Eazgled po šolskem svetu. — Komenskega šole na Dunaju. Z Dunaja poročajo. da je izdalo nižjeavstriisko namestništvo pred par dnevi odlok, s katerim se razveljavi zatvoritev šol Komemskega v III. okraju. To je že tretS odlok namestnišva y priilog t_e| šoli. Na podlagt tega zadnjega odloka bi se bi!i mcK rali odstraniti seda^ pečati s te šole, magistrat pa je vložil rekurz na notraffje miinistrstvo, tako da se šola sedaj še ne bo otvorila. — Srednie šolstvo v Šleziji. Avstriiska pravičnost v šlezijskem1 šolstvu je razvidna iz teh-le številk: Leta 1911. je izdala vlada za gimnazije v Šleziji 624 tisoč 571 kron 81 vin.. od tega so dobili Čehi 81.640 K 63 vin., Poljaki 77.567 K 15 v, skupai 159.207 K 78 vin., ali četrtino. Trl četrtine so dobili Nemci. dasi jih ie komaj 40 odstotkov vsega prebivaistva. Še mn go bolj krivične so razmere v realkah. \; Šleziii so1 4 realke, vse državne in vse. nemške, s 1429 dijaki, od katerih je baje 111 Poljakov in 18 Čehov! Prispevek za; državne realke je znašal 402.237 K 24 v, od česar nimajo Poljaki iti Čehi ničesar! — Srbkinja. prvi ženski inženir y Nemčiji. Na tehnični. visoki šoli v Darmstadtu je Milica Vučičeva iz Srbije polo žila inženirski izpit, in sicer iz arhitekture To ie prva žeska, ki ie v: Nemčiji dobil inženirsko diplomo. — V Črni gori potrebujeio učiteljev, in naučno ministrstvo- razpisuie 25 mes za pogodbene učitelie in 11 profesorskih1 mest. — Šolske hranilnice. V minolem šolskem letu so v Sv. Ivanu Zelina na Hrvaškem ustanovili šolsko hratiilnico, ki 30 samostoino upravlja odbor šolskih otrok, učitelistvo pa ima samo nadzorstvo. Vla~ gajo se vsote od 2 vinarja dalje; vloge se spreiemaio dvakrat na teden in se ob navzočnostipredsednika,b'lagajnika in enega odbornika mečejo v hranMno skrinjico I hrv. hranilnice. Vlagalec dobi pisrtien potrdilo1. Ko vloga doseže 1 K. dobi vlaga telj hranilno knjižico. Kniigovodstvo' s pravilno in vestno vodi. Lani so dosegl vloge 596 K 34 vin. — Na Češkem so šol ske hranilnice že iako razvite in je bil že leta 1906. samo v kmečkih zadruga vloženega 864.453 K denarja šolskih otrok. — Pomanjkanie učiteljev na Hrvaškem. Na Hrvaškem je bilo razpisanih hkrati 130 učiteljskih mest. A kakor na poročajo ie bilo v prošlem mesecu zope 70 učnih mest nanovo razpisanih. a se n odzval niti eden zadostno kvaliiicira kompetent. To pomanjkanje učiteljstva i pač za Hrvaško1 že kulturen škandal, i> kakor vidimo. ie Hrvaška v tem oziru " za Kranjsko', najinteresantneje ie pa to, kdo vse že prosi za učitelia na Hrv. Te dni| je dobila neka županska oblast na Hrv, prošnjo nekega občinskega redaria za uči telisko mesto na štirirazredraci y K. Svoi prošnjo utemeliuje prositec približno ta ko-le: »Nisem vešč v pedagoško-didaktičnem znanju, nadejam se pa, kot človek, ki si je v 0'rožniški službi pridobil inteligenco in .ie izkazal tam svoje zmožnosti. da bom' znal tudi z uspebom poučevati mladino ... Dovršil sem tri razrede Ijudske šole. a sem sposoben tudi v četrtem razredu poučevati. Vojaška knjižical mi priznava;, d'a sam v orožniški službl vobče zadovoljstvo služboval tri leta. Sedaj sem pa že od leta 1912 občinski redar.« — Ta prošnja pač ne potrebuje nobenega komentarja^ ker sama dovoli ilustrira šolske razmere na Hrvaškem. — Nova proiesura slovanske filologiie. Na vseučilišču v Leydnu je bila ravnokar ustanovliena redna proiesura za balto-slovanske jezike. To je prva stalicai slovanskega iezikoslovia na Holandskem. Dozdai sta predavala o niem zasebni docent J. H. Kern in ob priložnosti germanist Uhlenbeck. Nova profesura je bila podeljena dosedaniemu vicebibliotekariu kralj. knižnice v Hagu, dr. Nikolaju vatt Wijku. Van Wijk. učenec Uhlenbecka. je študiral jezikoslovstvo: na amsterdamskem vseučilišču, kjer je promoviral leta' 1912. s spisom1 »Nominalni genitiv singularis v indogermanščini in njegovo razmerje k notninativu«. Nato