poštnina plačana v gotovini.
Leto XXV.	8. novembra 1929.
Cena številki 1 Dinar
Številka 11.
Tisk Prekmurske Tiskarne, za tiskarno HAHN IZIDOR v Murski Soboti
MARIJIN LIST
NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. - Pobožen mesečen list.
Vrejuje ga z dovoljenjem cerkvene oblasti: KI ekl Jo žef, vp. pleb. v Črenso vcih, Slovenska Krajina Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v vse države Europe 25 Din., v Ameriko Južno i Severno, v Canado, Australijo z Novinami i kalendarom Srca Jezušovoga" vred, šteri je brezplačen, štiri dolare. Naročniki so deležni sada vec jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga M. List z kalendarom Srca Jezušovoga je priloga Novin.	*
V vredništvi M Lista vv Črensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina puspeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena knjiga »Hodi k oltarskomi Svestvi" v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din-4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov.
Dari.
i.
Na podporo Marijinoga Lista kak dar Svetomi Oči za vezavo M. Lista, ki se njim pokloni, so darovali v din. sledeči : Žižek Mihal nabrao v Ižekovcih 30, v Gomilici Ferenčak Jožef 123 Gujt Jožef v Bo-rejcih 20, Zadravec Trejza Trnje 1, N., Žižki, 4, Vratarič Franc, hotelir Zlatar-Bistrica, 500, Škafar Alojz, Vršac, 10, Raj Jožef G. Bistrica 2 Din Marija povrni vsem 1
II.
Na sirotišnico „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih so daruvali v din. sledeči : Hozjan Ivan Trnje, 100, Plej Ignac, driižban iz Črensovec je nabrao na gostuvanji Ritlop Janoša v Črensovcih 25, Zelko Marko Crensovci 50, Gabor Kata Črensovci 10, Husar Marija Krog 56, Žalig Ana siromaška dekla Hotiza 100, Matajič Marija Hotiza 30, Gujt Jožef Borejci 25, Horvat S. Jožef G. Bistrica 10, Hren Marija Sr. Bistrica 25, Vinčec Jožef Trnje 15. Raj Štefan G. Bistrica 12, Horvat Peter Žižki 2, N. N 3 Perša Marija Žižki 20, N. N. Žižki 25, Ivko Ana Sr. Bistrica 30, Vek' Medvešček Maribor, rata od obečanoga črepa 27, Šeruga Jožef Sv. Se-beštjan, nabrao od Trojičkih romarov 100, arenda Klekl Jožefa 275, Ritlop Antona 275, Plej Jožefa 500, R tlop Anton Črensovci 25, Žižek Kata z Zizkov i Plej Kata z Črensovec sta nabrale na senji v Črensovcih 254-40 Tkalec Marija Trnje 10, Plej Jožef z Črensovec nabrao na senji v Črensovcih 35, Vinčec Štefan D. Bistrica 2, Marton Treza D. Bistrica 10, Koš-tnc Jožef D. Bistrica 10, Horvat Marija D. Bistrica 3, Vekoslav Medveščekr nabrao v Maribori pri železniškom uradništvi 544 din. Daruvali so njemi sledeči: Upravnik Žel, Del. Inž. Momčilo Stevanovič 20, Pomočnik upravnika inž. Ernest Sancin 20, uradniki šef. Moiit. inž. WoIf Bogomir 30, šef V. O. inž. Saupah Leopold 20, šef V. O. inž. Gruden Josip 10, šef Mho. O. inž. Uran Bogomil 20, namestnik inž. Minajev Nikola 10, višji uradniki Skvarča Ciril 10, Jelen Karol 10, Pegan Rikard 20, Mozetič Milan 10, Soklič Franc 40, Veronek Franc 20, Fischer Josip 10, Pfeifer Maks 10, Hietz Anton 10, Arnuš Ožbalt 10, Alt Josip 10, Babnik Jakob 5, Čern-
čič Ivan 5, Gselman Franc 5, Korošec Ivan 10, Lorti Josip 10, Maglica Ivan 5, Merhar Josip 5, Peharda Franc 10, Seveček Franc 10, Veseli Hu-go 7, Kesler Alfonz 10, Kesler Hinko 5, Ermenc Josip 10, Kralj Herman 10, Htibl Emil 20 Popovič Dragoljub 10, Inž Ilič Borlvoj 10, Ačko Josip 6, Črnčič Rupert 5, Drasler Srečko 5, Kasper Franc 5, Kodela Rudolf 10, Miiller Josip 5, Pregelj F. 10, Srol Martin 2. Schvveiger Rudolf 10. Pod-uradnika Beribak Jos. 10, Jakhel Mirko 4. Dnev. penzionirani podpolkovnik LoDan Hinko 5, pom. pisar Derganc Ivan 10. Ključavničar strojnik Cigut Ivan 10 Din.
Črep je kupila pokojna Zavec Marija iz G. Bistrice. Na smrtnoj po-steli je odločila 650 din. za en črep, ki ga je plačao Raj Jožef iz Gornje Bistrice.
*
%
Oča sirot povrni vsem darovnikom z velikim vsmiljenjom na tom i driigom sveti.	__ODBOR.
Drobiž.
Kitajska. Katoličanska univerza je 1. 1928 obhajala 25 letnico ustanovitve. Nosi ime: Aurora. Zdaj ma 44 profesorov i 481 dijakov, med temi je 101 katoličanov.
Po več krajih Kitajske je lakota. Po nešternih krajih so cele vesnice brez ljUdi. Kobilice so vničile tUdi vupanje na bodočo žetev. V Lanhovi nega več niti drevene skorje niti korenja, ar so jih gladuvajoči pojeli.
Lansko leto je notrašnji minister vo dao odlok od pagod (poganskih cerkev). Odlok deli pagode v dve vrsti : v prvoj vrsti ostane vse pri sta-rom, v drugoj vrsti se pa naj stebri bogov vničijo, poslopja se pa naj rabijo v druge namene. LjUdje se tomi ne postavlajo prot'.
30 decembra 1928. je bio v Pekingi v hiši apoštolskoga delegata ustanovni občni zbor Katoličanske zveze prijatelov včenja. Zveza ma namen, ojačiti vezalje krščanske lubezni med katoličanskimi dijaki.
L. 1929 so našteli 2,444,539 katoličanov, za 276.649. več kak pred petimi leti. Spreobrnenj je bilo v teh petih letih 181.025 Glas od dobrodelnosti, ki jo cerkev zvršava na Ktajskom, je rešila že večkrat kakšo misijonsko postajo, tak n. pr. zadnji čas v Ichangu. Že so roparje vdrli v mi-sijon i začnoli ropati. Te pa eden med njimi pozove svoje tovariše i njim pravi, da misijonarje vseširom pomagajo betežnikom i vmirajočim. I to jih je napotilo, da so vse pri meri pustili, samo kranščak nekšega misijo-nara so odnesli.
