NOVICE Dohmjske Novicft izhajajo vsak čoii'lek; ako : ; je tu (iaii i>raztiik, (iaii popvej, : : CPiia jiiii je zii ccio loro (0(1 aprila lio aprila) 'A K, za )iol leta I'.'jK K. Naroi-iiiria za Nemčijo, Bosno in druge evropsko države znaSa îi'ôO K, za Ameriko 4'50 K. Mní in oglasi so {ilatMiJeJo iia;ii't\j. Vse iiaioťiiiiio in a/jniiijlii sprťjoiiia tiskarna J. Krajec íuihI. Olje iz bučnega semena. íía olji; je dtincs velika stiska, tako velika, da bi bil gi'eli iii škoda, ako bi se za olje ne i/kovišcaia seinciia, ki so dobra za to. Po iiašili krajjli velja to za Imiiio scnio in Ka sente solnčiiic, Buino seitie rabijo âtajerci že od nekdaj za olje. Tam [jridehijejo buče med turščico in ki'oiiipii'jcin kakor pri nas, toda tam so bolj gospodarni, ker obi afSajo bučno setiie naji)rcj za olje in .se-le potem za klajo prešičein v podobi iztisnjenih bučnih tropin. Na ta način dobivajo'domače olje, ki je prav dobio za jed in ttidi po ceni. ňfajďci ga hvalijo bolj kakor vsako «hngo olje. Zato ga imajo pi'i viíaki liisî. Danes ga je dobiti pa tndi v ti-govini, kjer ima tako visoko ceno kakor najboljše vrste dnigega olja, Po naših krajili dajemo bučno scinc prešiČem. Pri današnjem pomanjkanju olja in pri današnji draginji je pa tudi na nas postala potreba, da obračamo bučno seme najprej za olje. Vsaka hisa, ki prideluje kaj več tega sadeža, bi morala letos bučno seme skrbno spraviti in porabiti /,a domače olje, ker smo tega še bolj potrebni, kakor naši sosedje po Štajerskem. Naj se tedaj vse bučno seme skrbno spravi in ravno-tako tu
  • reskusiti v kozarcu. To se mora zgoditi kmalo po kipenju, kakorLifro se je vino ustanovilo, na vsak način pa poprej predno ga ločimo od drož, toraj predno ga v prvič pretakamo. Za i)rvo )>relalianje je sicer še Časa dovolj, ampak letos se vino zato ju'ej pre- taka, ker gre hitro v prodajo. Zato je treba vinogradniku tudi prej vedeti, ali je vino rjavenju podvrženo ali ne in v koliki meii Da se o tem prepričamo, napolnimo iz vsacega soda i)o en kozarec z vinom in ga pustimo nekaj časa stati na zraku. Da se ne izvrši zatmiujava, je najbolj, da ])ustimo kozai'ec stati kar na sodu, iz kojega smo ga napolnili. V dveli do treh dneh vidimo, potem kakšno lastnost da vino ima. Če svojo barvo ne spremeni, ampak se znabiti od vrha doli v kozarcu lepo Čisti, potem je to 'znamenje, da je vino zdravo in da mu zračenje ne škoduje, temveč koristi. Će pa vitio najprvo ob robu kozarca, potem pa vse temnejše postane, potem je to znamenje, da je rjavenju podvrženo. Oe l«aže to iiajtako v večji meri, potem postane tudi kinalo čisto gosto in se čez nekaj časa na njegovem površju pokažejo mastni vijolčasti nuuleži, ki so skupine Škodljivih bakterij, katere vino razkrajajo in kvarijo. Tako vino bi se, če bi ga pusl.ili brez po-iiiočka, tekom poletja prav gotovo pokvarilo, Najboljše sj'edstvo proti rjavenju vina je žveplanje ali pa, kot nadomestilo zanj, natrijev bisultit. Vino, ki v kozarcu ijavi, moramo pri pretakanju ali polnitvi zažveplati in sicer čem bolj temno aH gosto postaja, tem bolj ga jo treba zažveplati. Na vsak hektoliter vina je treba vzeti. Če hudo gosto postaja cel, če v kozarcu samo teuuio postane pa pol azbestnega ti'aku žvepla. Će ninuuiio žvejila, lahko rabimo mesto njega natrijev bisultit iti sicer v prvem slučaju 3 g v drugem pa Ti g (pol deke") na lOnl vina. Natrijev bisuHit je beli prah, ki se ga odtehta in strese v sod in tam z vinom dobro premeša, ijahko se pa tudi prah popiej raztopi v kozarcu vode in potem še-le v vino pomeša. Ker se vino, ki je podvrženo rjavenju,— ako sež njim pravilno ne ravna — pokvari in postane neužitno, naj bi se vsi tisti, ki imajo z vinom opraviti. Lega na- sveta poslužili, da se obvarujejo škode, ki utegne biti pri sedanjih visokih vinskih cenah posebno občutna. |{. Skalick.v. Vojska in smrt. (Uftljo.) Če opazujemo umiranje na bojnem polju od zunanje strani, tedaj se nam zdi manj vredno in obdano od jiajgroznejših lirizorov, ki nam zbujajo strab in drhtenje. Kaj pomeni tu Človek s svojim slabotnim življenjem v primeri z nmiranjem v velikanskem številu ljudskih mas? Toda take misli se nam vzbujajo le, če opazujemo vojno od zunanje strani. V svoji notranjosti, v svojem bistvu pa je smrt vsakega vojaka-posameznika vzvi.šeiio, mogočno umiranje. Ta, ki na videz podleže kruti smrti, je vendar v svojem bistvu zmagovalec. Oni junaki, ki padejo v vojski, so žrtve smrti. A v resnici so prav/aprav zmagovalci nad smrtjo, kajti njihova mogočna življenska volja kljubuje smrti in ne klone pred njo. On — vojak — že s tem zmaga, da se odreče življenju iz ljubezni do domovine. Ti junaki ne umirajo ob domotožju in radi domotožja, oni dajo svoje drago življenje za domovino in iz ljubezni do nje. Vojak postavi vse svoje življenske moči v bran proti snu'ti, vso neomajno voljo, pokorščino do konca, vročo ljubezen do ilomovine, trden sklep, boriti se za-njo do zadnje kaplje krvi, do zadnjega dililjaja. Le[)a junaška smrt. ni le v očeh ljudstva mogočna in občudovanja vredna, temveč ona postane sveta in mogočna, ožarjena in osvetljena z žarki religije. Naši junaki, ki so padli v težkem boju, so si pred odhodom na kraj blaznosti in grozot očistili svojo dušo v spovedi in se združili s Kristusom v sv. Obliajilu. Oni so se v težkih dnevih in grozejioînîh nočeh tesno oklenili svojega Boga, edinega, ki jim lahko pomaga. V smrtni uri, v težkih odločilnih trenutkili, ko se Človek bije s poslednjimi močmi za svoje lastno življenje, so poletele njih željo in misli tja proti nebesoin, k njemu Vsemogočnemu. In ko jili je smrt zgrabila s svojo koščeno roko, je LISTEK. Naš cigan. riše iKivoinik Jožo líarlř. Kateri Dolenjec ne pozna ciganov V Ivot niajlieit otrok sem se vselej plašno skril za materino krilo, kadar je prišel kak cigan, z lasmi kakor oglje, in prosil „malo kožice". Kot majhen dijaček sem se pogosto klatil po hostah okrog Novega mesta in iz gotove daljave opazoval ciganske šotore. No, in celo na fronti sem dobil pi iliko, da se seznanim s temi ljudmi, celo bliže. Přidělili so me novi kompaniji in mi dali novo moštvo. Predno si momce ogledam, si dam iirincsti zai)isnik. Berem, berem lepa slavonska imena, kar mi oko obvisi na imenu „Biajdičevic". Halo, kaj pa toy „Jo-li Brajdičevič cigan?" vprašam četo vod j o. „'Test, gospodine porm'nik", odgovori Slavonec, Kdo lia se more drugi pisati Biajdi-čević, kakor samo cigan? Nemec so