj se ukvarjati !* Obrisal sem mokro čelo ter mu natanko razložil skrivnosti pretočene ure. — Prosil in prisegal seui goljufom, da nuj bi me mirno domov spustili in da ni* komur no povem, kar sem videl in Blifial. Na da bi odgovoril, vzel jo nož, ter ga skušal na koncu svojega palca. „Moli očenaš," rekel je tako mirno, da mi je kar kri zaostala, še en četrt ure imaš Časa !tt Brivec ni bil, kakor se mi je zdelo, zadovoljen, ampak opominjal je grozovit-neža, kateri mu je kratko odgovarjal; kaj „belega* kruha, veseli, ako smo si pridobivali dan za dnevom večje število somišljenikov in soborilcev za vzvišeno narodno stvar. , Nato jel je izhajati „Slovenec" in kmalu smo imeli priliko opaževati, da gre nekako na „dvoje". Neki brez potrebe podjetni stranki ni zadostovala jedna in edina oblika narodnega boja proti krivičnemu tujemu nasilstvu, ni se hotela bojevati pod zastavo skupne vojske, nabrala si je s v o j o četo, stopila pod lastni prapor. Z drugimi besedami: pričel se je „narodni duvalizem", združene moči jele so se cepiti na dvoje ! Na naš prečastiti duhovski stan, ki ima prvo besedo na — „vasi",jel je pritiskati nekov čudni duh terorizma ki je jel, podoben nekako vinskemu ali žganskemu duhu, rojiti po glavah dovzetnih za veljaštvo, in srcih versko-vodilnih faktorjev in naraste] do necega, dejali bi strankarskega šovinizma, bolezni, proti kateri ni nobenega zdravila, nego tre/ni človeški razum. Kam je pomolil taco pes, je zavedni narod pri tej priliki takoj izpoznal. Svečeniki verskega fanatizma, katerih ni na svetu nikoli manjkalo, bodisi v tem ali drugem veroizpovedanji, so zagledali pri splošno rastoči navdušenosti, da jame železo postajati mehko in da bi se morala porabiti piilika, kovati je za svoje namene. Navdufienost, ki je zavladula v srcih za vzvišene narodne vzore. poskusili so ugrabiti in iz nje izkovati novo žezlo duhovski oblesti v vseh svetovnih zadevah na zemlji. Prepričali smo se le prerana, da tu ne gre več, ni za vero, ni za narod ne za Boga in ne za srečo ljudstva, marveč za podlo posvetno oblast. Kakor nepokojni pretepin, ki si domifiljuje, da mora zmagati oelo vas fantov, ne more dati pokoja in vedno sili v boj, kakor hitro nekoliko sta potem govorila, nisem razumel. In kaj se je v moji dufii godilo, jo težko popisati ; tisoč vezi vezalo me je na življeuje, a videl sem že nož pripravljen, kateri naj bi v par minutah prerezal te vezi. — Grozna je bila misel na bolečine ljubih starišev, na obup neveste, ako se več ne vrnem, posebno pa me je mučila misel, da bi na zadnjo niti ne mogli najti morilca ter se maščevati nad njim. Tu me po noči pokopljejo, ter grob prikrijejo: kdo bi vedel, kaj se je tu zgodilo P Kdo bi moje truplo na pokopalifiči iskal P Nihče me ne najde potem. Zopet sem poskusil s prošnjami in žuganjem nevarnosti oditi; še enkrat sem prisegel pri vseh svetnikih, da jih ne izdam; govoril sem jim na srce, predstavljal jim, da umor ne ostane prikrit in da prej ali »lej najdejo morilca: — zastonj, grozovitež ni odjenjal. „Saj sem te svaril, da se izogibaj cerkvi; a ti si vendar notri šel," dejal je potuhnjeno in potem nadaljeval: „Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. ZasuČenja se ne bojimo. Ako bi ti bil uiož, bi nam tvoja prisega zadoščala in mi bi ti podarili življenje; ker si pa še otrok, nam tvoja prisega ni dovoljno poroštvo." Ozrem se hitro in neopažono okoli sebe. Za mano vidil sem stol, k zidu naslonjen; akn bi na tom stal, morda bi se posrečilo se kviško popeti. Če pa mi je usojenu ok reva od prebitih bul iu ran ter ugleda priliko, da bi z nova poskusil zmago svojo, dokler ga no „mine" za vselej, — ti k o i oni ne dado pokoja, dokler priti mora trenutek, ko jim bode ta prcpira-željnost za večno presedla. To so bili skrivni napori , ki bo se čutili kmalo po prihodu „Slovenca" na na-fiem narodnem obzorji. In da bi se tej stranki posrečilo njeno podjctjp, tem večjim vspehom dvigati veljaško svojo palico nad hrbet naroda in ga siliti do ove pokorščine, koja naj bi glorifikovala gospodoželjne gospode, — spustila se je kar slepo proti stranki, ki bo bori edino le za napredek naroda in ne uklanja tilnika pod udari srditežev, češ, ta nam je na poti. tega ven, potem smo gospodarji sami v deželi! Kajti kakov drugi uzrok imajo gospoda prepirati se s posvetnim razumnifitvom P Jim je mari česa druzega hudega storila, nego da obstoji in to dlje časa, uego „Slovenec" P Morda je njega nalog, preobračati ljudstvo k drugi — veri P Kdo pametnih bode prisojal narodnim boriteljem takov lukBua v njihovem duševnem delovanji P! Ako pa deluje to razumnifitvo, kakor je zahtevam narodnega napredka primerno in ne kakor bi prijalo fantaziji kake posamezne sekte, s tem gotovo ne greli niti proti moralnim, niti proti verskim zakonom. Ali kaj je iz tega prepira priraslo P Prirasla je borba za obstanek jednega kakor druzega iz mej obeh ljubljanskih listov. Prvi slovenski dnevnik, najstarejši bojevnik za „Novicami" za razvoj narodne zavesti v Slovencih, „Slovenski Narod," stoji edino le na gmotnih nogah njega naročnikov; podajati se mora v degradivni prepir z „Slovencem", katerega podpira blagajna imovitih svečenikov iu prodirati s pravico skozi čete v narodovi fantaziji utrjenih hinavcev! Dobro vemo, da je smrt, hotel sem življenje braniti do zadnjega vzdihi jaja; bil sem že pripravljen, da zgrabim prvo močno stvar v svojo obrambo. V trenotku, ko jo grozovitež brivoa od sebe pahnil, kateri poslednji ga je prosil, da mi privoli še par trenotkov odloga — češ, da treba obljube moje fie enkrat promotriti — zaženem se hlastno proti stolu ; z jednim skokom bil sem na stolu in v par trenutkih stal sem že v cerkvi. Se avojim skokom prekucnil sem stol in tako mi ni mogel grozovitež koj slediti: v hipu sem našel stopuice, vodeče v zvonik. — Strah podal ini je peruti, v par sekundah sem pribežal na precej visoki zvonik. Komaj aem zgrabil vrv, prislonil lestev, ko slifiim preganjalce za mano dirjati. Zdaj jo veljalo življenje braniti; niti očenaša ne bi mi grozovitež dovolil zraoliti, ako padem fie jedenkrat v njega roke. — K sreči