Rusija. Bolševiki se nepretrgoma trudijo, kak bi zbrisali pomali vsakšo sled verskoga živlenja: Po zadnjih poročilih, ki so prišla v Pariz, je skleno gospodarski bolševiški svet ruskim cerkvam vkrej vzeti zvone i jih dati prelejati, Tak vUpajo dobiti do 150.000 ton brona i ga odati. Pravijo, ka ščejo s temi penezami plačati nezaposlene delavce i njim poskrbeti živeža. — Junija je bilo v Moskvi veliko zboruvanje društva brezbož-nikov. 800 zastopnikov je prišlo iz vse Rusije i navzočih je bilo tudi več ministrov. Kak jako sovražijo vero i kak ščejo z vsov silov zatreti vero, nam kažejo sledeče reči ednoga izmed govornikov: »Milijone vernikov mamo i samo jezera brezvercov. A li bomo vero iztrgali i vničili njeni vpliv na ludske vnožine. — I kak šče ruska vlada zatreti vsakše spoštu-
vanje do Boga i Kristuša, nam kaže pred kratkim tiskarnam dana zapoved: Imena Jezuš i Kristuš se morejo štampati z malimi začetnim slovami, ravno tak Bog. Z velkov pa naj se pišeta Mohamed i Mojzeš. Ravno tak naj se z velkov pišejo imena poganskih bogov. Imena svetnikov naj se pišejo z malov.
Kanada. Duhovne vaje se vsikdar bole širijo. V postnom časi skoro nega fare, gde ne bi bilo duhovnih vaj. Tudi po vekših vozah majo duhovne vaje z lepimi sadi. Svoje posebne tečaje si je vredilo društvo „Driištvo katoličanskih trgovskih agentov«. Nekša banka v Monireali jih ma vsakše leto za svoje uradnike. Od ravnatela pa do preprostoga hlap, ca se jih vsi verno vdeležiijejo i povabijo šče uradnike drugih bank. Ar pa zavolo dela podnevi ne vtegnejo, se zbirajo redno zajtra pred delom i večer po deli i se tak lepo pripravijo za Viizem. V Kanadi vseširom tak cenijo duhovne vaje, da je težko najti kakše društvo, ki ne bi poskrbelo na leto bar ednoga tečaja za svoje kotrige. Ne čuda, da se katoličanska zavest vsikdar bole širi. Nasledujmo je !
Tečaji duhovnih vaj v Domi do konca 1929. Za mladence od 7. do 10. decembra. Za organiste od 18. do 22. novembra. Za može od 14. do 18. decembra. Vsaki tečaj se začne večer prvoga in konča zajtra dru-goga zgoraj imenuvanih dni. Vdeleženci naj bodo v „Domi" do 6. \iire večer prvoga dneva. Za vdeležbo naj se pravočasno priglasijo. Če bi što zmed priglašenih ne mogeo priti, se mora pravočasno odgiasiti, da napravi mesto drugotni. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. Pišite na naslov: Vodstvo „Doma duhovnih vaj" Ljubljana, Zrinjskega c. 9.
Mati.
Mati je bila prva reč, štero smo jecljali še v zibelki, štero smo že zezavali v nevarnosti i nesreči. V materi je sladkost nedopisna, veselje brezmejno. Reč mati pretrese vse strune našega srca, vzbuja viipebudne misli, ljubezen vseli bole živo i odkritosrčno, veseli i žalosten spomin,, nego vseii dragi. Hočemo biti vseli blizi nje, razveseljavati jo, pokazati njej našo ljubezen, da bi pozabila težave pretrpljene za nas. Od zibelke do starosti ona je naša vodnica, podpora, tolažba v nesreči, edina oseba, štera nas razume i pomiluje.
Kda že prehodimo ves svet i se vrnemo k njej zapuščeni od vseh, ona odpre svoje roke, nas pritisne na svoje srce rekoč: „Nieden te ne bo ljubo bolje od mene". Siromaška i sveta stvar! Mati je oseba na zemlji štero po Bogi ljubimo bolje i je tudi oseba, štera občuti več težav. Njeno življenje je edna nepretrgana daritev i brezmejna težava. Mati se bo postarala, sinovi odidejo daleč, mogoče se je bodo spozabili, toda njeno bridko srce i njena ljubezen slabo povrnjena se ne bo postarala nikdar. Sto lehko opiše neskončno žalost tistoga, ki je zgubo mater ? Srečni so tisti, sten še majo mater, šteri še majo toga angela ljubezni, srečni so tisti,: št^ri še lehko poslušajo njeni ljubezniv glas. Jaz sem med tistimi sirotami, šteri so jo zgubili. Kak velika zgiiba ! Kinče vsega sveta bi dao za materino življenje. Dosia bolje bi jo ljubo zdaj, če bi še živeia, ali njena duša se že veseli pri Bogi. Srečni vi, šteri še mate te dragi džundž, ne zametavajte ga, bogajte ga i molite za njega, da vam ga Bog ohrani se vnogo let. Kda pride čas ločitve, bote občutili žalost i tesnobo v srci, tistikrat bi jo bolje ljubili i bogali, ali vse bo zaman. Po smrti materno tolažilo bo molitev i sveta. meša.	DUH ŠTEFAN IV. šolec.
Srčen.
Kongres za sirotišnico „Doma sv. Frančiška«
v Črensovcih.
Leta 1926. na god sedemstoletnice smrti svetoga Ferenca so tretje-redniki Crensovske skupščine porodili edno lepo miseo : naj se na spomin tomi velikomi dogodki postavi v Slovenskoj Krajini hiša za naše siromake i sirote i se imenuje po tom velikom svetniki, velikom ljubitelji sirot sv. Frančiški: Dom sv. Frančiška. Vsako leto po tom sklepi pridejo vkup dobri tretjeredniki iz cele Slovenske Krajine pa vnogi drugi krščeniki, ki neso tretjeredniki a majo veliko ljubezen do Boga i njegovih sirot na tretjeredniški kongres, kde se vužgejo vsi na novi ogenj za Jezušove ljubljence, za sirote i za dozidavo njihovoga Doma. Letos se je okt. 6. vršo te kongres. Vdeležilo se ga 1500 ljiidi.
Navuk cerkveni so opravili voditeo tretjega reda Klekl Jožef, vp pleb. Govorili so od ljubezni do sirot.
— — Ljubezen neje sebična. ( I. Kor. 13.—5.)
Z temi rečmi sv. Duha, ki jih glasi po sv. Pavli apoštoli, so začeli svoj govor i razložili, ka je ta nesebična ljubezen, od štere te isti sv. Duh svedoči „ka nikdar ne mine, še te ne, kda minejo prorokuvanja, kda jeziki zamuknejo, kda prestane znanost" (I. Kor. 13.-8.) najbolje mogoča pri podpiranji sirot. Sebična je najmre ljubezen, če koga zato ljubim, naj dobim za to kakšo čast, ali vrednost. Pri ljubezni do sirot pa nied-noga toga dvojega haska ne morem pričakuvati, sirote najmre nemajo nikaj, ne morejo zato nikaj dati, nje podpiranje pa navadno rodi zameta-vanje i ošpotavanje med svetom ne pa čast i diko. Zato nje ljubiti je najbolje nesebična ljubezen, šteroj tak veliko plačo obečava sv. Duh..
Zatem so nam povedali kak je ljubo Jezuš sirote, i kak je te ljubo po njegovom zgledi sv. Frančišek. Jezuš je hlačnim sirotam dao jesti, žalostne sirote je tolažo, ošpotane zagovarjao, pred vsemi drugimi te v pamet jemao, kak svedoči dar sirote dovice v cerkvi, ki je samo eden filer vrgla v šparavec, pa Jezuš je li samo toga v pamet vzeo i pohvalo, ne pa dare onih, ki so velike šume metali notri iz gizde.