piše Wej'er ali Miiller, Ajdovčau se piše Jarc ali Onidovec, no, in cigan se piŠe Hudo-rović ali Jirajdi(\ k večjenni Brajdičević. To mi bo i)ač potrdil vsak Dolenjec. Dal sem si privesti momce, drugega za drugim. Naposled pride moj cigan. Delal je vso čast svojemu stanu. Lasje kakor oglje, oči kakor žareči kroglji, zobje kakor sneg, a polt kakor činca, kakor pravega črnca. Zamorci, ki so jih včasi kazali v Tivoli, niso bili nič bolj Črni. „Ime?" „Brajdičevic Stjepan!" „liodjon?" „r šumi!" Najbi-Ž nisem naredil prav duhovitega obraza na ta odgovor, ker c.igami so se za-lesketali zobje v nasmehu. „A kod kuće?" „IJ šumi!" Ni poznal nič kot svojo šuuio. V šumi je bil zagledal luč sveta, v Šumi je zi'astel, v šumi je živel, — v šumi bi rad umrl. Dolgo sem se pogovai'jal ž njim. Naposled som ga vprašal, kako so ga vtaknili v vojake, če je živel vedno v šumi. Nasmelinil se je zvito in uii odgovoril: „Kralj ima dugu luku!" — V kratkem sva postala najboljša prijatelja z mojim Brajdičevićeni, in sicer zato, ker sem mu nekoč podaril — pipo. Bilo je tako: „l\ioj cigaji je bit miren kakor ovca, nikomur ni storil nič žalega; njegovi tovariši so ga vedno dovolj dražili, a on jim jt) samo pokazal svoje bele zobe in dobi'o jo bilo, A kadil je Stjepan strastno; za „svoju lulu" bi si bil dal iztrgati živo srce iz telesa, a za pipo duhana bi bil prodal dušo. Jaz sem se mu najbolj prikupil s tem, da sem mu sem in tja podaril „duhaua". Tega mirnega človekaopazim nekoč, da se nekaj čudno obnaša. Pozovem ga k sebi., ■ „Što ti je, Stjepan?" „Pbiti ga ću, ubiti ga ću!" je ponavljal, škrtaje z zobmi in stiskaje močne pesti; vsaka mišica na njegovem obi'azii se je tresla. Mislil sem, da je zblaznel. „Ubiti ga ĆU, gospodine iiorućnik!" „Šlo govoriš? Koga? lli si poludio?'' „Ko mi je ukrao lulu!" A to je bilo — sedaj sem ga I'azumel ! Bil je Lako i'azgret, da bi bil res v stanu učiniti kaj takega. — Imel sem slučajno dve pipi; v iiipu sem storil heroični sklep, da mu eno podarim. Poiščem torej v nahrbtniku eno pipo in um jo dam. „A pazi, cigane! Nemoj jo izgubiti!" Nesrečni Stjepan je kar ostrmel, odprl je na široko oči in usta; to mu je bil pre-dragocen dar! Naposled je pipo vzel in iskal besedi, kako bi se zahvahi. Već dobro, cigane, samo pazi na lulu !" Še vedno je lovil za besedami ! Končno vzdigne roko kakor k prisegi: „Gospodine porućnik, za Vas dušu; život !■' S temi besedami je oddirjal po strelskem jarku. r>il je kakor nor. Sedel je na tla in božal svojo pipo, pa zopet vstal "n dirjal na[)rej ter vsakenui kazal svojo pipo. S to maleiikostjo sem si v njem pridobil prijatelja, ki mi je sledil kakoi' senca, samo, da bi me varoval, če treba. Će ni smel za nienoj, mi je ves v skrbeli sledil z očmi. i\Ieni se je i'evež smilil. Na celem božjem svetu ni imel nikogar. Očeta in matere ni nikdar pozna!, sester in bratov ni imel. Kolikokrat sem ga opazoval, ko je prišla vojna pošta. Vse je drlo sknjiaj — Stjepan je stal oddaleč in pušil svojo pipo. Drugi so se Žarečih oči, z veseljem na licu bila zadnja iijiliova [irosiija : „Gosimd, zgodi sc I vojii volja!-' in iijili ustnic« so šepiilalc slabotno, a inisrČiio: „Jezus... Jezus..." I>a, t« jc sveto umiranje, kt sc postavi ))i otistiiri.i: „Siiii't, kje jc tvoja zmaga V »Snnt., kje je tvoj meč?" Tako iimijanjc sc i/.vijc z tiadcloveško nax'jo kixniiiljcm smrti iti mcdtcni, ko se telo vije tn drliti v iiaj-groznejšili boJoiina]), odplava dnša visoko tja v tiobo proti veřiii Prosto.sti in Resnici. (Dalje slfidi.) Naznanilo naročnikom. v priliodtiji številki bodemo piiložili našim dolžiiikoni položnice, zaznamovane s svoto, katero naj tlotiČnik, ali njegov sin ali hčer, njegova žena, mati ali sestra takoj odpošlje na naš naslov, kot zaostalo ali tekočo narořiiino za Dol. Novice. Vijndno prosimo, da se tiaj zares upošteva l.o, sicer moi'atiio nadaljno pošiljatev lista ustaviti in 'zaostali dolg izteijati. — Dolenjci, pobrigajte se za svoj domač list, sicor ga bodo draginjske vojne razmere zares položile v grob, iz katerega ne bode več nstajenja. Će sc naročnjcte na vsemogoče dnige liste, zakaj bi ne storili svoje nai odne in dontoljnijtie dolžnosti i'avno nasproti svojemu lastiieiini časniku na lastnih tleh V — liednitn plačnikom pa in vsem, ki kakoi-koli i)riporoČnjcjo naš list ler z vnemo sodelnjejo za nadaljni obstoj Dol. Novic, bodi tem potom izročena prisrčna zahvala! Toplo .se- pripoi'očnjemo tudi slavnim dolenjskim hranilnicam in posojiijncani, naj bi se blagovolile spomniti pi'i svojih bilancah z nekoliko [iiispevki deficita Dol. Novic. Sedaj je povsod denarja dovolj, samo založniške in »pravniške blagajne so prazne vsied grozne diaginjc papiija in pomanjkanja (ielavnili moči. Vojni pregled. Italijansko liojiščo. — Po zadnjih uradnih porotiiiih vlada iia goriškem bojišÉti, kjer so Italijani, kakor poroča ,.A Naj)" iz ililaiia, imeli strašne ixtfube, mir. Bitkese jo udeležilo po poroùihi „Avantija" 150 italijanskih bataljonov. Oadorna je, da izsili odločitev, poslal vse rezerve s tirolske in koroške bojno črte na Primorsko, toda vsi nmlenkostni uspebi, kateri no prcsejiajo niti poldrugi kiloniPter, nikakor ne oiigovarjajo strašnim italijanskim žrtvam. Sedaj se vršijo na obeh sovražnih straneh živahne priprave, po čemur smemo soditi, da ni na Goriškem več daleč do važnih velikih vojnih dogodkov. O kraškem bojišču in o juna-štvih naše armade razpravljajo vsi listi a priznanjem in občudovanjem. Kakor se 12. t. m, uraduo poroča, so naša pomorska letala v uoči od 11. na 12. t. m. napadla Paduo ter s težkimi bombami zadela v polno poslopje vojaškega poveljstva, kolodvor in vojašnico za pehoto ter v zadnji kiikor tudi v mestu povzročila požare, katere se jo videlo 4u kilometrov daleč. Kljub Ijtitemn obiitrcljevanju iu neugodnemu vremenu vrnila bO se vsa letala nepoškodovana, — l.'i. t. m. j)a se aradno |io-roča, da so v noči od 12. na K-i. t. m. naša pomorska letala obstreljevala z bonibaiiii tovarniške najírave v Ponto Lagoscuro in kolodvorske napravo v Haveiii. Učinek jo bil grozovit. V Ponto Lagoacuro zadeti so bili v • polno dve sladkorni čistilnici, čistilnica za žvepio, naprave za elektriko ia železniční most. Oi)azovalo se je tadi več požarov. V iiaveni pa jo bilo kolodvorsko poslopje v polno zadeto. Vsa ietala vrnila so se nepoškodovana. Itiisko bojišče. — Kakor pretekli teden, so tudi zadnie dni doživeli Kusi na več odsekili občutne poraze. Na vzhodnem bregu Narajovkc osvojili smo del glavnih ruskih postojank, na katere stavi sovražnik veliko važnost, kar značijo ruski ponovni protinapadi. Kiisi so zaman trudijo, da zopet osvoje iztrgane jim postojanke pri Škrobovi v prostoru pri iia-ranovičili. Vsi ti uspešni sunki priklepajo liuse na mesto ter jih ovirajo, da ne morejo od-joslati znatnejših čet na ruiiiun.sko bojno črto n pripravljajo nadatjne uspehe. Oeniti pa moramo večjo delavnost našib armad pa tudi iz stali.