bile so stopnice tako ozke, da so morali drug za drugim iti; lestva, katero sem z desnico zopet pograbil, bila j'i težka in voglata; ako bi koga zadela, pobila bi ga z jednim udarcem. Zdaj potegnem vrv, — nekako strašno je zvenel glas zvona na okoli. „Smrt mu, ali me pa hudič vzemi", vpil je grozovitnež na stopnicah ; „on nas izda, izgubljeni srno, ako ga no umorimo, prednn prilete kmetje". Zdaj ugledum njegovo glavo pod mojimi nogami; zagnal ljudstvo nat>e pobožno — in da mu je vsaka beseda Hveta, izgovorjena v imenu vere. Hvalimo Boga, da je tako! Samo da ne bi so sveta vera zlo rahljala za posebno namene, kajti priprosto ljudstvo ne ve vsakokrat pogoditi, kedaj govori pristno prepričanje in kedaj — hinavstvo. Na to nerazsodnost ljudstva naslanjaj« se nekateri, kojim ni do druzega nego do gospodstva, bodisi tudi na račun narodnosti. In do kacega, celi naš narod osuie-fiujočega prepira se je popela ta strast v nas P List, ki bi lahko živel v dobrem gmotnem položaji kot uzor našegu Časnikarstva, mora se boriti za svoj obstauek in postajati se svojim nasprotnikom vred karikatura strankarskega prepira, kajti strast fanatizma je hujše nego kužna bolezen. Po njej obsedeni no vidi in ne čuje ničesa, no pozna ni čuta ni srca — — marveč bijo in seka slepo, blazno in besno na levo in desno! Eako daleč pripelje človeka fanatizem, uam je dokaz krvavi čin japanskega svečenika, čegar živalske strasti žrtva postal bil bi skoro ruski sto-lonaslednik ! Tuda poglejmo Bi v tem nečloveškem neinteligentnem boji naše fanatike. Človek, ki je poklican v to, da vzdržuje in vzgaja v narodu blaginje prirojene mu poezije, da jo predočuje v uzornih, umljivih nam podobah vere, svečenik pred oltarjem stvarstva, spušča se v neprijateljske boje se svojim narodom, pred katerim bi moral stati neomadeževan, čist kakor zora jutranja in v nikakoršni dotiki z zemskimi razmerami, živeč le za nebo in svoj narod, v kaki podobi se nam prikazuje ometan z blatom vsakdanjega zem-Bkega prepira! Jeli KristuB tako učil P Je-li On pro-povedoval prepir in razpor mej brati P Se-li pravi to umevati nauk Kristusov P sem lestvo nanj in dobro zadel: prvi mojih preganjalcev ae jo zgrudil. — Morda je to njegova tovariia prestrašilo ; ali pa sta hotola drage minute za svoje refieuje porabiti: vtihnilo je doli; slišal aem, kako so vrata škripala in potem močno zaropotala. Nisem spustil iz rok niti vrvi niti kolca, katerega aem se krčevito poprijel; še le ko slifiim kmete pred oerkvijo govoriti, čutil sem se svest svojega življenja Skozi zvonikovo ljuknjo zaklical sem doli stoječim, „da je bilo človeško življenje v nevarnosti *, in rokel jim, naj vrata b silo odpro ter mi pridejo na pomoč. MoČ me je zapustila, noge bo se mi šibile ; v glavi se mi je zavrtelo in zgrudil sem se. Kaj se je potem z mano godilo, ko so me v hišo mojih atarišev prenesli; da so vsled mojega zvonenja corkev preiskali in pri tem delalnico ponarejevalcev denarja našli; da bo grozoviteža mrtvega na pokopališči našli in se tri dni pozneje tudi nad tovarišema maščevali: zvedel Bom še le potem, ko sem štiri tedne trajajočo mrzlico prestal in se zavedal. Od tistega dneva se nisem več bal Btrahov; še celo misel, da bi me duh grozoviteža Jsrečal, katerega jo moja roka usmrtila, me ni strašila. Iliše pa nisom po noči nikoli več zapustil, no du bi se bil oborožil uli kako palico ali pa vzol psa seboj. Ne! Nikakor! Žal. ▼ resnici žal, priznavati mi mora častit: duhovski stan, da nekateri njega ▼rstniki ne umejo visoke ideje Kristove, mar da bi jo znali razširjati — — in bas taki svečeniki, kakor sem to opazoval, so oni, ki se spuSoajo v divji boj z dnevom in tako svedočijo, kako neprijeten jim je baš duhovski stan ter da bi bili rajši cisto navadni politički petelini, nego vzvišeni voditelji duševnega življenja , kažipoti v blaženo večnost! Ni-li ta mali broj takih svećenikov pravcati narodni luksus, gola potrata, katero živi ljudstvo se svojimi žulji P Kam pa pridemo , ako temu početju ne bode skoro konca ? Kam pridemo, ako bodo nekateri nadalje tako zametali narodnost in ako jim je deveta briga, katere narodnosti žive v deželi! Kam pridemo, ako bodo nekateri „konservativni14 listi — tudi slovanski — tako proslavljali nemštvo in nemški jezik! Spominjamo se, da je celo nek slovenski lisr. proslavljal nemškega cesarja, da-si je protestant. Po takem imate prav, trdeči da se ozirate tudi na narodnost — toda na katero P Reči moramo, ako si je naše nemčurstvo izbralo za skrivno orožje proti nam naše „konservativce", da jo je dobro zadelo ! In zatorej, ljuba lista ljubljanska, pr<>-trgajta svoj v istini nezanimiv prepir! Ne degradujta se na stopinjo podlosti, na kateri stoje nasprotniki naši. Ali Vama še nikoli ni prišlo na misel, da ho ljubeznjivi Mahničevci zares tajno orodje v rokah Nemcev, ki se že druzpga orodja proti našemu narodu več posluževati ne vedo, da segajo do izdajalcev v našem lastnem taboru, ker jim je pač dobro znano, da notranji razpor je vsakemu narodu gotova poguba. Stopajta svojo pot in delujta značajno po geslu Jurčičevem in Tomšičevem in uverjena bodita, da vajine besede popravijo, kar so do sedaj pokvarila — dejanja. (Opazka uredništva: Članek ta prijavljamo na iskreno prošnjo rodoljuba, kojega ime se nevaćno ne čuje v političnem življenji našem). Oprosčajiuo se tujih zavodov! Vsaka dežela ima raznovrstne svojo zavode in družbe, manj ali več koristne za prebivalce nje. — Med enake prištevati je posebno kmetijske družbe. Ne bodem govoril danes o raznovrstnih in izvrstno delujočih kmetijskih družbah v bližnjih nam deželah, niti o slavni vsestransko delujoči c. kr. kmetijski družbi vojdine Kranjske, ampak za danes me je ▼olja izpregovoriti o — »Kmetijski družbi tržaški !" — Gospodje, sestavljajoči odbor te družbe (druge člane bi menda lahko na prste sešteli) se pač o vsem drugem bolje razumejo nego o kmetijstvu. Največje delo teh gospodov je menda, prisustvovati ▼ tem ali onem selu okolice prirejenemu banketu, kjer se pri bogati mizi uprav lahko razgovarjajo in razumejo o vinu, katerega ravnokar pijo! Dotični gospodje se