Na sodnji den de pa vse duše potom sodo, kak so ljubile sirote. Zveličanim de pravo, ka je zato sprejme v očino kraljestvo, ar so hlačnim sirotam dali jesti, žednim piti, nagim obleko . . . ; pogubljenim pa, ka zato morejo v večni ogenj, ar toga neso včinoli, ar sirot neso ljubili. (Ma- : taj 25. poglavje 34-40 r.) Se oči nam je tudi posebno zato dao dober Bog, da bi vidili i ljubili sirote, kak sv. Duh Bog svedoči pri sv. Janoši ap. „Ki svojega brata, koga vidi, ne ljubi, kak more Boga ljubiti, koga ne vidi ? Pa tudi mamo to zapoved od Boga, da ki ljubi Boga, more tudi svojega bližnjega ljubiti." (I. Jan. 4,—20 21.) Kak Jezuš ne meo kam si glave nagnoti, kak je povedao svojim vučenikom v navuk te, kda je ptica mela gnezdo, lisica pa ljiiknjo, naj kemveč ostane za sirote, ravno tak je delao sv. Frančišek. Vse, ka je meo, je dao sirotam, med te se je računao, z njimi se je družo, med temi ga je najšeo papa Innocent III. kda je dobo opomin od Boga, ka ga poišče, ar je te tisti, ki bo podirajočo late-ransko cerkev, to je cerkveno življenje popravo; prosto se je noso, v za-krpanoj halji je hodo, dosta se pošto samo zato, da bi sirote kem več mogle dobiti.
I naša dužnost je, da pomagamo sirotam keliko li moremo. Ce ne moremo z darom, pomagajmo z lepov rečjov i z molitevjov. Vsakoga hiš-noga oče prva dužnost je skrbeti za svojih preživljenje, a poleg teh pa more skrbeti tudi za božo deco, za sirote, da do te mogle človeka dostojno živeti. Plača za vsmiljenost je pa po Jezušovom obečanji: vsmilje-nost. Blaženi smiljeni, ar oni bodo vsmiljenje dobili. (Mat. 5—7.) O kak velika reč je zato ljubezen do sirot, neba se kupi po njej za zemljo.
Zbortivanje.
Zboruvanje se je vršilo pri cerkvi. Odpro je je predsednik odbora za zidanje sirotišnice, pozdravo je vse navzoče, predvsem pa preč. g. Jerič Ivana, provizora z D. Lendave i sad najlepšega dreva Slovenske Krajine, ljubezen vsmiljenih src do sirot. Zatem je dao poročilo kak ide naprej nabiranje i omeno posebno tiste duše, ki se celo v dalnjih krajih brez prošnje skrbijo za naše sirote, kak preč. g. Knaus Eduard v Iloki, Con-tola Matjaš v Grobljah, Šolske sestre v Golniki, gospodičina Baumgartner Katarina v Celji, g. Medvešček Alojz v Maribori, ki so z našimi domačih gorečnimi nabirateli vkup spravili šumo od približno z 80000 din. od lani mao. Sledilo je potem poročilo preč. g. Meško Jožefa tajnika i blagajnika Cigan Jožefa. Prvi je našteo, keliko pisem je rešo odbor od zadnjega kongresa i se je tožo, da širši odbor ne dela, da nega ljudi ki bi po drugih farah pobirali i se brigali za sirote. Blagajnik je pa poročo, kelko se je nabralo i ka smo dobili po herbiji pok. Hozjan Jožefa iz Trnja.
Govor preč. g. Jerič Ivana
je sledio zatem. V lepom, genljivom, od srca izvirajočem govori so g. provizor razložili kakšo skrb nosijo za sirote drugi kraji v našoj banovini, posebno keliko je zavodov, hiš za te je v bivšoj ljubljanskoj i mariborskoj obiasti. So dognali, ka nega tii skoro fare, kde ne bi bila kakša hiša postavljena za občinske sirote. A pri nas v Slovenskoj Krajini ne ga med stojezer prebivalci niedne hiše, kam bi se mogla zapuščena sirota poteg-noti, štera je pa včasi tak ostavljena, tak zavržena, ka če bi kamen meo srce, ni se bridko razjokao nad njov. Povedali so tiidi veliko dužnost skrbi za sirote. Kda Bog človeka svori, njemi naloži kak najvekšo dužnost, da si^ohrani življenje. To najvekšo dužnost more vsaki človek verno spu-niti. Če je pa sam ne more, njemi jo more pomagati brat spunjavati, njemi moremo pomagati rni, ki smo njemi po Kristuši pravi bratje, ki nika nesmo več pred Bogom kak on. Država je toti dužna skrbeti za te nesrečne svoje podanike, ali v takšoj meri ne skrbi kak bi mogla ; na pomoč njej skoči v najvekšoj -neri Kristušova ljubezen do sirot, ki jo deli sv. Maticerkev. Toj se vprežimo vsi v službo.
Na konci svojega govora pohvalijo Črensovce, kde se je ta velika boža miseo rodila z\ D>n sirot i prosijo vse navzoče i nenavzoče potom teh, naj vs ki po svojih močeh kda je že včino, ka more doma v svojoj fari, tudi pomaga siiotam; naj daruje, da se kemprvle postavi gor dom za sirote. Omenili so še, da čeravno se more v Lendavi cerkev zidati i čeravno morejo lendavski farniki v prvoj vrsti cerkev zidati, vendar ka bodo mogoči, bodo tudi ti pomagali, ka kemhitrej pridemo do zaželenoga cila, do doma sirot.
Po lepom govori., šteri je izzazvao veliko genjenost i skuze, je Kocet Albina, mladenka iz Črensovec, deklamirala „sunčno pesem sv. Frančiška".
Važen sklep.
Prišo je red na agitacije. Predsednik odbora je razložo, ka je agitacija predga, sejatev, ozavanje. Če ščemo znati, ka je Dom sv. Frančiška, moremo na vse kraje gučati od njega; če ščemo, ka bi se gučalo od njega, dajmo ga ozvati; ozove se pa po agitaciji, če mo pri vsakoj priliki širili smiseo za njega; sada nikdar nega, če se seme ne poseja. Ravnotak ne bo sada na našem deli, če ne bomo sejali. Seja se po agitaciji, po gorečem nabiranji. Dober Bog, ki je oča sirot, pa bo dao svojega blagoslova sunce i roso na to novo setvico, ka kem hitrej doraste. Dorasla naj bi v petih letih.
V petih letih naj se postavi Dom.
Vsi so ednoglasno sprejeli predlog predsednika, ka se hiša za sirote „Dom sv. Frančiška" more v petih letah, to je 1. 1934. gorpostaviti. Pet let de se pobiralo i to štirikrat na leto: k Božiči, Viizmi, k Srci Jezušo-vomi i k godi sv. Frančiška.
I.	Nabirali se bodo črepi i kamni, to je 650 din. Hiša, štera da en črep ali kamen, ne dužna nikaj več dati i nabirateo več nesme k njej. Plača se pa črep ali kamen, kak što šče, ali ednok ali na večkrat. V petih letaj pride na frtao leta 32 din. 50 par, letno 130 din. Kamen dajo, ki prek mej države dobro služijo, črep pa domači bogati ljudje.
II.	Oseba, štera da sto dinarov, ne dužna več dati i jo nabiratelje več ne smejo prositi. Na frtao leta njej pride pet dinarov; na leto dvajseti, v petih letaj. Sto din. da vsaki odrašeni, ki ma srednjo vrednost i zaslužek.