šča, ker s tem občutno motijo veliko organizacijsko delo, katerega izvaja sovražnik v Kaledju z namenom, da pripravi do spomladi novo veliko armado. Po uradnih poročilih 13. t. m. postalo je na.še naprcdovaiye na južni bojni črti Sedmograške zadnje dni precej živahno. V težkih bojih so naše četo v smereh liimnik-Falcea, (.'ampoltiug, Siuaia in Valent deset do trideset kilometrov napredovalo ter stoje v nekaterih oilsckih pred vhodom v dolino^ najtežavnejši hriboviti kraji v smereh liimnik-Falcea in (Jampohing so vže prekoračeni. Na sedmograški vzhodni črti v prostoru mej Bodca- in Gymes prelazom razblinila se jo rumunska protiofenzivaob našem obrambnem zidu in sovražnikov odjjor je zamogel preprečiti, da smo le oa nekaterih krajih v manjšem obsega napredovali preko meje. Na severovzhodu Setimograške priborile so zvezne čete 12. t. m. znaten uspeh z osvojenem 1385 metrov visoke gore Bitca Arsurilor, severiiozahodnoTolgyesa. Naša bojna črta proti Kumuniji meri sedaj okolu 650 km. Deli hribovja, katere se z lahkoto prekorači, nas prisilijo, da soiitoguemoobkoiitvam, da imamo zasedeno celo bojno črto, za kar naravno rabimo veliko čet. Zahodno bojišče. — O nemških uspehih ca zahodu jav^a WoliŤov urad II. t. m. poročilo od pristojne vojaške strani; Po strašnih izgubah, katere so Angleži in Francozi pri velikem poizkusu, prodreti v bojnem odseku JiO 8ars Bouuhavesnes 6. t. m. imeli in pri katerem so postavili v boj šest angleških in štiri in pol francoskih divizij brezuspešno, isti zadnje dni niso mogli svojih izmučenih in po izgubah oslabljenih čet v po dežju razmočeno ozemlje k večjim napadom pošiljati. Vse njih na])adalne poizkuse zadušil je takoj nemški tojiniški in ogenj strojnih pušk. Samo Francozom se je posrečilojužnoSonnnepriboriti malenkostne krajevno uspelie pri Pressoire, nicj tem, ko so bili njih pozno v noč trajajoči i^o-novni napadi v Saint Pierre-Wast-gozdu po junaštvu nemških čet preprečeni. Ob nastalem lepem vremena oživel je topniški ogenj ter se mestoma povečal do tjutega bobneiega ognja, A Angleži in Francozi niso imeli moči, da bi podvzeli večji splošen napad. Bojna podjetja razblinila so se 9. t. ni mestoma v delne na> iiade, katere jc pri ICaucourt l'Abbaye, Gueu-decourt, hesboeutts in Pressoire astavil nemški ogenj. Jjjuto so se bojevali zopet v odseku Sailly. V poliližirjih krvavih bojih zavrnjene so bite s silo napadajoče francoske čete. Ljuti boji pri Pressoire trajali so brezuspešno za Francoze do noči. Mej 17. sovražnimi letali, ki so bili na zahodnem bojišču sestreljeni, se nahaja veliko sovražno bojno letalo, ojirein-tjeno z tivcmi motori in tremi strojnicami. Imelo je tri može ]>osadke. Padlo jo Nemcem nepoškodovano v roke. — Po uradnem poročilu 1.']. t. m. traja mej Ancro in Sommo od časa do časa močan topniški boj. V jiredpolju naših postojank južno Warlencourta razgnal je naš ogenj sovražno pehoto ter preprečil zbiraiýa v angleških jarkih zahodno Eaticourt l'Abbaye. V Sailly-Saillisel držimo vzhodni rob. Močan napad Francozov na oboh straneh vasi, katerega 80 izvedli popoluiine, smo zavrnili. Italkansko liojlšče. — Po bolgarskem uradnem poročilu 10. t. m. se vrši v različnih odsekih donavske črte topovski in pehotni ogei^. Pri Giurgiu so avstrijski monitorji za-jdenili dve rumnuski ladji vlačilnice, kojih ena je bila naložena s 600 tonami petroleja. Iz JJobrudže se ni nič važnega j)oročalo. Bolgarsko toimištvo je prisililo pr črnovodskem mostu enote, ki so prodrle ua levi breg Donave, da so so morale umakniti proti postaji Dunarea. Na obali Črnega morja je mirno. — 11. t. m. se pa uradno poroča, da traja na macedonski bojni črti zapadno od želežince Bitotj-I/orin običajni topniški ogenj. Tekom dneva so so vršili vzhodno od železnice in v loku Črne živahin boji, Z velikimi izgubami za sovražnika so bili odbiti ponovni nai)adi. Boji so uada^ujejo. S)ab topniški ogenj in patruljni boji se vrše na vsej ostali črti. Ob Egejskem moi ju mir. — Nem.ško uradno poročilo V2. t. m. javlja, da sp nemško-bulgarske čete v zahodnem delu loka Črne odbile močne srbsko francoske napade. Sovražni sunek pri Palogu jc uspel ter pridobil na prostoru. Dne 13. t. m. pa so uradno ])Oroča, da so bili razkrop^eni sovražni oddelki, ki so otipavali ob Donavi proti levemu krilu nemške postojanke v severni Dobrudži. Jirezuspešno se je obstreljevalo Črnovodo od levega brega Donave. Na macedonski bojni črti traja v dolini Monastir močan topniški ogeiirj. Kljub ljutim zgnbepoluim napadom sovražnika iiri Dazecu in Konali in severovzhodno Broda ob V/rni o))držale so nemško-bolgarske čete vso svoje postojanke trdno v svoji posesti. iÎHziia hojišča. — Na kavkaški bojni črti so imeli Turki, kakor so 8, t. m. uradno poroča, usiiešne praske. Neki iz Armencev obstoječi poizvedovalni četi, ki je poizkiLšala se turškim postojankam bližati, so isti zastavili pot ter jo, izvzemši štiri može, katere so privedli kot ujetnike, popolnoma uuičih. — Po uradnem poročilu S), t. m. so Turki na perzijski bojni črti v provinciji Aserl)cidžan, sovražnika, kateri je 3. t. m. turške v Sakizu nastaveno četo nameraval napasti, z izgubami potisnili nazaj. — Iz drugih bojnih črt ni razun o praskah nič važnega poročati. Na morju. — Iz Kodanja se 10. t. m. poroča (Kor. ur.), da ,jo švedska trgovinska komisija sklenila, da v bodoče švedske ladjo ne bodo smele voziti na Norveško, Dansko in Finsko. — K,or. urad poroča 11, t. m. iz Ijon-dona: Lloydova agentura javlja; Danski parnik „Freja" je bil 10. t. m. potop^en. Od posadko angleškega parnika „Bogota" bilo jo 17 mož vtopili v pisma, moj Stjet>an je žalostno in otožno gledal oddaleČ in vlekel iz svoje pi|)e. Vprašal sem ga, koliko časa je na bojišču. Petnajst mesecev — je odgovoril, iti od nikoder nobene vesti, nobenega glastt, nobene karticeV Od nikoder .