je študiral pri Leskienu in Brugmannu pri Lipskem, pozneie v Moskvi in Krakovu. V svoiih d.osedanjih delih se je pečal večiidel z nizozemščino. Slavistike se tiče poleg priložnostnih jezikoslo^nih študii niegovo slovstveno delo o ruskem narodnem eposu, o Turgenjevu, G-ogolu in ruskem narodnem značaju. — Slovaška gimnazija. Kakor poroča »Našinec« ie v Ogrskem Gradišču projektirana slovanška giimnazijia. Na češkoslovaških konferencah v Luhačovicah j!e biilo v ta namen nabramih in napisanih 10.000 kron. — Nova ženska gimnazija v Belgradu. V Belgradu otvoriio1 že z bodočim šolskim letorni še eno1 popolno' žensko gimnazijo z osmimi razredi. — Učiteljice — bolniške strežnice. Srbski naučni minister ie dovclil učiteljicam, ki se nahaiajO' v bolniščnicah kot prostovoljne bolniške strežnice, ostati ondi toliko časa. dokler bo1 njihova pomoč potrebna-. — Učenost nemških proiesorjeV. Nemški profesorji so že svelovno znani!. In po vsej pravici. Če bi jih ne bilo, polovico humoiiilsitičnih listov bi ne moglo izhajati. V Heidelburgu je zdaj umrl bivšž' univerzitetTii profesor Triibsche, ki je bil strotkavnjak za rimske starime. Enkrat jfi odkril blizu mesta ostanke rimskih utrdbter začel taim kopati. Od tega časa ni bilo mogoče govoriitii ž njim. V vsaki črepinji je našel dokaz davnih dob. In to so uporabili dijaiki, da napraviio s starim proiesorjem šalo. Dali so pri ondotnenr izdelovalcu loncev napraviiti več loncev, nena- 'vadne oblike ter jih ponoči zakopali na omem kraju. In drugi dan so faktično našli delavcii ^e ilonce. Profesor .Triibsche ;je tedai napisal y nemških znanstvenih časopislh dolgovezne članke, v katerih je razlagal, čemu so služile te posode m iz kafcere rimske dobe da so. Ta šala se 7ie parkrat potiavljala. Vedmo so mu dijaki kai podloždlli in strokovnjaški nernški proiesor je vselej napisal metre dolge razprave. Nekega dne pa je bla dijaška šala vendarle 'nekoliko predebela. Za/kopali so namreč lepo »starorimsko« pipo, ki je imela vžgan sledeči latinski napis: »Juliois Caesar svoijemju dragemu proiesorju I. H. Triibscherju v priijazen spomiiin.« Tedaj pa je celo nemški profesor spoznal, pri čerd da je, ter šel takoj v pokoj. In pred par dnevi ie došlo iz Heidelberga poročilo, da je izvrstni mož odšel tja, kjer je tudi n'jegov prijatelj Julius Caesar. — Obisk avstrijskih tehnik. Na sedirvih visokih tehniških šolah je bilo v šolsikem letu 1912/13. zapisanih 9787 obiskovalcev proti 9920 obiskovalcem prejšnjega šplskega leta, kar pomeni primattjkalj 143 obiskovalcev ali 1*4%. Najbolj je bila obtskana češka tehnika v Pragi, ki je imela 2637 rednih in 116 izrednih poslušalcev ali 28*6% vseh slušateljev avstrijskih teh- , nik. Potem pride dunajska tehnika z 2434 Irednimi in 143 izrednimi slušatelji1. za njo fe levovska tehnika, na kaiteri je študiralo 1435 rednih in 90 izred-mih slušateljev. Na ceški tehnjki v Brnu je biilo zapisanih 517 rednih, 40 izrednih visokošolcev ter 69 gostov. Nemška brnska tehnika je imela 800 rednih in 38 izrednih poslušalcev. NaJveč slušatelljev se je posvetilo strognii in elektrotehniški strcki (34%), potemi stavbrremu inženiirstvu (33%), nadalje kemijskj stroki (12:2%). Najmanj obiskovalcev je imela kulturrro-tehniška stroka (5:3%). — Princ bo obiskov2i! ljudsko šolo. Łačetkomia novega šoilskega leta bodo vpisali v ljudsko šolo v Stonu prinea Henrika, tretjega sina angleškega kralja.. To je prvie, da bo kraljevski princ šolo obiskovail z drugimi otroki vred. Razentega sta kralj in kraljica odredila, da se z nijiihoviun sinom ravnotako ravna, kakor z drugimi učenci. Vršiti mora iste naloge, dobivati iste kazini, kakor ostali otroci. Sam bo moral snažiti črevlje in obleko. sam bo moral kuhafri čaj in čokolado. Imel bo tudi kos zemlje, da jo obdeluje. — Šolstvo v Srbskih novooslobojenih kraiih. Srbska vlada ne bo ovirala usta1navljanja nesrbskih šol