III.	Sirote, deca, dajo dvajseti dinarov, na frtao leta en dinar, na leto štiri dinare v petih letaj. Sirote i dete, ki je dalo 20 din., se več ne sme prositi. Vsaki pa z dobre volje sme dati, ki je že svoje spuno.
Te važen sklep se more zdaj v življenje vpelati. Zato se prosijo vse dobre duše, da to malo žrtev doprinesejo Jezuši na diko, sirotam na pomoč, sebi pa na dušno zveličanje.
Godba i pesmarski zbor
sta med posameznimi točkami izvajala lepe viže Marijine, sv. Frančiška i driige. Njeva sta tiidi završila kongres, ki bo ostao vsem v lepom spomini. Mi pa samo teliko želemo i prosimo po sv. Frančiški od Boga, naj obistini te važen sklep : za pet let naj se vsi vidimo v Domi sv. Fančiška.
Keliko poganov pride na ednoga misijonara ? Če bi korakali vsi pogani (brez mohamedancov, brez židovov, brez protestantov i pravoslav-Iavnih) mimo tebe i to v vsakšoj sekundi, po eden četverostop, bi mogli korakati den i noč nekeliko več kak 6 let, da bi vsi mimo tebe prišli. Če bi tiidi v četverostopi korakali vsi misijonari z brati laiki i misijonskimi sestrami, bi potrebuvali vsi samo 3 vdre. Ali bi mogeo pri tom žalostnom sprevodi ostati hladen za te siromake i brez reči za misijonare ? Ka hasni krv presv. Srca ? Moli i daruj za misijone.
Od „Dotna sv. Frančiška".
..............................i......................................................................i...............................iiiiniiiiiiiiiiii^
Tolažba za darovnike-
Za vse darovnike, žive ino pokojne se služi vsaki tjeden edna sveta meša že od tistimao kak se je zaielo nabirati na Dom i se bo služila, dokeč se ne bo nadaljiivala v dozidanom Domi
za stalno.	=
Milili.....i........................................................................................m..........mili«««..................................
Diplomo so si zasliižili: Hozjan Ivan z Trnja; Žalig Ana siromaš-ka dekla z Hotize ; daruvala sta vsaki 100 din. za sirote.
Med veseljom so mislili na sirote v Crensovcih na gostuvanji pri
Ritlop Janoši i njim poklonili 25 din.
Zahvalnost. Prši Mariji je Bog občuvao stvar, zato je daruvala 2U din. na Dom. Bog je spuno njeno želo, ona pa njemi dano obljubo. — bi ti že spuno Bogi dano reč ? Ne odlašaj ž njov !	,. .. .
V sreči mislila na sirote. Pri dobroj odaji živine sta poklonila sirotam N. z Žižkov 25, Ivko Ana z Sr. Bistrice pa 30 din.
Romarje za sirote. Trojički romarje od Sv. Sebaštjana so poslali
100 din. na Dom.	, . . ,-i„ nAa„
Novi črep. Pokojna Zavec Marija iz Gornje Bistrice je kupi a eden
črep ; herbaš njene vrednosti, Raj Jožef iz G. Bistrice ga je plačao v
zneski 650 din.	„	_ ,	i,
Gorečnost na senji. Žižek Kata z Žižkov, Plej Jožef i Kata z Cren-
sovec so nabrali v Črensovcih na senji 289-40 din. O keliko senj mamo,
pa se nišče ne zmisli na sirote I	a
Stanovitna ljubezen do sirot. Gospod Vekoslav Medvešček, zel. uradnik v Maribori ne samo, ka so poslali svojo obečano rato za črep nego so še nabrali med uradništvom železniške delavnice v Maribori 544 din. O .če bi meli bar petdeset takših gorečih nabirateljov, kak hitro bi
se raztegnola streha nad glavo sirot I	.	...
Krumpli z zrnjov se pobirajo. Naši goreči nabiratelje i nabiratelji-ce po vesnicaj z gorečnostjov pobirajo krumle i zrnje, ka njim .smiljeno srce prevupa dariivati za sirote. Kda bodo z nabiranjom gotovi, bomo
objavili, keliko se je nabralo.	v. .
Vsem darovnikom se za vsaki najmenši dar iz srca zahvaljuje v imeni sirot — ODBOR.
Prošnja do širitelov M. Lista, tretjerednikov i vseh vsmiljenih src.
Okt 6 na kongresi tretjeredniškom v Črensovcih se je soglasno skle-nolo, da se'za pet let, to je leta 1934. more „Dom sv. Frančiška« za sirote gorpostaviti. V teh petih letaj de se pobiralo i se teliko mora vkup spraviti, ka de zidava mogoča. Petstojezer dinarov gotovcine i poleg toga ves materijal moremo tečas vkup spraviti.
Što de pa nabirao ? Na to pitanje moremo dati najprle odgovor i ravno zato se na vas obračamo dragi širitelje, tretjeredniki i vsi vsmiljeni darovniki. Vas prosimo, prevzemite to teško delo.
Naš goreči širiteo v Chicagi, Denša Ivan, na desnici, z svojim vrlim pomočnikom, Horvat Števanom na levici.
Širitelje M. Lista, tretjeredniki i vsmiljeni ljudje, v božem imeni vas prosimo, prevzemite nabiranje za simte. Vi mate že dosta dobrih del za-j pisanih pri dobrom Bog) 1 Dopunite pred svojov smrtjov svoje zasluženje z tem, ka pomorete sirotam Slovenske Krajine postaviti streho, kde bodo molile za vas i vse darovnike. ka nam dober Jezuš vsmiljeni bo. Zgučite si v vsakoj fari i vsakoi vesi. šteri bi šteli te trud~~na sebe vzeti i se javite pri podpisanom predsedniki odbora, ka vam te dopošljerno potrebne pole.
Javite se vsi meseca novembra, ka verne duše v očiščelisči vaše i vseh darovnikov vsmiljenje potolaži i je reši iz trpečega ognja. Javite se : včasi. Nabiranje pa začnite tiidi že te mesec. Ka se pa zdaj ne opravi, je ffeas opraviti vsako leto okoli božiča, vtizma, goda Srca Jezušovoga i sv. 1-FraničiSka. Lepo prosim odgovor kem prle
KLEKL JOŽEF, vp. pleb. predsednik odbora za zidanje sirotišnice „Doma sv. Frančiška v Črensovcih".
Začetek 25. letnice Marijinoga Lista. Slavnost širitelska.
25 letna širitelica, Kuhar Marija iz Veržeja (prle bila v Bratoncih, pred par meseci prišla v Veržej) je eto pisala:
„PošiIjam vam najiskrenejše pozdrave, ar osebno nemorem priti med vas. Prav iz srca pozdravljam vse širitele i širitelice skiipnoga delovanja v teh dugih 25 letaj, štera so tak friško pretekla. Zmožna Gospa, Marija Kralica naj vužge v vseh ogenj gorečnosti, da bodo ž njim ešče bole vrelo delali za božo čast i širili med liidmi dober tisk. Sveti Duh naj vas podpira! Širimo bože i Marijino kraljestvo na zemlji 1 25 let sem z božov pomočjov po svojoj mogočnosti slabo sodeliivala med vami, a zdaj sem vas mogla zapiistiti. Odpiistite mi vso zamudo, ka sem naredila! Z Bogom i Marijov drago širitelstvo! Molite za naše skupne zadeve!"