— Je odgovoril žalostno. Mraz me je strtisul- — Vsi smo imeli radi našega cigani in on je imel vse rad. „Digane, dnliana!" Za dnlian je storil vse; nosil vodo, cei>il drva, šel na stražo. A bil je i jnnali naš Stjepan, [mel je cek) bronasto brabrostno svetinjo. Na vsak način je hotel dobili tndi sicbnio; pa so ga dražili, če.š, da si'ebrne svetinje dobijo samo beli Ijndje. — — Fa dobil jo jc si'cbiiio svetinjo, celo véliko — a plačal jo je s smrtjo. Moral sem na patruljo. Pi'vl, ki je šel prostovoljno /, menoj, je bil cigan Stjejjan. Zapustili smo lastne strelske jarke — jionoči kajpa — [lasirali lastne žiČne ovire in sc t>lazili proti naspi'otni strani. Vedno po trebuhu in po kolenih — kajti vsak ti'cnutek so švigale v zrak svetlobtie rakete. ali svetili žarometi iti spreminjali ci'no noČ v najsvetlejši dan. Plazili smo se )>éd za ped in vsakoki'at obležali kakor mrtvi, če se je posvetilo. Cigan nepi'eslano ob nietii, tako blizu, (ia se je i)ogosto njegov rokav dotikal mojega. Priplazili smo se ruski jioljski straži tako blizu, an, Čuješ, Stjepan — te boli r"' Sklonil setn se pi'av k nj(;mn. „IjuIu, gospodin poručuiik, lulu!" je šepetal, govoriti ni več mogel. Hotel sem tnu dati njegovo Ijubljetio pipo, a tiašel sem jo v žepu — razbito. „Lulu, luln!" je šepetal Šc nekaj časa, a 110 dolgo. — Našega (îigana ni bilo več. * iilizo za našitni jarki je bila mala šumica. Tatu smo med drevjem skopali grob in vanj položili Stje|)ana Iirajdičevi('a. Tako počiva naš cigan tam, kjer si je vedno želel — „u Šumi". —. Po smrti mu je bila podeljena vélika Iirabrostna svetinja. — rešenih. Istopljen je angleški parnik ,.Eari oťFoifar". - - Wolfov urad javlja iz Berolina 13. t. m.: V noči od 10, na 11. novembra udrle so nemške tor[iedovke ob poizvedovalni vožnji v iiiiski zaliv do Baltisch-Porta tor iz kratke razdalje uspešno obstreljevale naprave Inke te ruske opiralne točke. DomaČe in tuje novice. Prestolonaslednik zopet povišan. — ('csar je imenoval nadvojvodo Karla Franca Jožefa za generalnega polkovnika in velikega admirala. Princ Henril( Bavarski je unul v noči od 7. na 8. novembra, ki je bil nevarno 1'anjcn 7. noveiiibj'a ob nekem poizvedovanju. Nad po ročni ko m je imenovan gospod Otniar Skale iz Novega mo-sta. Prihodnji semery v Novem mestu za rcjiie iti pl(/mcne prešiče bo v pondeljek dne iiO. t. m. Albin Mlakar, nadiioročnik saperskcga bataljotia, je bil zopet odlikovan, in siccr z vojaškim zaslužnim križcetn 3. vrste z vojno dekoracijo v priznanje hrabrega in uspešnega zadržanja pred soviažnikom pri razstrelitvi vrha C'imono. Cerkveno. Pridige bodo zanaprej v frančiškanski cerkvi v Novem mestu vsako nedeljo in vsak praznik ob polu K. uri zjutraj in potem, kakor navadno ob !S. url sv. maša z blagoslovom. Upoštevate uradne ure! Pod tem naiusoni smo objavili zadtijič notico, ki so jo pa nekateri napačno lazumeli. Gre se nanu'cČ za podpis in potrdilo potnih legitimacij od vojaško oblasti, ne pa za dobavo potnih legitimacij, katere sc edino-lc izdajajo ju'i c. kr. okrajnem glavarstvu v prvem nadstropju ob urali, ki smo jih že tmli vet^krat objavili. Te, od okr. glavarstva izdane legitimacije mora pa šc podpisati in potrditi C. in kr. vojaško poveljstvo, ki se nahaja (udi v istem poslopju okr. glavarstva, ampak V p i- i 11 i C j t! na le v o p i' ' v h odu, p r v a v r a t a. In te uradne ui'e smo zadnjič' naznanili, katere upoštevajte v svojo korist, da se izognete brezpotrebniin sitnostim in potom. Imaiiio sedaj itak zelo ugodno olajšavo. Foprej se je moralo nositi legitimacije v podpis na daljni novomeški kolodvor, sedaj i)a torej podpisuje vojaška oblast legitimacije v poslopju okr. glavarstva. Zahtevati se pa tnora od vsacega, da se ravna saj po uradnih urah! Umrl je v Novem mestu po dolgem boluhatiju i:i. novembra ob 7. uri zjutraj g. Martin Turk, r)S let star. Značilno je, da je bil rojen tudi 1 3. novembra (1858) in da je umrl tik dneva svojega godu. Pokojnik je bil dober Čevljarski mojster, ki ga bomo zelo pogi'ešali. Naj počiva v miru! Umrla je v ženski bolnici v Novem mestu 11. nov. udova in zascbnica Marija Besednak iz Toplic pri Novem nicstii. Posebnost v sedanjem ('■asu je lepa bleščeča kresnica, ki jo je našel iirednik „Dol. Novic" v travi v Šniilielu. Nesreče. Franc Vodnik, pastir na Krki pri Novem mestu, se je yonesrcčil pi'i slamoreznici. Odrezala m\i je tri prste desne roke. — llenič Anton, posestnikov sin iz Kvasice pri Di'agatušu, so je ponesrečil ua paši. Hud vol mu je raztrgal lice in popolnoma pokvaril desno oko. i'onesrečenca se zdravita v bolnici Usm. bratov v Kandiji. Za predsednika ameriških Združenih držav jo zopet izvoljen Wilson, kakor se poroča i/, New Vorka U. novembra. Odlikovan jc bil z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku lirabrostne svetinje zobozdravnik g. dr. A. Praunseis v Ljubljani. Razglas. Vse, na katerikoli način v posesti civilticga prebivalstva se nahajajoče predmete vojaške opi ave (uniforme, čevlje, itd.), je takoj oddati i)ri pristojnetn županstvu. Prestopki te odi'edbe se bodo, v kolikor 110 spadajo pod kazenski zakon, kaztiovali po ministrski iiarcdbl z dne 30. septembra 1857, drž. zak. štev. 198, v, globami do 20(1 li!'(ni, iKliiostio v, zaiioioiii do 14 iltii. Pred nabavo )H'eilttiel()V vojaške oprave na kateri kol i iiačiii se vnovič kar iiaj-rcaneje svari. Padel junaške smrti za dom in cesarja dne L. nov. in bil isti dan pokoiian na boji.šČii inft. Jakob Kasl elic, rojen lela 1H83, Vrhovo pri Kovem iiiestn. To žalostno vest je sporočil gosp. vojni ktii-at Giiidovec \'i vojne pošte 53. prečastiteniu novoineškeniti žnpnenni nradn. Naj se od-l)0(iije ndadi junak v večnem raju! Iskrene pozdrave pošiljajo od bistre Soče slovonski fantje vsem Slovencem in Slovenkam, posebno pa poštenim Dolenjkam, in kličejo: Ktiialii na svidenje! Frančišek Dular, Podboršt pri Mii'ni peči; Karol Tlril)ar, Sv. Ki'iž pri Kostanjevici; Janko Hok, Ragačiče pii Žkocjami; Joško Ozir, Sv. Andreja in Alojv: Hvala, Idrija. Učiteljski žepni zapisnik (Slomšekov) izide i)i'ihodtiji teden ter se bode začel takoj razpošiljati. Potres. O potresu v Ciornjom gradu in okolici se čita v listih še sledeče: Bil je lokalni, navpični sunek, katei'emu so dne 12it. in 30. oktobra sledili iiailaljni sta-bejši snnki. Te so Čutili samo v okrožju kakih treh kilometrov. Najbi'že se je kaj zrušilo v osrčju Meninc, ker so po sunkih kazali studenci najpi'cj stalno, pozneje pa belkasto vodo. V gozdnem okraju Gradišče ob ziuhcški cesti so se odločile velike skale