pa bahajo še z drugimi „plemenitimi" čini svoje družbe. — V teku časa podarila je namreč ta družba nekaterim »zaslužnim gospodarjem" po jednega bika (pravega živega bika). Mi sicer nismo imeli prilike prepričati se o dotičnem plemenu — a prepričano je moralo biti o tem lahonsko tržaško časopisje, katero je VBled tega pelo slavo tej družbi in dotičnim gospodom! — A baš tu, o deljenju teh bikov mi je nekoliko izpregovoriti! Mož, kateri igra eno izmed prvih ulog pri tržaški kmetijski družbi, in kateri ima pri podeljevanju bikov okoličanskim posestnikom prvo in glavno besedo, je po okolici, žal, obče znan. Ta človek, katerega prirodni darovi obstoje edino le v veliki njegovi postavi, ubil si je že pred poldrugim desetletjem v glavo gorostasnoneumno idejo, postati okoličanom to — čujte ! — uprav to, kar nam je velezaslužni miš deželni in državni poslanec gosp. Ivan Nabergoj! — Rojenice, zbravše se ob priliki nj^g. rojstva ob zi-beli tega človeka, prisodile so mu gotovo le najabsurdnejše ideje v življenju! Ta človek, hrepeneč po državnozborskem mandatu, postavil se je že večkrat kot protikandidat proti našemu Nabergoju. Propadel pa je vselej temeljito, čeravno so ga pri tem podpirali magistatni in drugi lahon-ski gospodje! Zlobna irredenta se je že veselila sreče, da se bodo mogli v Trstu in po okolici ponašati z jednim samim na rodom čiste, italijanske Lrrvi, ako zmaga ta protikandidat Nabergojev. A ni mi namen, o tem obširneje govoriti — kajti zašel bi predaleč — a konstatovati mi je, da je dotičnik že enkrat zmagal pri volitvi v mestni svet, in da je zmago to odločil — uprav po kmetijskem tržaškem društvu podarjeni bik! — On je namreč priporočat, da se podari tega bika nekemu krčmarju veljaku II. okraja — kar se je i zgodilo. Krčmar pa in njegova stranka, so strastno agitovali za svojega ljubljenca — češ, on je mogočen in njegova beseda mnogo izda. i. t. d. Bik, podarjen po kmet. društvu tržaškem, pripomogel je, da »edi v tržaški mestni zbornici eden iz med najzagrizenejŠih mej zagrizenimi, kateremu celo vlada ni posebno prijazna. — Srce pa nas bol', ako pomislimo da, rečeno društvo izdatno podpira poljedelsko tni-nisterstvo in da se ta podpora na tak način uporablja. Piscu teh vrst je znan se nek drugi mož, posestnik v nekem drugem okraju okolice, kateremu je bil podarjen bik po tukajšnji kmetijski družbi, po priporočilu istega gospoda in druzih enakih mu prijateljev. Ta človek pa je, dasi rojen okoličan hud renegat in največji nasprotnik rodu svojemu in menda tudi sv. veri — in se druži z najljutejšimi našim nasprotniki! Razvidno je toraj iz navedenega, da je tržaško kmet. društvo nekak zavod za širjenje la-honske propagande mej okoličani — in da ne odgovarja svojemu poklicu niti v najzadnjem obziru ! — Tržaški in okoli-čanski rodoljubi izprevideli ho kmalu stvar — toda kako si pomočiP — Mislilo se je s prva delati v to, da bi pristopali naši ljudje v većem številu k temu društvu, da bi se poskušalo zmagati pri volitvah in pridobiti večino. Ali letnina pri tej družbi je visoka, tako, da bi se moglo upisati primeroma le jako malo naših ljudi kot udje te družbe. — In ko bi naši nasprotniki izprevideli naš namen, lovili in zbirali bi okoli sebe ude — katerih bi nabrali brezdvomno lepo število — in mi bi ostali na cedilu! Bilo je toraj treba misliti na napravo lastnega, novega „kmetijskega društva14. Okoličanski in tržaški rodoljubi poupraševali so o stvari pri nekaterih okoličanskih rodoljubih iz cele okolice — in vsi so bili z idejo jako zadovoljni. Sklicalo se je potem nekaj ožjih shodov, katerih so se udeležili rodoljubi iz raznih okoličanskih okrajev, in pri katerih se je posvetovalo o tej ustanovitvi. Izvolil se je poseben odsek za napravo društvenih pravil, kateri je tudi dovršil svojo nalogo — a zasedaj prišlo se je le do tega, ostalo se jo pri tem. Rodoljubi, ustanovljajoči to društvo, imajo tudi primerno mnogo dela pri tržaških in okoličanskih narodnih društvih — no to pa ni glavni uzrok, d>i se pravila še niso predstavila — in potrdila. V jeseni, ko bodo trgatev pri kraju, ko imajo naši okoličani več časa, skliče naj se zopet v mestu shod, h kateremu naj se povabi vse okoličanske prvake — oziroma druge kmetovalce. Mogoči nedostatki o napravi društva utegnejo se izgubiti pri tem shodu — in stvar bode gotova ! Celo naši nasprotniki, videči da nas ne morejo povsem potajiti v našem obstoju, imenujejo nas okoličane kmctovalce. Dakle, mi smo kmetovalci; nam se T pristuje kmetijsko društvo, ne lahonski gospodi. Državna podpora priti mora v naše roke, v korist našega društva in naravnim potem bi se moralo sedaj obstoječe društvo čeloma pogubiti — ker nima ni-kake pravice do obstoja, kajti „kmetijsko" je le po imenu. — Na noge toraj, ter Bog i sreča junačka! Ker že omenjam o veliki potrebi ustanovljenja našega kmetijskega društva, omenjati mi je potrebe nekega drugega prevažnega zavoda, katerega že leta in leta v Trstu živo pdgrešamo. V „Edinosti" kakor i v drugih naših listih sem že večkrat omenjal o' potrebi našega denarnega zavoda v Trstu. No kolikor doznajem iz gotovega vira utegne se ta ideja v kratkem uresničiti! Poprijel se je krepko te ideje mož, o katerem ni dvojbe, da ne bi je tudi dovršil in dosegel svojega namena. — Temu gospodu — temu našemu možu bode na tem činu gotovo hvaležna vsa okolica, kakor i mestni rodoljubje — in tudi ostali narod se bode s hvaležnostjo spominjal ustanovitelja prvega našega denarnega zavoda v Trstu, to prepo-trebne naše tvrdnjave! Mnogo okoličanskih veljakov, članov „Banca popolare di Trieste" obrnilo bi se pač raje do domačega zavoda in pustilo tujega. Oproščajmo se toraj tujih zavodov in ustanovljajmo Hi lastne, domače. — Dal Bog, da bi mogli mi tržaško-oko-ličanski Slovenci s prihodnjim novim letom pozdravljati dva naša nova zavoda: „Tržaško hranilnico" in „Tržaško kmetijsko društvo !w „X«. Politični pregled. Notranje deželo. Njegovo Veličanstvo došlo je dne 30. avgusta v Celje, da prisustvuje velikim vojaškim vajam, tam se vršečim. Vladarja je navdušeno pozdravljala ogromna množica ljudi, prihitevša iz