Prečastiti gospod Vogrinčič Franc, salezijanski duhovnik, koga rojstna hiša že 25 let širi na Čankovi M. List, nam je poslao iz Šaština (Če-hoslovaška) sledeči pozdrav: „Nemrem si kaj, ka bi Vam ne napisao par rend na te naš veliki svetek. 25 let glasi naš liibi „Marijin list" našemi narodi vero i ešče posebno liibezen do Marije i Srca Jezušovoga. Tiidi jaz se mam tomi listi zahvaliti za svoje poznanje k diihovniškomi i redov-niškomi stani. Čutim, da bi mogo tudi jaz več delati za te list, a z druge strani sem pa miren, delao sem malo i to ka sem mogo, več sem ne mogo. Viipam se pa, da se povrnem skoro bliže k našemi kraji i te, če bo tak boža vola, ščem več delati. Posebno te dni, kda vi tam začnete jubilej, se bom ešče posebno spominao z Vas i vseh vaših pomočnikov pri tom listi v mojih molitvah i posebno pri presv. daritvi. Bog Vam daj ešče vnogo moči i milosti, da bi mogli obsliižavati 50 letni jubilej lista. Bog živi i ohranjaj naš list, „Marijin List" i daj njemi vnogo uspeha 1 14. jula z vami v diihi, posebno v molitvah !"
Kerec Štefan župan v Prosečkojvesi i naš širitel nam piše, da se je nezmerno veselio tomi dnevi, a Bog žrtev žele od njega, ne more se vdeležiti naše slavnosti, ar more iti na operacijo v bolnišnico. Pozdravlja vse širitele i širitelice M. Lista, kak svoje tovariše i tovarišice, ki so vredniki pomagali 25 let širiti Nevtepene Device Marije čast med vernim slovenskim ljudstvom. — Piivar Jožef, širiteo z Sodišinec nam piše : »Žalibog, ne morem se slavnosti vdeležiti, ar sem ne pri pravom zdravji. Zato prosim od g. Boga obilno blagoslova na vse, šteri se bodo slavnosti vdele-žili, med šterimi bodem v dtihi tudi jaz.".
Opravičuje se tudi Titan Franc iz Kroga, da zavolo službe nese je mogo vdeležiti skupne širitelske slavnosti.
Proti večeri, kda je že sunce slovo jemalo od zemlje i se spravlalo počivat, so vzeli slovo tudi širitelje M. Lista, slovo od vrednika i eden od ovoga i se povrnoli domo naklajeni z Marijinov podobov v remaj, štero njim je poklonilo vredništvo M. Lista. Podoba nosi napis: „Za verno širjenje Marijinoga Lista ob 25 letnici."
Glas večernoga zvona je zasoevao Zdravo Marijo. Veselo so se odkrili i prekrižali potniki, romarje Črensovski: širitelje M. Lista i zmolili v zahvalo za lepi svoj slavnostni den vročo molitev nebeskoj kraljici z obljubov:
Marija, za tebe sem se trudio dozdaj, za tebe se bom triidio ešče bole odsehmao. Blagoslovi moje trude!
Tak naj bo ! Marija nas naj blagoslovi v vseh naših trudaj, ki jih bomo meli za njeno čast i nam je v nebi naj plača!
Bodi popolen.
IX.
Vnogi, šteri so se posvetili dušnomi živlenji, mislijo, ka so zadosta včinoli, če se čuvajo, ka ne razžalijo Boga. Pa itak kelko črvov ostane pri vsem tom, šteri razjedajo naše jakosti 1 Predvsem so tej črvi samo-ljubje, povišanje samoga sebe, slabe misli o bližnjem in pomanjkanje liibezni do bižnjega. Istina je, ka mi pri vsem tom spunjavlemo svoje duž-nosti,kak Bog žele od nas. (Sveta Terezija.)
Takši črv, kak smo povedali, je bio vzrok, ka je pobožni Palafoks gli taki po svojoj spreobrnitvi v jakosti popiisto. Če sam naime ponižen, si je pravo, ali smem samoga sebe držati za poniznoga? I če sam želo, ka bodem dober, ali smem vervati, ka sam dober? Takše prevzete misli so bile vzrok, ka me je boža Dobrota kaštigala, tak ka sam sprevido, ka sam ne dober nego slab, mlačen, prevzeten, počuten i ka sam sprijete milošče odvrgeo.
V živlenji očakov čtemo sledečo dogodbo: V ednom samostani sta živela dva očaka, šteriva sta mela posebno miloščo, ka sta eden na dru-gom spoznala znak, kda je šteri v božoj milošči. Zgodilo se je ednok, ka je nekšega petka rano eden očak zapusto svojo sobo in je zapazo na hodniki samostanskoga brata, šteri je proti samostanskim pravilom jo. Kda se je na to te očak povrno v svojo sobo, je. njegov prijateo; na njem na vido več toga znaka bože milošče. Pitao ga je, ka je včino, te se je
pa nikaj takšega nej mogeo spomliti, ka bi bilo vzrok, ka prijateo ue vidi več na njem znak bože milošče. Na konci se je spomlo, ka je v svojem srci obsodo tistoga samostanskoga brata i njemi je vse pripovedavao. oba očaka sta se po tom skupno dva tjedna postila i nato se je zgubleni znak bože milošče povrno.
Molitev: O moj Bog, kelko črvov šče razjeda mojo dušo! Kelko povišavlem samoga sebe i kelko zaničavam druge ! Zavolo ponižnosti Tvojega Sina Te prosim, daj mi miloščo ponižnosti, ka se bom držao vsikdar za to, ka sam : za nevrednoga hlapca. (Luk. 17, 10.)
Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja.
IX.
Srce Jezušovo.
„Povej svojoj prednici, naj v to srce položi vsa opravila tvojih sester, še njihov počitek: vsa ta jaz vložim kak v edno banko i je tii dobro shranim." Vredno je, naj se spomenomo z tistoga maloga pripetlaja, ki se je dogodo, kda je svoje prikazni tišti večer pripovedavala; pretrgala je najmre svoje pripoveda-vanje i je pitala: „Mati, ka je to „banka?" To je pitala v dete-čoj nespametnosti. Zatem je nadaljuvala prikazen: „Potrebno je da se vaša srca po ponižnosti i zatajiivanjom samoga sebe združijo z mojim Srcom ... O hčerka moja, če biti znala, kak trpi moje srce zavolo nezahvalnosti tolikih src! . . . Združite svoje trpljenje z trpljenjom mojega najsvetejšega Srca!"
Jezušovo Srce posebno tistim dušam ponuja svoje kinče, štere morejo druge voditi, kak so magistre novink ali prednice: »Veliko delo ljubezni včiniš, če mojo najsvetejšo krv daruješ za vse magistre novink vu redi." „Povej svojoj vučiteljici, naj pride i naj si dušo napuni z tov vretinov; te bo vutro puno srce mela, ka more na vas vlejati milošče. Od nje zavisi, da vužge v dušah ogenj svete ljubezni, ar gostokrat guči od trpljenja mojega srca. Vsaki dobi miloščo, da more zarazmeti mojega Srca želo. Z prizadevanjom i sodelavanjom vse duše pridejo do toga na smrtno voro." „Hči moja, tvoji naprejpostavljeni so kak za-založniki mojega Srca, potrebno je zato, da morem v njihove duše davati toliko milošče i trpljenja, keliko le ščem. Povej svojoj materi, naj pride k tem studencom, to je k najsvetejšemi Srci i ranam, i naj zajimlje ž njih za tvoje sestre. Moje Srce more poglednoti i vse na nje nehati ne da bi kaj dala na človeče poglede". — (Dale).