in se zvalile na cesto. Tj'i nekaterih liišab v gortijegrajskem trgu so se podrli dimniki, S pročelja žiipne ccrkve je vrglo kamenito kroglo, ki je padla z groznim treskom na ])loČevinasto streho nad župtiiščetii, jo utrla tei' odtod tc;lei)nila na tla pred ccrkvena vi'ata. V pi'vetn sti'abii so nekateri mislili, da ti'g bombardii'ajo. V graščini so vsi tu'ostori več ali manj razpokani. Tudi treska na stropu velike dvorane je poškodovana. V cerkvi in žiipnišču so se z novega pokazale in razšij'ile stare potresne razpoke iz leta 1 Hitri., deloma .so nastaie novo. Kaj delajo trapisti. Dolge zimske noči se bližajo, v katerih se rado čila. Nabavite si tfsdaj lepo inično knjižico: „lîrat Gabriel Giraud in njegova ustanova v Rajhenburgu", ki je za vsako diiižino zelo pi'iporočljivo bei'ilo. Dobi se v vseh knjigarnali v Ljubljani in Novem mestu in v drugih mestili. Zakonski blagoslov. Italijanski zdravnik Dissantis je ])oročal, da je v Taganu (Italija) povila neka 4(Hetna kmetica že 56 otrok. Večkrat je imela trojčke in tudi čvtitorčke, eiiki'at je imela celo G otrok. Večinoma niso otroci živeli; živi med vsemi 5G. otroci le ena iičerka. Smrtna nesreča. Tosestnik Ivan Jakšo iz Gor. Orohovice, okraj lludoltovo, se je peljal dne 1. novembra na koleseljnu iz Gor. Orehovice v Novo mesto. ]'olog njega na vozu je sedela begunka Ivana Makovec iz Komna, okraj Sežana. Na strmi cesti med ZapuŽe in 1'jistavo je naenkrat odnehala pokvarjena zavornica in je začel ves voz z veliko silo pritiskati 'na konja, ki pa ni bil kos voza zadržavati. H silovito naglico jc pridrčal voz v cestni jarek in se tam i)rekucnil. Pri tem, ko je konj pi'c-vrnjeni voz šc nekaj časa vlekel po jarku, si je zlomila Makovec levo roko v nad-komolcu. Jakše je potegnil koleselj zopet iz jarka na cesto in akoravno je bila Makovec močno ranjena, sta sc vseeno peljala hitro naprej. Kotuaj sta pa prevozila l)ol kilometra, je postalo nesrečni begunki močno slabo in kmalu potem je izdihnila nà koleseljnu svojo dušo. Kakor menijo, ni vzrok smrti satiio zlomljena roka, ampak najbi'že tudi noti'anja težka poSkodha. Poizkušen samoumor v cerkvi sv. Štefana na Dunaju. Dne (i. oktobra se je v cerkvi sv. Štefana na Dunaju med službo božjo usti'elil áíMetni mesarski pomočnik Schinied. Poleg sebe je imel svojega triletnega sinčka. Bil je težko ranjen. Vzrok: picpir z ženo. Cei'kev so nanovo posvetili. Vlom. V podružnico cerkve sv. Duha V Celju je vlomil neznan zlikovec, odprl nabiralnik in odnesel nabrani denar. V isti noči je hotel najbi'že isti zlikovec vlomiti v Marijino ali nemško cerkev vUotovški ulici, toda močnih hrastovih vrat ni mogel premagati, samo odti'gano kljuko so našli zjuU'aj. Najvišje cene za jajca. Deželna vlada je določila najvišje cene za jajea in sicer v Ljubljani, kadar prodaja pridelovalec 28 vin, eno jajce, v obrtniški trgovini pa 32 vin.; povsod i)o deželi pa, kadar prodaja pi idelovalec 20 v, v obrtniški ti'go-vini 24 v. Prestopki se bodo kaznovali z denar no kaznijo do 200() K ali z zaporom do treh mesecev, pri obtožilnih okolnostih pa z denai'no kaznijo do 5000IC ali z zaporom do ^ mesecev. Obligacije IV. vojnega posojila. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico naznanja, da so obligacije IV. avstrijskega vojnega posojila že i)i'islc in jih siranke, ki so podpisale vojno posojilo ])ri omenjeni zadrugi, lahko prejmejo ob uiadnih urah. Za goriške begunce je nabral gospod F, Ogrič s i)rodajo fotoslik v cesarice Elizabete bolnišnici v Novem mestu 12 kron. Čast! Vlomi in uboji, tatvine in roparski napadi se v zadnjem času na Spodnjem Štajerskem na prav grozoviti način množijo. Pred ki'atkim še-le se je zgodil roparski vlom v Schost.eritschevo ti'govino v Pod-lehniku pri Ptuju. Zdaj pa ee zopet poi'oča 0 dveh vlomih, ki so jih izvi"šili roparji v Leskovcu v Halozah, to pa pri Blodniku in Strascliilu, Nasilne roparje, ki so grozili 2 nožini in ilnigim orožjem, so komaj prepoditi. V sv. Barbari v Halozah so zopet nekega moža ubili in mu več tisoč kron oropali. Grozen zločin se je zgodil v občini Kot pii sv. Jakobu na Koroškem. J^astnica Pavličeve koče je prodala svojo posest sestričini Kanale. Ker ju bila ta Kanale na kupnini še nekaj dolžna, obenem pa jako skopuška, je sklenila staro žensko umoriti. Vzela je malo sekiro in čakala v predhišju, da bi Pavlic prišla iz svoje sobe. Ker ta ni pri.šla, šla je Kanale v sobo in je s sekiro ubila staiko. Potem je nnličii krvavo obleko slekla in drugo oblekla, skrila mrliča pod posteljo in odpravila z vodo sledove ki'vi iz tal. Zvečer je s svojim možem mrliča na voz naložila, vrgla čezenj 1 jubo, povedala ljudem, da gre v mlin, zavozila mrliča v jaiek in ga notri vrgla. Potem se je zopet mimo domu peljala. Ko so mrtvo i)ogrešalÍ in iskali, naSli so jo ljudje v jarku. Sum se je takoj obrnil iiroti morilki. Bila je s svojim možem aretirana in vklenjena odpeljana k sodniji v lložeku. Morilka je svoje dejanje brez vsakega kesa pi'iznala. Predrzen rop. l-radnik Levei in sluga Vantulek ogrske komercialne banke v Budimpešti sta (i. t. m. krog poldne prevzela v osrednjem zavodu za bančno tilialko v liakoczijevi ulici 47,000 krou in nekaj vrednostnih iiapirjev. Ko sta se s tem de-narjetn vračala v tilialko, jima je pribitel nasjiroti približno 18 leten fant v obleki bančnega sluge in rekel slugi Vantuleku: „Gospod Vantulek, jaz sem prestavljen iz centralo k Vam v lilialko, vi pa pridete v centralo. Izi'očite nii torbo in pojdite h kontrolorju." Nič hudega sluteči sluga je izročil toi'bo in se vrnil v centralo, uradnik je pa šel z novim slugom dalje proti Rakoezijevi ulici. Nenadoma pravi novi sluga, da je pozabil v centrali ključe iti da gre hitro ponje. Ui'adnik mu jc sledil in ker je jei sumiti, ga je hotel prijeti. A „sluga" se nm iznnizne in stcče v neko stransko ulico, kjei' je izginil. Doslej še niso našli drznega tatu. Vino po 52 v liter se prodaja v Gorici. Dopisi. Iz Mirno peči. V nedeljo, 12. t. m. je imel pri nas zjutraj cerkveno opravilo za begunce begunec vlČ. gosp. Franke, župnik iz Oseka. Begunci so prišli tudi iz drugih župnij — iz trebanjske, dobrniške, trebelske — kakor hitro so zvedeli, da jim bo govoi'il begunec-sotrpin. Pa tudi domači farani, med katerinn vživajo ubogi begunci prijazno gostoljubje, so se vdele-žili v lepem številu božje službe, tako da jc bila cei'kev do zadnjega prostora polna. Med sv. mašo je bila lepa, ginljiva