vse okolice celjske. Državni zbor snide se najbrže dne 6. oktobra in bode zboroval do 15. decembra. Deželni zbori Bnidejo se potem koncem decembra. Sredi februvarja snide se zopet državni zbor, da nadaljuje svoje delovanje. Načrt programu za tretji splošni avstrijski katoliški shod je že določen. Ta načrt pravi, da državo politika mora biti povsem krščanska. Ta krSčanski značaj so odvzeli državi, osobito ob dveh glavnih točkah : v zakonu in v i o 1 i. Država bi morala v prvi vrsti skrbeti za versko-nravno vzgojo otrok in to v tesni zvezi cerkve se šolo. To skrb svojo bi pa morala država raztegniti tudi na srednje šole in vseučilišča. — Načrt se potem dotika socijalnega uprašanja. Uprašanje to je nastalo, ker so se ločili od krščanskih načel, čemur je bila posledica, da je nastal povsem krivičen gospodarski red. Pri slovesu Dalmatincev od Zagreba rekel je vodja tej deputaciji, poslanec Bulat, da hoče po povratku v Dalmacijo vse poskusiti, da se vresniči želja vseh: združenje z zemljo-ma« ter j o. Osobito na kolodvoru bilo je po-slavljanje kaj prisrčno. — Na Reki je pa plačana sodrga insultovala povračujoče se Dalmatince. Vnanje države. Danski list „Nationaltidende" opovrača vest, kojo širijo nemški listi, kakor da bi se ruska carica utikala v politiko. To govoričenjo je zgolj sad s 1 a b e vesti nasproti Danski, kojej se je pač nekaj obečalo, a nič dalo, in pa izraz prepričanja, da je Nemčije politika saiua dovela do zveze mej Rusijo in Francijo. Znamenit a n g 1 e v k i državnik izjavil se je v pogovoru z dopisnikom pa-rižkega „Gaulois* : Francosko-ruska zveza no bode imela tako groznih posledic, ka- kor se v obče misli, izvzemši slučaj vojne. Situvacija v Evropi je zavisna od osebne volje carja ruskega. Ako ta ne želi vojne, je mir zagotovljen. Gotovo je, da cesar nemški ne prične vojske. Poslednji bi je tudi ne mogel pričeti brez pomoči Avstrije in Italije, a ti poslednji bi mu ne sledili, ako on koga napade. Avstrija in Italija ne bi se udeležili agresivne politike, ker jima utegne postati nevarna. Vso države morajo ae bati vojne, izvzemši Rusije. Poslednje ni moči vničiti, pač pa je možno uničiti Nemčijo in Francijo. V slučaju vojne ostala bi Anglija strogo nevtralna. Angležki list „Standard" javlja, da seje Turčija ob uprašanji prehoda skozi Dar-danele povsem uklonila Rusiji. V poslednjem času prigodilo se je bilo namreč, da je turški povelnik prehoda skozi Dardanele ustavil ruske ladije, proti koji odredbi je Rusija odločno protestovala. Turčija se je slednjič premislila ter doposlala ruskemu poslaniku pismo, v kojem bo opravičuje in obečn, da se kaj tacega nikdar več ne zgodi. Odškodnino, zahtevano po ruskem poslaniku, so takoj izplačali ter odstavili višjega poveljnika Dardanelam. Mej srbskim diplomatiškem osob-jem izvrže se v kratkemjazlične premembe. Dosedanji zastopnik na Dunaji pojde t Pariz in na njega mesto pride general Sava Gruič. „Dnevni list" pravi, da ima odposlanje Gruiča na Dunaj namen prepričati dunajski kabinet o odkritosrčnih namenih srbske vlade in razpršiti nezaupanje, obstoječe na Dunaji proti Srbiji. V bratovski vojni v č i 1 e zmogli bo kongresisti: vojaki republike predsednika so torej podlegli. Mosto Valparaiso je že v rokah ustašev. Kongresisti postavili bodo takoj provizorično postavno vlado. Njihov načelnik Monot prevzel jo poslovanje. Admirali vnanjih brodovij nadzorujejo mesto. Predsednik republike Čilske — Balmacedea — je baje ubožal. Poulična sodrga zažgala je več hiš, koje so bile last privrženikov republike predsednika. Škode je nad dva milijona. Vse trgovine so zaprte. Različne vesti. O80bna vest. Namestnik tržaški vitei R i n a I d i n i povrnil se je v Trst. Imenovanje Naučni minister imenoval je suplenta Ivana Mac h ur j a državnega gimnazija v Trstu stalnim učiteljem na gimnaziji v Kotoru. Zloraba župnikove dobrote. Pod tem naslovom nam pišejo od Svet. Ivaua: Nek mladi bogoslovec iz druzega leta izprosil si je pri našem gospodu župniku dovoljenje, da se na leci uri v govorništvu. Veleč. g. župnik mu jo rad to dovolil. V nedeljo pa je mladi gospod porabil priliko, da je v cerkvi zabavljal proti slovenskemu časopisju in velezaslužnim veljakom, koji se že leta in leta trudijo za blagor okoličanov in za njih narodne pravice, češ: kaj bodo ti možje ukazovali ko so komaj 4 razrede ljudske šole dovršili. Vprašamo mladega gospoda. — koji pa menda nima niti pojma o pravicah v javnem življenju —: meni-li, da imajo le oni, ki so si pridobili kako akadeiniško dostojanstvo, pravico pečati se z javnimi zadevami ? ! Zares čudni nazori dozorevajo tam v lepi Gorici pod zaščito velečastitega dra. Muhniča! Nadejamo se, da žaljeni možje store potrebno, da dobi mladi gospod malo lekcije o taktu in o svetih namenih, kojim je posvečena loca. Čudni pojavi „panslavizma*. Vsakega človekoljuba mora le veseliti, ako ljudstvo samo poprime inicijativo v zboljšanje materi j al nega svojega stanja. Komur tako početje ne ugaja, ali je celo neprijazno kri-tikuje, ta gotovo ni prijatelj ljudstva. — Gospoda italijanske stranko so taki čudni prijatelji našega kmečkega stanu. Novih dokazov sicer ne bi trebalo za to trditev našo — kajto poznamo jo dobro to gospodo z vseh strani —, Ji vender je umestno da zabeležimo gorostasno trditev „Indi-pendenteja", daje namreč ravnokar v Pulji po naši stranki zasnovana posojilnica pojav panslavizma. Torej ne le oni, ki se trudijo, da na političnem polji privedejo našega kmeta do zavesti, so panslavisti, ampak tudi tisti, ki mu hočejo materijalno stanje zboljšati. To je pač značilno glede na mišljenje italijansko gospode, posebno pa značilno za one srbo-riti „konservativce", ki tirajo v blato može snujoče ljudstvu zavode, namenjene zgolj človekoljubnim namenom. — Sicer pa je absurdno, uko list „Indipendentejeve" kakovosti skuša druge črniti kot veleizdajice. — Vsakako interesantna jo izjava tega lista, da glede denarnih žrtev za „sveto stvar" le nižji stanovi vršo svoje dolžnost, a da so bogataši le tnko dolgo, naudušeni, dokler ne treba odpreti — mošnjička. Po takem pa moramo gospodo uprašati, od kodi