Spisao: Sv. ALFONZ LIGURIO.
1430. leta je v nekšem varaši na Angleš-kom živo ple neniti mladenec po imeni Ernest. Že v mladosti je te mladč.iec porazdelo svoje imanje med sirmake in je vstopo v eden samostan. Njegovi predniki v samostani so ga jako cenili, posebno pa zavolo njegove velke gorečnosti do presvete Device Marije. Ne dugo po tom je tisti varaš obiskala jako nevarna bolezen, kuga, i so ljudje prosili v samostani za priprošnjo Nato zapove samostanski opat Er-nesti, ka poklekne pred Marijin oltar i ga ne r " 1 " zapusti prle, dokeč njemi Marija ne razodane, ka trbe včiniti, ka se nesreča odvrne od varaša. Pobožen mladenec je os-tao tri dni pred oltarom i je sledi dobo od Marije odgovor, v šterom odgovori je Marija prepisala ništerne molitvice. To se je zgodilo i kuga je prestanola. Med tem se je dogodilo, ka je te mladenec v svojoj gorečnosti do Marije popiisto. Hudobni duh ga je skiišavao, posebno v svetoj čistosti i njemi vsiljavao misli, ka bi zapiisto samostan. Nesrečni mladenec je že skleno, ka odide s samostana. Kda pa je šo mimo edne Marijine podobe, je začiio reči: Moj Sin, zakaj me ščeš zapustiti? Spokorno je na to poklekno i pravo : Ti vidiš, moja Kraljica, ka se nemrem Tebi pro-

tistavlati, ali zakaj mi ne pomagaš? Mati Boža njemi je odgovorila: Zakaj si me ne zvao na pomoč? Če bi se preporačao meni, ne bi tak daleč prišeo. Od zdaj se mi moraš vsikdar preporačati i ne smeš nikdar dvojiti nad mojov pomočjov. Mladenec se je na to vrno v svojo sobo nazaj. Malo na to so ga na novo prevzele močne skušnjave i mladenec je na novo pozabo na Marijino priprošnjo. Tak se je sledi vdao skušnjavam i zapiis-to samostan pa začno jako brezbožno življenje. Z ednoga greha je spadno v drugoga i je postao celo morilec. Prevzeo je edno krčmo, kde je po noči potnike morio i jih oropao. Ednok je vmoro tak nekšega sorodnika predstojnika tistega kraja, pa ga je te predstojnik obtožo. Med tem časom je prišeo v njegovo krčmo nekši mladi plemenitaš. Tudi toga je šteo vmoriti i oropati i se je po noči s tem nakanenjom napoto v njegovo sobo. Nad vse pa se je začtidivao, kda je na posteli namesto plemenitaša zagledno na vse okrvavljeno raspelo, štero njemi je govorilo: Ali ti je ne zadosta, nesrečnik, ka sam samo ednok za tebe mro? Glej, jaz sam pripravljeni, potegni svoj meč i me na novo vmori. Nesrečen mladenec je začno nato jokati i je pravo: Tu sam, Gospod, i kda si mi skazao telko smilenje, se ščem spreobrniti k tebi. Na mesti je zaptisto krčmo z nakanenjom, ka odide v samostan delat pokoro. Na poti pa so ga zgrabili i pelali pred sodnike, kde je pripoznao vse svoje hudobije i bio obsojeni na smrt, tak ka je niti ne meo časa, ka bi se spovedao. Priporočao seje Mariji i Marija je dosegnola, ka je ne mro, nego njemi je zapovedala, ka se naj povrne v samostan i naj dela pokoro. Zednim njemi je nazvestila, ka kda bo opazo v njenoj roki edno pismo, se naj pripravi na smrt. Mladenec se je resan vrno v samostan, povedao vse opati i delao pokoro. Po večih letaj je zapazo v Marijinih rokah pismo, v šterom njemi je Marija nazvestila, ka nie-mi je odpuščeno. Na to se je pripravljao na smrt i je mro svetniške smrti.
Ti naše življenje, naša sladkost.
Marija je naše življenje, ar dosegne odpiiščenje naši grehov.
Sveta Cerkev žele, ka Marijo zovemo za svoje življenje. Če ščemo to želenje Cerkve dobro zarazmiti, moramo premisliti, ka boža milost ravnotak poživi dušo, kak duša poživi naše telo. Istina je, ka dušo brez bože milošče lehko zovemo živo, ali takša duša brez milošče bože je v istini itak mrtva. Lepo je to bilo nazveščeno tistpmi piišpeki v Razodetji: „Ime maš ka živiš, pa si mrtev." (Raz. III. I.) Če pa Marija s svojim po-srediivanjom spravi nazaj milost grešnikom, je s tem na novo poživi. Zato sveta Cerkev nanaša na Marijo reči iz svetoga Pisma : „Šteri se rano » k meni obrnejo, me bodo najšli". (Preg. 8.) Tisti, šteri se vgojdno rano, to se pravi kak najprle obrnejo k meni, me bodo najšli, ali z dragimi rečmi, tisti bodo najšli milost. Po vsem tom je vseedno, če se obrnemo k Mariji ali pa zadobimo miloščo. Zato nam ona sama pravi nadele: ^.Što mene najde, najde življenje in si pripravlja zveličanje od Gospoda". Čiijte vsi, šteri si želete bože kralestvo, pravi sveti Bonaventura: Dajte čast in diko Mariji i najšli bote življenje in vaše zveličanje. Sv. Bernardin Sienski pravi, ka je Bog zato ne vničo človeči rod po prvom grehi, ar je že v tistom hipi posebno liibo Marijo i ar je njeno rojstvo naprej sprevido. Sveti Bernardin je poleg toga vsikdar bio stalen, ka je Bog vse milosti, štere je dao v starom zakoni grešnikom skazuvao samo s pogledom na preblaženo Devico. (S. Bern. de S. t. 1. s. 61. c. 8.)	(Dale).
Blaženi Ivan Bosko - v bogoslovji.
Bogoslovec.
Ivan je končao gimnazijske šole z jako dobrim uspehom. Leta 1835. je napravo izpit iz govorništva. Tak so njemi se oprle dveri v semenišče. Eden čas je malo premišlavao, eli bi stopo v frančiškanski red ali bi pa postao svetni duhovnik. Tanač pobožnoga duhovnika Cafasso. ki je zdaj že blaženi, i edne čudne senje so Ivana spravile v semenišče. Tu je Ivan včasi najšeo dobroga prijatela po imeni Alojzija Comolo. Odzdaj sta eden driigoga spodbujala k svetomi živlenji, štero bi pa naj ostalo skrito pred drugimi. Živela sta v velkom prijatelstvi i zato sta eden ovomi obliibila, ka tisti, šteri bi prie vmro, se bo prikazao drugomi, da njemi pove, kak je ž njim. Nej dugo potem je Comolo zbetežao i v kratkom vmro. Ivan je čakao, ali bo prišeo prijateo povedat, kak je ž njim. I resan je prišeo prvo noč po pokopi i je Ivani povedao, ka je rešen. Tiidi drugi tovariši i tiidi profesorji so Ivana jako poštiivali i radi meli. Tak se je Ivan jako skrbno pripravlao na duhovniški stan, Včio se je jako dobro, zato je tiidi tovarišom pomagao. Ob svetešnjih dnevaj je zbirao dečkece i je včio krščanski navuk. Že kak bogoslovec je večkrat predgao. Nazadnje je prišeo za njege duga leta zaželeni den, gda je postao duhovnik, najmre 5. junija 1841.