jiridiga. Dvojen namen — se zdi — je imel vlč. gospod govornik pi'i tem govoru; Domačinom je hotel vzbuditi ljubezen do vbogih beguncev, ko je povdarjal njihovo revo, ker so morali zapustiti vse: svoje hiše, svoja polja, svoje vitiograde; povdarjal je vzgled Jezusov, kako je bil on usmiljen do vbogih, da storimo ttidi mi tako; povdarjal je, kako so vršili dela krščanske ljubezni do bližnjega svetniki (sv. Venceslav in sv. Martin), naíi vzgledniki in sc skliceval na naša usmiljena srca, da bomo po svojih močeli pomagali beguncem. Begunce pa jc tolažil, naj zaupajo v Boga, ker skoraj pridejo lepši dnevi. — Uspeh tega govora je bil naravnost sijajen. Begunci so bili })otolaženi, ko so Čnli besede domačega dtišnega pastirja in spoznali, kako je ravno on njih najboljši prijatelj, ker jih ne zapusti v sili, ampak vedno očetovsko skrbi zanje in jim lajša strašno gorje pregnanstva. Domačini pa so spoznali iz njegovih besed pravo njihovo bedo in sklenili, pomagati jim, kolikor bo v njihovih močeh. Marsikdo je naredil sklep: Čeprav sam sl-radam, tem revežem bom pomagal. Zopet nov dokaz, kako pripomore vse k dobrctini tistim, ki se boje Boga. Iz Suhora se poroča; Dne 27. okt, t. I. so žalostno peli zvonovi pri župni cerkvi sv, Jožefa in žalno je plapolala či'na zastava z občinske hiše v slovo, ko sc je vršil pogreb ponesrečenega župana g. Janeza KramariČ. Ljudje so prihiteli od vseh strani, iz domače in sosednjih žu|inij, da ga s|)remijo na zadnji jioti k večnemu počitku. Sprevod je vodil domači župnik vlč, g. Jak. Pavlovčič iz hiše žalosti do župne cerkve, kjer je bila peta črna sv. maša z libero in od tod na i)o-kopališče sv. Jakoba v Bercči vasi. Ob nijliškcm vozu so svetili občinski odborniki. Pred njimi je Šla vsa šolska mladina z učiteljstvom in dekliška Marijina družba. Za mrličem so stopali sosednji gg. župani: Alojzij Miiielčič iz Dokvicc, Martin Bajuk iz Kozakovega, Anton Bajuk iz Drašič, Ivan Kramarič in Matija Cesar iz Hado-vice, da skažejo zadnjo čast svojemu vrlemu tovarišu. V sprevodu so se opazili tudi tukajšnji gg. orožniki, mnogo uniatov in mnogo ljudstva v nepregledni vi'sti. Sprevod sc je pomikal v najlepšem redu do pokopališča. Tu je pokojniku pri odprtem grobu v slovo govoril v vznesenih besedah naš občečislani deželni poslanec gospod A). Mihelčič. Govor je bil tako pretresljiv, da ni ostalo nobeno oko suho. Na to so zapeli pevci žalostinko z upanjem, da se vidimo nad zvezdami. Grobarji so pa takoj zagrnili s črno prstjo zemeljske ostanke nam nepozabnega g. župana. Po pogrebu je Sla samo ena govorica od ust do ust, češ, da tako lepega pogreba in toliko zbranih ijudi se ni še videlo v tej občini. In prav jc tako! Pokojni župati je to tudi zaslužil. Saj bil je on lep vzgled celi občini, ker je bil globoko veren mož, vzoren gospodar, dober oče svojim otrokom, vesten in natančen v poslovanju Žujtanskih dolžnosti, posebno v sedanjem bojnem času ter vedno zvest pristaš S. L. S.; bil jc tudi član kraj. Šol. sveta in večleten odbornik metliške in suhorske hranilnice in posojilnice. Cast takemu možu! Umrl je, žal, v najlepši moški dobi star šele 47 let ter zapušča bolno do smrti žalujočo ženo in dva odrasla otroka. — Dragi Ivan, počivaj v miru, dokler se ne vidimo v nebeškem I'aju! Iz dolenjskega Kota. Tolikokrat se čuje sedanji Čas govoriti — a, sedaj je kmei. gospod, kmet odira meščana itd. Kako nepremišljen in krivičen je tak očitek, lahko spoznamo iz naslednjega. Čudno! Kar more kmetovalec postaviti na trg, živino, žito, kiom])ii', mleko . . . vsetiui temu so se diktirale maksimalne cene; a kai' mora on kupiti, to nima nikake maksimalne cene, k večjeiiiu — jictrolej. — Pšenica ima sedaj ceno 38 kroti; ker jo moram pa na kolodvor postaviti, mi za dovoz iz našega Kota pri metričnem stotu odletite ilve kroni. Ostane mi le 3(j K. Preje sem lahko doma ]>rodal po 28 do 29 K. Zvišala se je cena toraj le za 24 ''/o. Tako prilično tudi pri drugem žitu, pa še manj. Krompir se natn plačuje po devet kron — dokler mu je bila cena po 12 K, se ni noben komisjonar ganil — za dovoz mi odpadete dve kroni ])ri sto kronah. Ostane mi sedem kron ali 12 do 13% zgube, ker po devet kron sem ga tudi preje lahko doma prodal. Kaj pa delavci? Dvignili so zahtevo za 100 do 150%! In kar moi'am ku|)iti?! Podplati preje tri do štiri krone. Sedaj sem dal za-nje 3(j kron, to je 800% poviška! Navadno blago za delavca, lilačevina, preje 1'50 K do dve kroni, sedaj 14 do 18 K meter, kar znaša 933% poviška; enako je pri kotenini. Gorje ktuetovalcu-„gospo(|u", ki moi'a osem ali dvanajst članov družine obleči. Laškemu olju jc bila cena preje 1 K 12 h za liter, sedaj 13 do 14 kron, kar znaša 10G1% poviška!! Ako pa revni kmetič proda kakega pujska za par kronie dražje, brž pred sodišče s hudodelcem ! Povišal se je sedaj še zemljiški davek za 40''/o, posli, delavci zahtevajo povišek. Iz tega [ii'eglcda je i'azvidno, da mora kmetovalce opešati, ker prejemki njegovi niso v iiikakem razmerju s stroški. V Ameriki se je cena pri žitti dvignila za 220%i! Ja, pa je kmet voli jirodal ali konja, pa dobil zanje kar dva- do ti'itisoč kron. Vidite, da je kmet saj — baron! Počasi, prijatelj! Vedi, da voli, konji ne vzrastejo v enem letu v hlevu. Za to je treba treli do štirih let. Koliko dela, koliko truda in stroškov je imel kmetovalec v tem času s tem blagom! Marsikateri je moral radi klajc v najetu vzeti travnik, njivo, da je mogel prerediti živali. Preračuni vrednost , krme, poiabljene v teku treh do štirih let: plačo hlapcu, pastirju, njihovo hi'ano, nabavo stelje, del davkov, itd., pa bodeš našel tiazadnje, da je kmetovalec poleg tolikega truda k večjemu malo večje obresti od založenega kapitala prejel, kei' vol, kakor znano, ne daje mleka, ravnotako konj ne. Seveda je lepo slišali, ta pa ta je dva-ali 3000 kron za živali dobil. Nobeden pa ne misli, kako veliki stroški se tega držé. Še slabše, sevé, je pri pitanih svinjah. Ker ni zadostnih delavcev, mora edeti delati za dva, tri. Ob Času košnje, žetve, je mogel k večjeiini dve, tri ure počivati. Ob 11. uri spat, ob 2. ali uri zopet vstati. Sicer bi ne bil travnik itokošcn, njiva ne zaoraiia. Taka-le, pa še mnogo slabša, je podoba kmeta — „gospoda"! Iz bojnega polja piše nadporočnik g. inženir Albert Vedcrnjak, strokovni učitelj tia Grmu svoji gospej soprogi v cenzuriranem pismu z dne 30, oktobra med drugimi osebnimi stvarmi tudi sledečo vojtie zanimivosti: „ .,. V kratkem bodeš mogoče spet čitala, da je neki nadporočnik v rezervi spet bil odlikovan z najvišjo pohvalo. Da veš, zakaj. Ti hočem na kratko opisati nekaj epizod i/, zadnjih bojev, ki so za nas srečno iztekli, polenlarjcm jia njih korajžo precej ohladili. Seveda ni brež izgub šlo, a na laški strani jih je vsaj 3 do 4 krat več ranjenih in mrtvih bilo. A največje činlo pa je, da moja stotnija ni zgubila ne enega. Bog in srcČa junaška je menoj, tako vsi pravijo. 