prihajajo tisočaki in tisučaki, koje potrosijo pri vsakih volitvah, ako jih d o-m a č i bogataši ne „špogajo" P ! Od nekodi morajo vender priti! Prosili bi odgovora ! Dijaška veselica na Greti. Vrli naši dijaki pokazali so v nedeljo, kako lepo znajo slaviti slovensko ime! — Videče zbrano lepo število naše okoličanske učeče se mladine obojega spola, prešinjala nas je ideja, kako krasno in velepomembno bi bilo za nas, ako bi imela okolica vsaj petkrat toliko učeče se mladeži, petkrat toliko bodoče narodne inteligencije! Vročina v dvorani, kjer se je vršila veselica, je bila silna — tako, da smo se morali uprav pošteno potiti. Ali spomin na prvega duševnega našega velikana, v kojega čast se je vršila veselica, premagal je i to silno vročino in gotovo ni bilo nobenemu žal, da se je znojil — Preširnu v čast! — Po prvi točki udaranja tamburašev stopil je na oder predsednik veselice, abs. osmo-šolec g. Šmuc, ter zahvalivši se občinstvu na mnogobrojni udeležbi, omenjal v jako lepem govoru o pomenu veselice — sli, kajoč Preširna kot prvega dušnega voli-kana Slovencov. — Mej diugim omenjal je govornik, da kakor so poznane prekrasne Preširnove pesmi ob goratem Korotanu — ob zeleni Štajerski in drugod — tako znano so i vsakemu mej nami. In ko se nabirajo med celokupnim narodom našim prostovoljni doneski za napravo spomenika nepozabnemu našemu pesniku — zbrala se je učeča se mladina naše okolice ter odločila napraviti veselico za napravo Preširnovega spomenika. Ob obali „Adrije" živeči Slovenci ne zaostajajo za drugimi — tudi oni hočejo pripomoči napravi spomenika ljubljenemu pesniku — velikanu ! Pevske in tamburaške točke izvršile so se povsem povoljno. Stritarjevo „Pre-širnovo oporoko" deklamovala je gčna. Milioa V. uprav krasno in žela obilo pohvale. V Vilharjevem „Vesoljnem svetu" dopadal se je posebno prikupljiv glas gč. Eveliue V. Glede igre „Oče so rekli da le" nam je biti jednoglasnim z celokupnim navzočim občinstvom. Treba je bilo res nekoliko čakati predno se je vzdignilo zagrinjalo in so nastopili igraloi — ali marsikteri „mrmrajoči nestrpuež" je bil dobro odškodovau za nekoliko Čakanja! Igralke in igraloi izvršili so svojo nalogo vrlo dobro iu smemo reči, da se je igrala dosodaj le malo kje v okolici kaka igra s tako dovršenostjo kot uprav ta. — Občinstvo je izražalo posebno glede igre največjo svojo zadovoljnost ter po završetku burno pozdravljalo igralce. — Beseda se je zaključila s „cesarsko pesnijo" katero je pel mešani zbor, a občinstvo razoglavo poslušalo. Zatem se je vnela v gorenjih in dolenjih prostorih živahna zabava in donelo je na več krajih ubrano potjo. Pri besedi in pri banketu bil je navzoč tudi pokrovitelj veselici, naš državni poslanec gosp. Iv. Nabergoj. — Predsednik g. Fr. Šmuc pozdruvil je našega poslanca jedrnatim krepkim govorom. — Gromoviti „živio-klici" so doneli v čast našemu poslancu, kateri se je — vidno ginjen — toplo zahvalil g. predgovortiiku. Govorili so še razni gospodje, a primanjkovalo bi nam prostora,jako bi hoteli o vsem omenjati. — Zatem se je pričel ples, kateri je trajal do ranega jutra. Izmed oko-ličanskih društev udeležili sti se te veselice korporativno Barkovljanska „Adrija" in „Opensko pevsko in bralno društvo", katero je došlo v polnem itevilu. Občinstva je bilo kar natlačeno — le nekatere mestne gospode smo živo pogrešali. — Slava našim dijakom ! Posojilnica V Trstu. Vendar smemo upati, da se ta v gmotnem kakor tudi v narodnem oziru za naH važen zavod v kratkem ustanovi. Kakor je znano so se že ^>red več leti delale priprave za tak zavod, a vsa zadeva je zaspala in trdno spala, dokler je niso seduj vzbudili nekateri tukajšnji rodoljubi. Na povabilo našega marljivega državnega poslanca, gosp. Ivana Nabergoja zbralo se je v nedeljo 30. a\gusta t. 1. več tukajšnjih rodoljubov v pogovor gledo ustanovitve slovenske posojilnice v TrBtu; sklenili so, z vsemi močmi na to delati, da se tak zavod v kratkem ustanovi in so v ta namen izvolili vešč odbor iz svoje srede, da naredi pravila za posojilnico in je upiše pri tukajšnjem c. kr. trgov, in pomor, sodišči, ter da slednjič seznani tukajšnje Slovence z važnostjo in koristjo nameravano posojilnice in pridobiva ude za njo. Ne dvomimo, da bo to podjetje imelo zaslužen uspeh, posebno če se bedo zanj zanimali in pridobili sloventki trgovci, obrtniki in poljedelci v Trstu in po okolici. Ker se nam ustanovitev posojilnice v Trstu zdi velike važnosti, hočemo v kratkem o tej zadevi več in natančneje pisati. Danes le omenjamo ; nameravana posojilnica bo registro-vana zadruga z omejenim poroštvom, ka-koršnih imajo Slovenci na Štajerskem, Kranjskem iu Koroškem že v precejšnjem, a čehi in Nemci v velikem številu. Izlet V Zagreb. Vozni listi dobivajo se pri gosp. Juliji Mikoti v tiskarni Dolenc. S Pomjanščine se nam piše: Nek laški duhoven pozval je k sebi nekega kmeta. Kmet je mislil, da ga je pozval radi nekega dolga; a ta laški duhoven odgovori : „Ne ne, nikakor ne zahtevam denarja od vas, ampak vedeti hočem, na katero stran stopite povodom prihodnjih volitev !" Na ta nagovor povpraša kmet ponižno, kako to, da se gospod toliko brigajo za to upra-šanje, „Brigam se, brigam in močno!" — odgovori ta konservativec po vzgledu goriških konservativcev ter še v nadaljnjem pogovoru vflklikne: „Kaj poslušate tiste vaše „preti?!"* — Niso-li to krasni „konservativci", ki poživljajo ljudi, da naj ne alušajo „quei preti P" — Će treba, poslužimo z imeni ! Iz Pomjana so nam piše : Kako dobro občinski svet za svoje občinarje skrbi, je razvidno tudi iz tega, da poljBki čuvaji, dasiravno so priseženi, ne smejo puško nositi. Kdaj naj bi puške nosili, ako ne sedaj, ko je glavni pridelek že zrel P Ko-perska gospoda se boji, da bi kak zajec ne padel. Vidite, kako dobro znajo za Be skrbeti. Volitve V Pomjanu Občinske volitve v Pomjanu ao slednjič vender razpisane. III. razred voli dne 14., 15., 16. in 17. septembra; II. razred: 18. 