Duhovnik.
Svojo prvo sv. mešo je naš novomešnik opravo na tihoma v Torini v cerkvi svetoga Ferenca Asiškoga. Sam je želo biti z Bogom, da bi bolje zbrano molo, da bi se Bogi zahvalo za prevelko milost i da bi si od Boga sproso milosti potrebne za duhovniški stan. Kak novomešnik je med drugimi skleno — trpeti, delati, ponižati se povsodi i vsikdar, gda je to potrebno za zveličanje duš. Ravno na Telovo je meo popevano prvo „ sv. mešo v domačoj farnoj cerkvi. Gda je tisti den večer z materjov sam ostao, te njemi je mati pravila : »Dragi sin, ti si zdaj duhovnik, zdaj boš vsaki den meo mešo, odzdaj boš bliže pri Jezuši! Nego zapomni si dobro, ka začnoti mešuvati pomeni začnoti trpeti. Ti toga ne boš včasi spoz-nao, nego sledkar počasi, počasi boš vido, ka ti je tvoja mati istino povedala. Znam, ka boš ti vsaki den za mene molo, naj bom živa ali mrtva — i to mi je zadosta. Odzdaj naprej ti misli samo na zveličanje duš."
To so bile reči pobožne Ivanove matere. Mladi duhovnik si je dobro zapomno reči svoje drage matere i obliibo je, da kak duhovnik bo vsikdar goreče spunjavao svoje dužnosti. Don Bosko se je resan celo svoje življenje držao maternoga navuka i je zato postao sveti duhovnik i apoš-tol mladine.
Vzgojiteo.
Kak je don Bosko postao vzgojiteo mladine ? Kakši začetek je mela Salezijanska drtižba ? — Bilo je 1. 1841. na svetek Nevtepene (Brezmadežne) 8. decembra, don Bosko je v šegeštiji svetoga Frančiška se pripravlaa na sv. mešo. Naednok začtije kričanje i ropot! Ka se je zgodilo? — Cerkovnik (zvonar) je ednoga dečkeca z meklov preganjao po šegeštiji,. potem ga je pa skoz dveri pognao.
Mladomi duhovniki se je dečkec zasmilo, zato je pokarao cerkovnika, zakaj tak grdo ravna. Nego cerkovnik se je nazaj obregno: „Ka pa Vas. to briga !" — »Briga me, pa šče jako, ar je on moj prijateo", je odvrno don Bosko. — „Ha ha ha ! lepe prijatele mate Vi!" „Vsi siromačeki so moji prijateli. Idite včasi, pa ga nazaj priženite!" Cerkovnik je resan dečkeca nazaj prignao. Don Bosko je prijazno dečkeca pitao : „Si že bio pri sv. meši ?" — „Nej!" odgovori dečkec. — „Dobro — pravi Don Bosko — zdaj boš pri sv. meši, potem pa pridi k meni i jaz ti bom po--vedao nekaj veseloga."
Po sv. meši je don Bosko dečkeca prjjazno k sebi pozvao i ga-začno spitavati: — Moj dragi prijateo, odked si doma ? Iz Asti. — So tvoji stariši ešče živi ? - Nej, vmrli so že. — Kelko let si ti star ? — Šestnajst. — Kaj pa delaš ? — Zidarom dvorim. Znaš čteti in pisati ? — nikaj ne vem. — Znaš spevati, fiičkati ? — Dečkec se je nasmejao, i to je Don Bosko ravno želo, to je bilo znamenje, ka si je pridobo njegovo zavupanje. — Si že bio pri prvom sv. obhajili ? — Nej. Zahajaš k razlagi katekizma ? — Ne viipam. — Zakaj nej ? — Ar so moji tovariši mali pa vsi bole znajo kak jaz i zato me je sram. — Pa bi prišeo, če bi te jaz včio katekizem ? — Bi prišeo, če me ne bi bili ! — Bodi gvišen, ka se te nišče več ne bo dotekno, Ti boš moj prijateo i boš samo z menov meo opraviti. Gda pa naj začneva ? — Gda Vi želejte ! — Tudi zdaj? — Lehko ttidi zdaj. — Don Bosko je poklekno i zmolo edno Zdravo Marijo, potem pa začno včiti dečkeca napraviti znamenje svetoga križa i zakaj nas je Bog stvoro. — S tem je Don Bosko začno tisto velko delo, za štero ga je Marija Devica pozvala, s tem je začno rešavati zapuščeno mladino, kazati njoj pot k Bogi, začno je svetešnje oratorije — i vnogi vucje i tigri so se spreminjali v ovce, kak njemi je BI. Devica pokazala v prvih čudovitih senjaj.
Dve rožici za duše v očiščelišči.
Očiščelišče ali purgatorium ali vice eno isto pomenijo. Pomenijo mesto, kde se duše pokojnih čistijo. Od česa je čistijo ? Čistijo se od duga, šteroga so v živlenji napravile i ne plačale. „Zamazanoga nikaj ne dride v nebesanam pravi boža reč. Zamazek, šteri rje na duši ali dug,
šteroga duša mora plačati, je pa dvoji: zadužek greha i zadužek kaštige. Zadužek smrtnoga greha se odpusti pri spovedi, kde se duša reši pekla; ostane pa še zadužek maloga greha i kaštige, ki se v očiščelišči ali pur-gatoriumi plačuje. Ne more se diiša prle rešiti toga ognja, dokeč ne plača, kak Jezuš pravi v nekoj priliki, do zadnjega filera. To je, tečas more goreti v očiščevalnom ognji, dokeč neje popolnoma zadoščeno božoj pravici.
Vsaki človek, ki vmerje v božoj milošči i neje na tom sveti zadosta trpo za svoje grehe, pride v purgatorium. Ki pa vmerje v smrtnom grehi, pride v pekeo, je trpo kaj za grehe ali ne, ar se kaštiga tečas ne more odpustiti, dokeč greh neje odpuščen. V tom očiščevalnom ognji milijoni i milijoni trpijo. Vsi se nam morejo smiliti i za vse moremo Boga moliti, posebno pa za naše drage, ar nas k vsem veže ljubezen, ki jo Bog zapove-dava: „Ljubi bližnjega kak samoga sebe". A med vsemi pa naj najbolje ge-nejo naše srce dvoje trpeče duše. Prve so, štere so najbliže k rešenji, driige pa, štere so najdale.
Duše, štere so najbliže k rešenji, se nam zato morejo smiliti, ar je njihovo trplenje grozno zavolo toga, ka pred vrati očinskoga doma stojijo, pa ne morejo notri. Oča jih zove, pa nemorejo odpreti; mati žele njihov obraz viditi, pa ne morejo do nje; o kak strašno je stati na pragi domače hiše i ne smeti notri! Prek praga so bratje i sestre, one pa ne smejo k njim; prek praga je samo veselje i one ne smejo v nje; prek praga je svetlost večna vužgana i one morejo stati na zvunešnjoj krnici! Se ču-divate, če včasi pride štera dušica domo po božem dopiiščenji i prosi za molitev živočih! Ne čudivajte se, nego molite za nje ka se njim domača hiša, hiša Večnoga Oče kem prle odpre! Rožico vtrgnite te mesec za te duše: rožico zatajiivanja v guči. Od svojega bližnjega nikaj ne bomo gučali slaboga i vseh praznih, nepotrebnih gučov se bomo skrbno ogibali vsaki den; to je naša rožica te mesec za duše, štere so najbliže k rešenji. Ne pozabite duše vsaki den vrtgnoti i dati dušam to rožico!