'J'udi latisko leto na Ruskem in letos maja meseca sem imel vedno srečo . . . Toraj k stvail Opazili smo pri neprijatelju neko večje delovanje, slutili in vedeli smo, da hoče posktišati svojo srečo s Bošnjaki. l\jdi mi nismo spavali. Kopali in rili smo pod zemljo kot krti, nastale so kaverne, iiomnožili municijo in z nest i'pnostjo Čakali napada Italijanov. Minuli so trije, štirje dnevi, a še nič. %% smo obiipavali, da .si je imlciilar pretiiislil vso stvar, no pa iianailnjc Sic je i>a le zaColo. SUdko setu siiaval; ni še etia ui'a niitiila, ko me moji telui'oiiisti iiriibiide. Ve.'i zasitaii nt.setii v pi'vciii treiiotkii vudcl, /a kaj sc gre. Čitiliio iii, ker cule noči no zatiiiiieii! očesa, „lioiiipaiiie Komtinlt." iiioi-a celo noč tKieti in i)ritliio iiaiizorovati vse, iiiedteiii ko si di iigi lahko malo oiMalincjo in spočtjcjo. Streljanje topov me je jia takoj zliiilitalo. Napad se je zaćol, pa kako. Gi'iiielo iti bobnalo je kot pri največji iieviliti. Ob 7. uri v jutro so je «a-(ielo! I-Iitro smo jo oiltiesli v kavcriie, podal se na svoj „Beobaclitnngsstand" tei' gitîdal íii štel gi'aiiate, ki so bile namenjene hrabrim bi'anilceiti soške fn)nte. Granate in pa, kar je še skoraj tiiijše, težke mine so jiadale ko toča 1)0 našili ponieijali. Čakal in po* slnškaval sem, kdaj da zaaijeni krik ranjencev, pa ni bilo nič tega. Najbolj so obdelovali moje desno krilo i]] eden moj takozvani „Stiitzpunkt" pred menoj. Ker ni bilo vetra, jc stal nad celo mojo in ludi nad sosednjimi pozicijami gost, nimenkast, zelenkast in tudi cni diišljiv dim. ^Mislil sem, da je „Stiitzpuiikt" in ž njim cela posadka zgubljena. To ho-bnajoČe streljanje je trajalo do pilbližno 1 2. ure dop{)ldne. Tedaj so se začule strojne puške kako)' da bi nekje voda vrela, sti'e-Ijanje se nam je bližalo. Znali smo, da so napad začne. Vsak je hitel na svoje mesto tei' komaj Čakal, da i)rismoiH ])ar gorkih pohlepneiini poientarju. Medtem je nalahek vetriČ j-azgnal meglo, in videli smo, kako liite Italijani iiroti nasiju žicam. Sovražni topovi so malce utihnili, ])otem pa začeli za nami sti'eljati v rezerve. Sedaj so se j)a naši topovi vseh kalibrov oglašati začeli. Videli smo, kako da cepajo polentarji, ki so nas napailali v štirih redih. Kateri so prišli do žie, so bili od tiašili bosanskih pušk ustreljeni. Ni jih dosti «šlo; še sedaj se jih vidi ležati. Ni^ mogoče jih poliopa-vati vse luienkrat. Ce jim hoče kcdo tia pomoč, bilo je seveda dosti laiijenih, ki niso mogli iti, pa takoj začno streljati. Prepustiti smo jih morali svoji žalostni usodi. Prvi napad sij'ajiio odbit. Pokončno stoje so tiiomci pucali za bcžcčimi sovragi. Zopet začne laška artilerija, hitro se spet vse zarije v luknje. Sledi še en napad, [la že z manjšo silo. Tndi ta je odbit. Nastala je noč. Utrujeni liošiijaki so pojedli svojo meiiažo, a še ni prišel čas odpočitka, krpati in popravljati smo morali, kai' nam je čez dan polenlar na žičnih ovirah in pozicijaii sestrelil. Med (letom v temni noči smo slišali gi'tiienje topov na levi strani, Drugi dan smo čiili, da so napadali ponoči naŠe leve sosede, in istotako bili krvavo zavrnjeni od Bosancev. Dva dneva so nas še z topništvom obdelavali, a brez večje škode, Piimirili so se, a mi smo se zopet hibko odpočili, pa ne dolgo, Ďez tri tedne se je spet začela ista komedija. Pa tudi sedaj smo srečno pi'estali ta peklenski ogenj. Ííali Bog niso polentarji ne prvič, ne drugič pi'išli v mojo bližino, kar je moje junake Bosance, ki so kar žejali po laški krvi, zeh) ujezilo. Dobili smo vsi pohvalo od vseh višjih i)oveljstev, Žali Jiog, je nniog Bosanec, jtinak, izdihnil pri sosednjih oil-delkili, posebno pa tam, kjer .sem bil maja meseca. Kakor veš, sem takrat zavzel zelo važno postojaidio in jo iztrgal lačnemu Lahu iz rok. Iz dotične Šumice, ki je naprej potisnjena iz fronte, se vidi poletiUrjem v hrbet, in to jim ne ugaja. Zatorej so tuili to rajžo najieli vse sile, nas pi'cgnati, pa Bog je drugače hotel. Kakor sem ti meiula že pravil, bi me kmalu pri drugem obstreljevanju zadela mala graimtica. No, ni eksidodii'ala, ampak se ponižno prikotljalja do moje kočice, kjer smo jo pred jiragom pomilovalno sprejeli in shranili v spomin na laške nu'cine. Nekaj me pa jiri vsej stvari jezi. Vse di'tigc polke se hvali uvek po novinah, a hrabrih Jiošnjakov se pa nikodo zasluženo jiohvalo še prejeli. Najmanj vsaki drugi se ponaša a kako hrabrost 110 svetinje,o, in zgodovina menda ne bo pozabila junakov, ki so se neštetokrat odlikovali in i>relili kri za svojo ilomovino in svojega ljubljenega vta-dai'ja. Niso nas lansko leto zastonj nazivali elitno gardo b Ii 4; kjer se jc kaj škvařilo, pa smo zopet popi'avili . , Národna. „Zakaj že greš nocoj ?■' „„Zdaj moram iti v boj! Me cesai', domovina kliče. 1'oslal pozdrave bom čez griče!"" In mati žalostna vsa, nevesta je zaplakala: „Pa [iiši kaj, pa piši kaj!" „„Bom Že, bom že, vsak teden vsaj."" in šel od doma je pojoč odpotoval v temno noČ a jiisa! ni Še nič domov odkar zapustil je očetov krov. In ko so bili zbiani vsi v majhni kočici nekoč, udarilo na oííiío je, zapelo je v temno noČ. „Ta zvok pi'išel jo iz daljin," . razlagal jim je stari mož, „pošilja ga vas mi'tvi sin, to zadnji jc njegov spomin !" j. m. Gospodarstvo. Lepo sadno drevje se dobi iz dicves-nice kmetijske šole na Grmu, in sicer visoko in pritlično drevje najliolj pi-iznanih vrst. Cena visokim jablanam po I K h do 1 K 50 h, visokim hruškam po I K 40 h do 1 K 70, i)ritličnim jablatuuii in hiuškam po 2 K. Naročila .se izvršujejo proti povzetju. Cepljene trte na rii>aiio portalis se dobe iz trtnice kmetijske šole na (ii'mu (pošta Novo mesto) in sicer sledečih vi'st: kraljevina, silvancc, veltlinee, rdeči vrh, beli burgundee, tratinnee, žlahtnina, portugalka, l ulandee, žametna črnina in pai iška žlahtnina, — Cena posainezriijn ccpljenkam 3n li, cena od 1000 eepljenk dalje 24 h. Naprodaj so tudi Iniťe ripaiie í>ortalÍs in aramon rupesliis. Cena po dogovoi'u. Oddajažvepla vinogradnikom. Deželni odboi' je lazdelil letos v,sega skupaj šiiri vagone žvepla, in .sicer tri vagojie v Času žvcplanja iu eden vagoji [lozneje za pi vo )(otrcbo prihodnjega leta. Od prvili treh vagonov so [irišle na posamezne vinorodne okraje sledeče množine naročenega žvejda in sicer: na Postojnski okraj, t. j. v Vipavsko dolino 23.r)iJt) kg, na Črnomaljski 34()2 kg, na Novomeški 153(i kg, na Krški 13H2 kg in na Kočevski loo kg, skupaj 30,000kg. Pretežna veČina je šla tedaj v Vijtavsko dolino, ki se ima od nekdaj bojevati z grozdno plesnijo in kjer so gospodarji vajeni temu delu. Vsi di'iigi okraji so naročili dosti manj žvepla, dasi bi ga biii letos več jiotre-bovali, ii! velja to po.sebno za Ćrnorimljski okraj. Četrti vagon soje po do.