19. in 20. septembra; I. razred 21. septembra. — Volitve te bo velepomembno ne le za občino pcmjansko ampak za vso zapadno Istro, kajti utegnejo izdatuo uplivati na izid dopolnilnine volitve v državni zbor. Dolžnost nam je, v tem resnem zadnjem trenutku izreči do vseh zavednih rodoljubov na Pomjanščini iskreni opomin, da vestno porabijo to kratko dobo malih dni ter store vse možno, da dosežemo za našo stvar ugoden uspeh. Iz Kanala se nam piše: Tudi meni ni bil po volji dopis iz Kanala v 66. št. Vašega cenjenega lista. Precej sem bil pripravljen gosp. dopisniku odgovoriti, a prehitel me jo gosp. dopisnik iz Gorico. Ker se mi pa dozdeva, da je premalo povedal, menim da bode prav, ako še jaz i kaj doložim. Upam, da mi odpusti g. dopisnik iz Gorice, kakor tudi Vi g. urednik, ker si dovoljujem nekoliko dodati zgorej omenjenemu dopisu. V posebno škodo bi vteg* nila biti laž, da se ureduje pri nas po moči slovensko, našim poslancem, posebno zastopniku goriških Slovencev. S kakim veseljem bi prečital njega ekscel. Taaffe v slučaji interpelacije radi sodnijskih razmer dopis v „Edinosti" : precej bi zavrnil interpelanta rekoč, da je njegova interpelacija neosnovana, ker razmere pri c. kr. sodnijah v slovenskih krajih so take, da so gre v nje z veseljem, kajti tako izražajo Slovenci sami v svojih glasilih. — Našega trpina kmeta Blika dopisnik v čudnih barvali. Odločno moram ugovarjati temu, da so naši kmetje vodni nezadovoljneži. Jaz nikoli še nisem slišal tožiti našega kmeta drugače nego : „Naj bode, kakor Bog hoče, on že ve, kaj dela; vredni nismo, zato nam ne da". — Gospodu dopisniku pa priporočam, naj misli drugikrat, kaj poroča in naj vedoma ne laže kateremu Bi bodi g. na ljubo. Dotičnik mu bode seveda dejansko hvaležen, mi p a n e ! — Sluša naj naš nasvet in naj vporabi za poštnino potrošene krajcarje rajši za četrtinko vina — kakor se je mnogokrat že sam izrazil. Iz Kanala nam piše drugi dopisnik: Recite tistim, ki Vam iz Kanala pišejo o slovenskem uradovanju tamošnjih uradnij, da kdor zna tako hvaliti gospoda davkarja ki je komaj prišel, bi moral vendar kaj omeniti tudi o starem davkarju, ki je celih 7 sedem let v Kanalu uradoval, ali vsaj grajati ga, ako ni hvale vreden. X. (S tem pa bodi konec tej kanalski pravdi ! Op. ured.) Vabilo na veselico b plesom „kolom," petjem, igro, deklamacijo in tombolo katero priredi „Pevsko in bralno društvo na Opčinah" v nedeljo, dne 6. septembra 1891 na dvorišču gospoda Gorjupa na Opčinah. Razpored: 1. Volarič: Slovanski svet, zbor. 2. Stritar : Mladini, deklamacija. 3. Brajša: Predobri Bože, zbor. 4. Ribničan, šalo-spev. 5. Venec slovenskih pesmi, zbor. 6. Gluh mora biti, vesela igra v enem dejanji. 7. Gastronomična tombola. 8. Kolo, narodni ples. Odmor. 9. Narodni ples. Začetek točno ob 4 in pol ure popoludne. Ustopnina k veselici za neudo 30 nvč., k plesu 60 nvč., za osebo, za ude k plesu 30 nvč., sedeži 10 nvč. Med posameznimi točkami in pri plesu svira domača godba Openski rodoljubje delujejo neumorno v kar nam je dokaz zares krasen napredek tega društva in domače godbo. Tržaškim Slovencem nudi se zopet prilika, da se sami prepričajo o napredku tem. Na svidenje torej na Opčinah dne 6. t. m. Iz Dekani prejeli Brno nastopna dva dopiaa: Gospod urednik! Prosim, dovolite tudi meni, da odgovorim gospodu dopisniku iz Dekani v 68. številki cenjene „Edinosti", ko je obrekoval gospoda občinskega svetovalca in c. kr. poštnega uradnika z iste občine, češ, da se mu čudno zdi, da se imenovaua nista vdeležila proslave rojstnega dno Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I., vršivše se pri gospodu nadžupanu. Akoprav sem prepričan, da je to poizišlo iz nasprotnega nam OBtroga in da je hotel g. dopisnik b tem nas žaliti, vendar sem primoran, da so resnica izve, nastopno odgovoriti: 1.) Vsakemu občinarju je dobro znano, da sem pravi Avstrijec in veren katoličan, kakor tudi, da ljubim svoj narod. 2.) Vsi občinarji lahko pričajo, da to sveto dolžnost nisem nikdar zanemarjal, ampak celo vspodbujal sem priproste ljudi. 3. Na pred-vočer rojstnega dne Nj. Veličanstva našega presvetlega cesarja priredil bom razsvit-Ijavo na dvorišču c. kr. poštnega urada. 4.) Dne 18. avgusta bo že za rano vihrale zastave na poslopju o. kr. poštnega urada in poteui sem se udeležil sv. uiašo kot uradnik in cerkvoni pevce. Gospod dopisnik pogrešal je le jed-nega občinskega svetovalca in pa c. kr. poštnega uradnika iz Dekani. Na to mi je odgovoriti, da dopisnik ni prav pogledal, kajti starašinBtvo te županije obstoji iz 1 nadžupana, 10 svetovalcev in 19 odbornikov. Slavnosti pri nadžupanu udeležili so se pa eamo štirje, t. j. nadžupan in trije odborniki ; ker pa ni pri omenjeni priliki pogrešal drugih 10 obč. svetovalcev in 16 odbornikov, rečem mu v obraz, da je za 2B/ao slep. In če morda ne pozna vseh svetovalcev in odbornikov cele županije, pogrešati bi bil vsaj moral ona dva odbornika, ki bivata v njega občini in koja sta mu gotovo bratski poznana. Gosp. dopisnik naj se v takih slučajih najprej bolje prepriča, predno v dopisih govori o stvareh, ki mu niso affato nulla poznane. Rekel bi mu Še kaj, pa za sedaj dosta. Ivan Piciga, c. kr. poštni uradnik. * * * Prosim gospoda urednika cenjene „Edinosti", da prijavi sledeči odgovor na dopis „iz Dekani" v 68. številki tega lista, ki me je direktno žalil kot občinskega svetovalca, ker se nisem udeležil veselico (pojedine) pri gosp. nadžupanu na večer rojstnega dne Nj. Vel. presvitlega cesarja. Vdeležil se nisem jaz in ne drugi obč. svetovalci in več odbornikov iz tega uzroka, ker smo bili vabljeni šele okoli po-ludne istega dne in še takrat le privatno in ne uradno, kakor je bila stara navada. V prejšnjih letih je g. nadžupan uradno povabil odborniko in svetovalce, učitelja in godbo, da smo skupno proslavljali omenjeni dan, a letos je gosp. nadžupan povabil le tiste, ki ao njemu bolj priljubljeni. Sicer pa tudi nismo zanemarili svoje dolžnosti, ampak združili smo se v gostilni g. Iv. Grižona, bivšega nadžupana, več obč. odbornikov, c. kr. poštni uradnik, zastopnik užitninskega uruda, par učiteljev iz bližnjih občin in drugih rodoljubov, da smo navdušeno vsklikali v proslavo pomembnega dne. Gosp. dopisuik naj raje molči, ako mu razmere niso znane. Josip