v novoosloboienih krajih, v kolikor bodo potrebne. ali v vseh šolah brez izjeme se bo morala poučevati srbščina, in sicer v toliki meri, da se ie bodo otroci popolnoma naučili, in srbska zgodovina. Šolski obisk bo pa takoi obligaten za vse. — Avstrijska šola v Carigradu. Dočim naša vladai doma slovanske šole zapira, vzdržuje v Carigradu nemško šolo. ¦Stavba ie staia 450.000 kron. Učiteljev ie ipet. Rečeno šolo vzdržuie ministrstvo za zunanje rečk — Tudi Nemci iz rajha imajo svojo šolo v Carigradu. Stroški za vzdržavanje te šole znašajo na leto 70.000 mark. Poljaki v Nemčiji nimajo šol, jih niti imetf ne smeio. na Turškem pa vzdržuje nemška vlada v svojo propagando nemške šole. To ni nemška kultura. ampak to je nemško nasilje in nemška krivica. Zahvala. Podpisano vodstyo izreka tem potoim najiskrenejšo zahvalo vseni onim, ki so kakorkoli pripomoigli, da je 251'etni jubilej obstanka Zaveize avstrijskih jugoslovanskih učitdjlskih društevi dne 6. i'n 7. septembra t. 1. y Ljubljani us^el tako lepo. ^ Prav posebno se zahvaljuije pripravpalnemu odboru na čelu rnu častni pred^ednik preblagorodni g. dr. Ivan Tavčar, ^upan ljubljamskd in predsednik tovariš Jakob Dimnik in vsem članom odsekov, Posebno nač&lmiku stanovanlskega in banl^tnega od/seka. marljivemu tovarišu Lud. Derrnelju, za obiltri trud, ki so ga imeli •^.Driipravatnii za Zavezino petindvajsetlet"ico; tovarišema Engelbertu Gangki za krasTi;i siavnostni govor in Bohdan Skali1 za "Jegovo izborno in temeiliito ooročilo; Vsem navdušenim govornikorri!, ki so po^zdravljali narodno napredno učiteljstvo na ¦slavnostnem zborovanju; tovarišu Fran Maroltu za veliki trud in spretno vodstvo ta-ko lepo uspelega jtibiilejskega koncerta, vsem damam pevkam in gospodom pevCein, prav posebio solistom; izborni koncertni pevki gospej Costaperaria-Devovi. ^oncert-nemu pianistu in glasbenemu učifolju gospodu Antonu Trost ,in njegovemu ojratu gospodu Ivan Trostu, gojencu c. kr. ^Kademjje za glasbo in vprizarjajočO' ^"-d!L umetnost, za krasna izvaianja; vsem onim posameznikom in rrmogoštevilnim korporacijam, ki so brzojavnim ali pismenim potom pozdraviili naš shod; vsem oniim dragim in milinr gostom neučiiteljem, ki so prihiteli na naše slavje, in sploh vsem uddežencem, posebno slovan. bratom tovarišem, ki so pripomogli, da je nastopila Zaveza tako impozantno. Ikreno zahvalo in prjznanje izrekamo gč. Jer. Zemljanovi, ki je priredila z gojenkami iz kuharskega tečaja lep in izbccen banket. kakor tudi vsem onim gospodičnam tovarišicam, ki so s toliko ljubeznivostjo in poižrtvovalnoistjo stregle pri banketu. Zahvaliujeimo se cenjenermu orkestru Sokola Ljubljana I., ki je zelo dobro in marliivo i.-?ral pri banketu. Presrčna hvala tudi vsemu narodnoinaprednemu meščairstvu ljubliatis.kemu' na blagohotnosti, s katero so sprejemali slovansko učiteljstvo one dni v beli naši Ljubljani. Vodstvo Zaveze avstr. jugoslovanskih uči. teljskih društev. V Uubljani, dne 18. avgusta 1913. Tajrrik: Vilibald Rus. Predsednik: L. Jelenc. Zahvala. Po smrti mojega soproga gospoda niadučrtelja Alojzija Swetime mi je bilo takoj od društva »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks« iizlačanih 1500 K. S tem izrekam imerrovanemu društvu in njega načelniku, gospodu Ivanu Slani-, svoio najtoplejšo in Tiajiskreneišo zahvalo ter oibenem želim, da bi vsi učitelji in vse učiteljice pristopili k ternu dobrodelnemu društvu. Še enkrat se najsrčnejše zahvaljuje Ivana Swetinova, nadučiteljeva' vdova in učiteljica. Uradni razpisi ueiteljskili slažb. Št. 760. Kranjsko. Na trirazredni ljudski šoli v Krki se razpisuje s tera nadučiteljska služba, a na šestrazredni ljudski šoli v Toplicah učiteljska služba v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje jepredložiti semkaj predpisanim potom do 7. oktobra 1913. Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 5. septembra 1913.