šrh naročilih tako-le porabil; V Postojnski okraj se je dalo 4133 kilogr., v Črnomaljski 207i> kg, v Novomeški 104 1 kg. v ki'ški 1Í)-17 kg in v litijski 200 kg. iz teh nai'očil je povzeti, da so se tudi dolenjski vinogradniki 1)0 letošnjih težkili izkušnjali začeli bolj zatiimati za žvcplanje trt, kajti pi'cjeli .so od zadnjega vagona okroglo (iOdO kg, tedaj več kakor polovico. Od skupnů množino 40.(i00 kg žvepla je odpadlo potemtakem za Vipavsko dolino 27.i! 17 krat v vojski in sedemki'at ranjen; devet konj so sovražniki postřelili pod njim; imel je 42 redov in visokih odlikovanj. Vojaki so nazivali Radeckcga sjiloli „očeta" kei- bil jim je zares vedno ski'ben oče, ki je ljubil svoje vojake in hvalil njihovo junaštvo. Gi'of Radecki je dajal pa tudi vsikdar najlepši zgled svojega katoliškega mišljenja in veiskega jii-epii-eanja, katerega ni nikdar skrival do smrti, Z rožnim vencem v roki je vodil čete v boj po gotovo zmago. Ne gi'Ška, ne rimska drŽava ne more Izkazati iz junaških svojih časov lepšega, čistejšega značaja, kakoi' je bil maršal Radecki. J.)al Bog, da bi duh njegovih krasnih uzornih lastnosti: domoljubje, zvestoba do cesarja ter hrabrost, i)reveval še tudi dandanas našo armado, da jo stori nejiremagljivo tudi v sedanji borbi z vcro-lomnini Laltom ! Radecki pa nam ostane večni dokaz, da jo božja previdfio,s(, v vseli časih naklonila avstrijski vladarski hiši v najinijšiU stiskah rešilne tnože zmagoslavnih dejanj, ki so vodili hrabre in zveste vojne b končni slavni zmagi, docim jo žrtvovalo domoljubje največje žrtve. ]îog obvaruj tudi nadalje vladarsko hišo in njeno avstro-ogrsko monarhijo! „Dol. Novice'' bi ne smele manjkati v nobeni hiâi na Dolenjskem. Požigi v celjski okolici. Dne 4, t. m, proti 9. uri zvečer je bila alarmirana požai'iia biamba |>o stielu na Miklavževem hribu. V ognju je bilo go.siio-darsko poslopje posestnika Conlidentija y Savodni, 5 minut oddaljeni vasi ))ri Celju. Takoj piihitclim i)ožarnÍm hrambam iz Celja iu celjske okolice se jc posrečilo ogenj lokalizirati, da se ni razširil na sr)sednja ])o-slojija. Zgorelo je precej spravljenih (»oljskih piidelkov in orodja. — V nedeljo zvečer proti 7. uri zopet poči stitd. K'rvavo je rdcčilo nebo v isti smeri nad mestom. Gorelo je zopet v Savodni, kakih I 50 korakov oddaljeno od Conlidentija. V ])lamenih je stala liiša in gospodarsko poslopje posest-nice Srelmčan. Veter jc močno pihal in nosil ogorke po bližnjih strehah, ki pa so k sreči vse iz opeke, ker drugače bi bila brezdvomno zgorela cela va.s. Požarne brambe so bile takoj zopet na licu mesta in so po večurnein napornem delu omejile ogenj. Posestnica Srebočaii trpi ogromno škodo. Zgorelo ji je 12 svinj ter mnogo blaga v vrednosti par tisoč kron (je ti'govkiT z drobnai'ijamij ter vsi poljski pridelki in pohištvo. Prebivalstvo Savodne je po teh dvOli hitro sledečili požarih bilo zelo razburjeno. Oblasti so stoi ile vse, da bi pi'išle Jia sled požigalcu. — Po teh dveh požarih je upalo prebivalstvo prihodnje noči mirneje spati. Pa zopet v pomleljek proti 9. uri zvečer naznanita strela iz topiče ogenj v bližini. Zopet se v isti smei'i zusvita nad mestom, in ljudje so v razburjenosti hiteli na kraj požara. Gorelo je v vasi Orel, 5 minut oddaljeni od Savodne. V plamenih je stalo še-Ic novo gospodarsko posloi)je posestnika Štora. Požarne brambe so zopet takoj [irihitele in neumorno gasile. Prišlo je takoj tudi vojaštvo \n Teharčani s svojo bi'izgalno, in ogenj se je posrečilo omejiti na eno poslopje. Škoda je tudi tukaj velika. — Oblastim se je isti večer posrečilo, prijeti zločinca v osebi nekega bera&i, ki je obstal čisto mirno, da je zažgal pri po-žestiiici Srebočan s cigareto po iiepj'evidnosti. Ljudstvo pa je mnenja, daje ta berač samo orožje organizirane bande, ki zažiga po okolici. To so i)o1rjujc tudi s tem, ker so lioteli neznani zlikovci v noČi pred požarom pri Lloniidentijn vlomiti pii istem. (Jonlideii-tijev sin sliši ponoči šum pri hišnili vratih in gre pogledat po vzroku istega. Ko odpre vrata, stoji i)ied istimi črno maskirani moški, ki takoj potegne dolgi nož in obenem zažvižga. Takoj priskočita istemu na pomoč še dve čiiso maskirani postavi. Sin zbeži skozi vi'ata, zlikovci pa v gozd pri Sv. Jožefu. V noči nato izbiaihno i)ožar pri Conlidentiju. — Razburjenje prebivalstva se jc pa še bolj povečalo v torek proti (i. uri zvečer, ko zopet — četrtič — poči strel in signalizira ogenj. Zopet požar pid Conlidentiju. Požarni i)ranibi sta takoj zopet prihiteli in po parurnem delu omejili ogenj. Med tem' ko je gorelo pri Conlidentiju, so opazili v bližnjem gruKH'jU dve postavi Čciieti, enega vojaka in enega civilista. Oba sta zbežala v bližnji .ložefov gozd in se ju ni posrečilo piijeti. Na nekem drevesu so našli pi'itrjen listič z napisom: „Gorelo bo tako dolgo, dokler se ne konča vojska!" Ui)anio, da se oblastim kmalu posreči izslediti zločince in jih dovesti roki l)ravice, da dobijo zasluženo kazen. — Okolica je zastražena po varnostnih oi'ganih. Loterijske številke. Gradec, s. novembra (>2 3i) 27 25 8fi IVflN SVETEC brivoc in vlasuljar RUDOLFOVO (Jliiviii Irfï, gj^ nasproti mestni hiši l)riporoĚn že íí!k'otúv\jeiie Ijisihí kite v vseh bai viili. izileltije tudi dnijie lasne potrebšiiinc ter ima vedno v zalojji ixullafíe, mila, pidatno tekočino Ilair-peti ol in Itjij i iiin' i>rati Í7,[)U-daiijii las, poteiii Ituriïit Z!i slKunio oiistninitev kiifjiti očes in iifDM:« toaletne stvari. — liajnij'' i'a drobno in liebol« zmešiiut) in i'ozaiie žensko lase. ]-!H-24-2í V najem se išče v mestu lep, vellK loKal Ponudbe na upravništvo „Dol. Novic".