Piciga, obč. svetovalec. Obča Želja je, da bi se izleta v Zagreb udeležilo nekoliko okoličank v narodni nosi. Trtna UŠ. Dotična komisija je nekda konstatovala, da so vsi vinogradi v sv. Križu in Lonjeri že okuženi. Odslej se ne bodo več pokončevale posamične trte, ker bi tako početje itak nič no hasuilo. V spomladi morejo posestniki vinogradov v onih krajih, kjer razsaja trtna us, dobiti amerikanskih sadik iz cesarskih Btacij na Nižje - Avstrijskem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem. Oglasiti se je do dne 10. oktobra pri mestnem magistratu. Bosensko-hercegovinske kompanije. Vsled najvišjega odloka z dne 16. maja t. 1. osnujejo se s 1. oktobrom t. 1. štiri nadaljnje boBensko-hercegovinske kompanije. Izpred sodišča. Obsodili so nekega Mozesa Levyja, ker jo osleparil lastno hišno gospodinjo za 100 gld. in nekega gostilničarja v Kopru za 20 gld. Odmerili so mu tri meBeco ječe. Poskus samomora. 26 letna Ivana Acquarolli skočila je raz okno svojega stanovanja — via Risorta št. 4. — na cesto ter se močno poškodovala. Prepeljali so jo v bolnico. Nesrečuica je omožena in mati dveh otrok. Velika beda v družini prisilila jo je do nesrečnega tega koraka. V pojasnilo. V zadnji številki našega lista priobčili smo popra v uk slavnega c. kr. policijskega vodstva, v katerem je čitati, da ni resnici primerno, da je policijsko vodstvo prepovedalo „Del. podp. društvu* razvitje zastave pri veselioi in da je društveno vodstvo zamudilo ob pravem času potrebno dovo- ljenje glede zastave si izprositi. Slednjič trdi si.« policijsko vodstvo v omen jenem popravku, da c. kr. redarstveno vodstvo ni moglo razvitje rečpne neobstoječe zastave ni privoliti ni prepovedati. Na to smo prejeli od strani društva naslednji dopis s prošnjo, da ga priobčimo: Slavno c. kr. policijsko vodstvo je z ukrepom z dne 2.S. julija 1891 št. 1044 Res. na prošnjo „Del. p o d. d r u š t v a" dovolilo slovesen sprevod tega društva se zastavo v cerkev in nazaj, kakor razvitje zastave pri namerovani veselici v vrtu Mondo nuovo. Z ukrepom z dne 22. avgusta t. 1. št. 2092 Res. pa je istoslavno c. kr. vodstvo preklicalo to dovoljenje, kolikor se tire zastave, z motivacijo, da se je dovoljenje glede zastave po pomoti podelilo. Proti poslednjemu, dan pred nameravano veselico uročenemu ukrepu, je „Del. podp. društvo" uložilo sledečo pritožbo: Delavsko podporno društvo ima zastavo, ki je bila 1882. leta slovesno blagoslovljena ; pri blagoslovljenji te zastave je bila kumica Njena cesarska Visokost vdova-cesaričina, premiljostiva nadvojvodinja Ste-fanija, ki je tudi dragocen trak zastavi darovati blagovolila. Ni tornj čuda, da se društvo s ponosom in hvaležnostjo spominja dneva blttgoslovljenja te zastave in da hrani zastavu, okinčano z dragocenje-nim trakom kot najdražjo svetinjo, okrog katere se pri patriotičnih slavnostih dru-štveniki z veseljem zbirajo. Kakor druga leta tako je tudi letos društvo povodom praznika rojstnega dneva Njegovega Veličanstva našega preljublje-nega in presvitlega cesarja sklenilo, da se na večer tega imenitnega praznika udeleži s zastavo slovesnega sprevoda po mestu in da v nedeljo 23. avgusta t. I. obletnico blagoslovljenja društvene zastave slovesno obhaja. To je društvo veleslavnej c. kr. policijski direkciji naznanilo in za dovolitev te alavnoBti s zastavo prosilo, vsled če*ar je društvo dobilo cenjeni policijski dovoljenji z dne 28. julija 1891 št. 1664/Res. in 17. avg. 1891 Št. 2044/Res.' S prvo imenovanim dovoljenjem nam 1 je veleslavna c. kr. policijska direkcija do- i volila: 1. proti preklicu da sme društvo 23. t. m. iti z omenjeno zastavo k sve-čanostni maši in nazaj in 2. da sme ta dan popoldne društvo pri veselici v Mondo' nuovo imenovano zastavo razobesiti.1 Da društvo zastavo, ki jo ima v ča- j steh in ki je zgodovinskega in patrijotič-nega pomena, razobesi na prostoru veselice — to bi si mislili, nam vendar nobeden zabranil ne bode! A glejte! Potem ko se je društvo j radostno in mnogoštevilno udeležilo s za-1 stavo patriotične slavnosti na večer pred j rojstnim dnevom Njegovega veličanstva, našega preljubljenega in presvitlega cesarja, se-le 22. t. m., to je dan pred veselico, za katero je bilo uže vse pripravljeno vroči se nam policijski ukrep z dne 22. t. m. št. 2092 Res. s katerim se nam ni samo prošnja za razobefienje ene zastave in sicer ne zgoraj omenjene, ampak druge dne 23. t. m. v družtvenih prostorih odbila, ampak tudi dovoljenje z dne 28. julija 1.1. it. 1064, glede zastave popolnoma preklicalo. Lahko si mislite stališče društva vsled tega poznega preklica. Društvena veselica v praznovanje obletnice društvene zastave bila bi brez zastave brezmiselna in se je momla radi tega opustiti, a omenjeni policijski preklic, ki smo ga dobili de le dan pred nameravano veselico, se ni mogel udom več objaviti, priprave za veselico bile že storjene in tako so nastali družtvu stroški, ktere mora družtvo plačati in je nastala mej družtveniki nevolja razburjenost, za katero društveni odbor vsako odgovornost odklanja. Omenjeni preklic zdi se nam toraj jako neumesten, ker je tako patrijotično slavnost zapreci], kar gotovo ne more imeti dobrih nasledkov. Zdi se nam pa ta Lastnik pol. društvo „Edinost". preklic tudi nepostaven. kajti nepogojno uradno dovoljenje, da smemo družtveno zastavo dne 23. t. m. popoldne pri veselici razobešeno imeti, bi tudi velealavna policija preklicati ne smela. Kar kak urad dovoli, to tudi njega veže. Iz teh uzrokov je društveno vodstvo prisiljeno se pritožiti in prosi : itd. Čitatelj razvidi iz te pritožbe je-li slavno c. kr. policijsko vodstvo podelilo dovoljenje glede zastave ali ne in naj sam razsodi, kdo da je pri tej zadevi kriv. Bratje člani! Oni bratje-člani „Tržaškega Sokola", koji namerujejo udeležiti se izleta v Zagreb, prijavijo nai to takoj starosti društva. ODBOR. Natečaj. Razpisana je orglarnka služba v Bar-kovljanskej župnijske) cerkvi. O pogojih naj se pozveda pri ondašnim cerkvenem upravništvu. Cerkveno upravništvo v Barkovljah dne 1. kimovca 1891. 