Driigo rožico pa vtrgnimo vsaki den za diiše, šterih se nišče ne spominja, štere so najdale od rešenja. Sirotike! Tema, v šteroj čepijo, se ne da predreti! O da bi ta bila tema naših strašnih noči, od šterih pravimo, ka ni božega štiha ne vidimo! A njihova tmica je gostejša kak najgos-tejše platno, kak najtrdnejši zid. Pa poleg teme majo te nesrečne daše tudi grozno zapiiščenost. Okoli njih se pri vsakoj driigoj zglasi angel Gospodov i njim prinaša tolažbo i olajšanje po svetih mešah i molitvah, štere se na zemlji od njihovih za nje opravljajo ; za nje nega nikše milošče molitve, ki bi jih hladila, za nje nega ednoga traka posveta, ki bi se njim vužgao z oltara; nega niedne rožice, ki bi se njim po zatajiivanji vtrg-nola; na njih nišče ne misli; nemajo ni miloga ne dragoga, ki bi se jih spominao, ki. bi samo ednok skleno roke za nje. Uboge diiše, ne so bile smilene na zemlji, zato pa pravičen Bog tak sodi, da ni one ne najdejo smilenja na njej. Ne najdejo smilenja pri svojih bogatih poznancaj i her-bašaj, ar so ti čakali samo na njihovo bogastvo za molitev i za sirote pa nemajo srca. DrUgih molitve pa ne more sprejeti dober Bog, ar je pravičen; nesrečne trdokorneže more kaštigati s tem, ka je vrže najglobše i najdalje od nebe i ka ne dopusti, ka bi što bio do njih smileni. Ka pa te more
pomagati tem dušam ? Če što včini tisto, ka so one zamudile na zemlji, če što odpre svoje srce za sirote mesto njih. Ta druga cvetka, štero vtrg-nemo za najbolje ostavljene duše bodi zato darovitnost do sirot. Dajmo
njim, ka previipaiho, posebno se ne spozabimo z „Doma sv. Frančiška", ka naše sirote kem prle pridejo pod streho. Ka što more, naj da, ali pa naj da pisati te mesec keliko bo v petih letaj dariivao za „Dom sirot" i to svoje djanje smilenosti, dar i podpis za dar naj daruje za najbolje
ostavljene duše v očiščelišči.
Druga roža je: dar za sirote, obečanje daru, ali molitev za smiljenost do sirot, če dara dati što zavolo siromaštva ne more. To smiljenost darujmo za duše najbolje ostavljene. To njim bo pomagalo. Pravični Bog bo vzeo naš dar za tistoga, ki ga je na zemlji pokojni zamudo i njemi za mojega vužge svetlost v najvekšoj temi i njemi namoči jezik v najvekšoj žeji i ga odene v najvekšoj zimi. Plača naša pa ka bi naj bila za to dvoje dobro delo!? Dye rožici smo vrtrgali, dve se tiidi za nas vtrgneta, Bog je najmre neskončno pravičen. Kak smo mi kazali posebno pazko na dobro ime svojega bližnjega i stem pomagali rešiti duše iz očiščelišča, ravno tak bo dober Bog nam za plačo ohrano pošteno ime za njegovo diko i nas bo rešo vnogih mok v purgatoriumi. Za drugo rožo pa nam da tudi rožo i to isto kak je ta, pokloni nam darovitna srca v živlenji, ki do nas v nevoli pomagali, na driigom sveti pa nam poskrbi vnogo pomočnikov, ki do kazali smiljenje v očiščelišči do nas i nas hitro rešili trpljenja.
Dobre dušice, vtrgnite tevi dve rožici za duše, štere so najbliže k rešenji i štere so najdalje.
Posvečiivanje cerkve pri sv. Jurji. Prijazen brešček v Rogačovcih je bio 15. septembra svedok velike slovesnosti. Te den so posvetili pre-zvišeni gospod hercegpiišpek Dr. Karlin Andrej novo podignjeno cerkev. Sv. Jurij je edna od najsiromaškejših far v Slovenskoj Krajini, a postavila
J. KO NTLEA
si je cerkev, ka njej trbej iskati paia. Duga i genliva boža služba posvetitve je jezere vernikov i vnogo duhovščine privabila k sv. JUrji, ki vsi so pod vodstvom mil. g. kanonika Slepec Ivana bili navzoči pri njej i dvorili Prezvišenomi. Duhovščina i zastopnjki civilne oblasti gg. glavar i podglavar so bili gostje g. plebanoša, Carič Jožefa, ki se je na stare dni včakao toga velikoga veselja, ka je dao posvetiti prvo cerkev v Slovenskoj Krajini. V njegovom betegi lepše tolažbe ne bi mogo dobiti, kak da je mogo Bogi te lepi dar pokloniti. Sam je pa pred vsemi priznao, da največ zasluženja ma pri tom velikanskom deli g. Berden Andrej, kaplan, ki je bio dUš.i vsega zidanja i ki je to celo delo vodo.
Zelemo ljubljenim Jurjanskim farnikom, naj v lepoj novoj cerkvi rastejo Bogi na diko i svojemi zveličanji na povekšanje od dneva do dneva vu jakostaj. Jezuš naj se v novoi hrambi kak najbole počuti med njimi.
Oprosili smo gospoda kaplana Berdena, naj nam pošljejo popis cele zidave lepe Jurjanske cerkve. Kda ga dobimo, ga v celoti objavimo, naj vidijo siromaški farniki svoje Bogi prijetno delo popisano i se tolažijo, ka njim dober Bog bode vse povrno.
Nova cerkev v Belgradi. Na Čukarici, v predmestji Belgrada, kde stanujejo delavci, so podignoli misijonarje sv. Vincencija Pavelskoga lepo cerkev i ustanovili faro. Prvi plebanoš so g. Andrej Tumpej. Cerkev je posvečena sv. Cirili i Metodi na čast.
Zapustila sta nas dva gorečiva duhovnika, častilca Marijiniva: gg. Žalar Alojz, beltinski i Oberžan Karol, csnkovski kaplan. Oba sta bila tudi pomočnika pri širjenji Marijine slave potom M. Lista. Kda se njim za vso ljubezen i naklonjenost prav iz srca zahvalimo, njima želemo, naj se dobro počutita med siromaškim: delavci, kama jiva je dober Jezuš pozvao i naj njihove duše pridobita za dUha svete Družine, prve svete delavske družine. Naše drage naročnike pa prosimo, naj se v svojih molitvah večkrat goreče spomenejo z dobriva gospoda.
VSEBINA :
K Materi Mariji
Kongres za sirotišnico „Doma
Stran 1
Življenjepis Chambon Marije
Marte, laične sestre reda
sv. Fračiška" v Črensovcih Od „Doma sv. Frančiška" Začetek 25. letnice Marijino-
»
2
Marijinoga obiskavanja Dika Marijina
Blaženi Ivan Bosko — v bo-
n
5
goslovji. Dve rožici za duše v očiš-
»
12
ga Lista Bodi popolen.
7
čelišči. Cerkveni glasi