33 ROGERIJA na veliko i malo G. B. ANGELI TRST Piazzrt della Legna br, 1. sa odlikovanom tvornicom kista i velikim shladišćem boja na ulje vlastite priprave. Okvire englezke, francezke, njemačke itd. itd. Osim toga velik izbor MINERALNIH VODA dobavljenih ravno iz vrela zajamčene svieže, kano 1: Sumpora iz Romanje zn sumporati trsje, pomje&anoga sa modrom galicom vrlo fino faineljenoga, uporabiva proti mlldevu (peronospori). B—8 Kar se dobiva stroj e v za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke Živic in družb, v Trstu -33 ulica Zonta 5 vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje ! vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. i Izdeluje vodovode, mline in druge j tvornice na par in na vodo. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne narocbo. tržaška hranilnica- Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od oO noč. do vsae.Hga zneska vsak dan v tednu raznu praznikov, in t.o orl 9—12 ure opoludiie. Ob nedeljah pa od 10-1'i. ure dop. Obresti . na knjižice......... . 3*/0 PlaitJjfe vsak dan od 9—12. nreopoludne. Zneske do 10') eld. precej, zneske preko 100 do 1000 eld mora hh od- | povedati 3 dni, zneske preko 1000 trld. pa 5 d ulj prej Bskomptuje menjite domicilirane na tržaš- kem trgu po . .... 4% PoiojuJ« na državne pupirje avstro-ogrske do 1000 gld. po........6°l0 višje zneske od 1000 do 5000 gld. v tekočem računu po......4V»°/o Večje svote po ....,.,. 4Vt°/o Daj« denar proti vknjlženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 14. marca 1R91. 17-24 ftiunione Adriatica tli Sicurta 24-17 v Tratu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1890 Gravnica društva gld. 4,000.000-— Pvemijna reserva zavarovanja na življenje „ 10,754.306 91 Premijna reserva zavarovanja proti ogn u „ 1,612.910-22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju „ 33.594.10 Reserva zavarovanja proti toči „ 200 000"— Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.786*21 Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (B) „ 137.573-86 Rezerva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ '250.000-— Občna reserva dobičkov „ 1,127.605-98 Urad ravnateljstva : "Vin Tnldirlvo, bi*. 9 (v lastnuj hiši) v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vso veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra lf'JO. f 43,303„871 22 Premije za po terjat i v naslednjih letih f. 21,167 306-81 Glaica j a zavorovanje žive-vnnja do 31. decembra 1890 f. 124,121.441.72 Plačana povračila: a) v lotu 1890 f. 8,345.827-21 b) od začetka društva do 81. decembra 1890 f. ^35,717.767-43 Letni računi, izkaz dosodaj plačanih od-fikodvanj, tarife in pogoje /.a zuvorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobo v Trstu v uradu društva: Via della Stazioue št. 8887 v lastnej hiši. 9 — 12 Tinski ekstrakt. Za tronotno napravo izvrst.noga zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočani to že skušano specijaliti to. Cena Z kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gl>l. 5U kr. Recept priloži se gratis. .Tnmčim najbolji vspoh in narav izdelek. Špirita prihrani, kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja-Čevanje žganih pijač ; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni. Cen i 3 gold. 50 kr. za kilo (za (500—1U00 litrov) vsfevši pouk o uporabljanju. Rnzun teh specijalitet ponujam < sakovrstne e3ence za izdelovanje ruma, konjaka, finih HkSrov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti Recepti prilagajo se gratis. Cenik franko. Kari Filip Pollak, Essenzen-Specialitaten-Fabrik 20-4 In I»IIA«. 9-20 Iščejo se Solidni zastopniki. RL". '^EHM Avgust Brunner TR8T Via Con ti številka 6 a. ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen leta 1875. Henrik Freisinger TRST, vin Mercato vecchio št. 4. Lloydova palača. lM-ilATI IZ KAUrUKA 1N IX. KOVIN. K Blazinice za pečate se stalnim črnilom Silografija. Mehanična delavnica. Plošče za stanovanja iz bronca, cinka in smalta. Pisalni stroj različnih zistemov. Priprave za kopiranje, in helijografi-30=3 čen papir za reproduciranje slik v polusvitu. Tovarna strojev in žoluzoli vniea Avgusta Brunner-ja prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SK- SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI. večja in manja POPRAVLJANJA. I »i.« r.i.is. Iiin.ci-Kabrik und Eiscngiesseroi von | August Brunner Ubernimint ali" einsohlA-gigon Arbeiten nls : $ MASCHINEN, PRESSEN, PUM PEN, > G1TTER, S.^ULEN, Ri HREN, griissere und kleinere * REPAltATUREN. Pn odpravi proste luke je nižje doli označeno blago prosto carine, rudi česar ; ponujam okolici in pokrajini. Za notranje dežele < prosto carine. Telefon Atv. 291. Nach dem Inlande zollfrei. 12-11 cd 09 Plahte za vozove, povoščeno ali iz kavčuka, črne in bele, narejene na roko. Ker dobivam te plahte iz prvih fabrik na Češkem, v Feldkirchen, Beču itd. mi je možno protiviti se kakorani koli konkurenciji. — Prodajam in posojam vrečo za sočivje moko in vsakojake prirodnine. It — 18 CAKLO PIRELLI mej narodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje. n—18 FILIJALKA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci ztt vplačilu. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnnvni odkaz 2s/4% I 30-dnevni odkaz 2% 8- „ S®/, | a-meseSni „ 2 '/4®/0 30- * S1/,0/, «- - - Ž'/,®/, Vrednostnim papirjem, glasečim na napolooue, kateri se nahajajo v okrogu pi-ipnzna *e nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 8. oktobra, 12. oktobra in S. novembra. Okrožni od del. V vredn. papirjih 2'/*0/0 »a vsako «voto. V napoleonih broz obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pesto, Urno, Lvov, Ttopavo, lteko kakor za Zagreb, A rad, Bozen (i radeo. Hermanstadt, luomost. Celovec, in Ljubljano— brez troSkova Kupnja in prodaja vrmlnoHtij, diviz, kakor tudi vnovi-enjo kuponov 24—16 pri odbitku 1%„ provizijo. P !• e d u j m i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru, Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložki v pohrano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst. 25. februvarju 1881. 17 - 24 Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc v Trstu.