LETNIK XXX Žive naj v/i norodi. ki hrepene dočakat dan, do koder /once hodi, prepir iz /veta bo pregnan. Da rojak. pro/t bo v/ak. ne vrag. le /6/ed bo me- jak. (PREŠEREN) Končno spoštovane državljanke in državljani Ko zvemo veselo, a nepričakovano no-fco, ali ko zadenemo dobitek na tom-PH, s srećko, je naše veselje prešerno in Vno, kakšnih globljih in plemenitih ču-[ev v naši zavesti pa običajno ne pušča. •'idar pa dosežemo cilj, za katerega smo i morali truditi, se marsičemu odpove-»'/, ali potrpežljivo čakati in vztrajno '^pričevati, je to polno veselje, veselje Mranjega zadovoljstva, da smo nekaj pravili dobro. Ob tem se nam dviga bntozavest in navdaja ponos. Vsaj sprva MA' kar pozabimo na napore, ki so bili Voženi, oporekanja, ki smo jih bili de-f*ni, nemalokrat tuđi ponižanj in trplje-f/a. ,,/n sredi januar ja letosje to ljudstvo, ki ''vina Slovenskem, doseglo takšen cilj in '°čakalo dan, ko so številne države (Vefa priznale voljo ljudstva: živeti v neovisni in suvereni državi. Ne brez sim-}olike je prva med njimi bila Vatikan. Nedvomno je spoznan je, da si svoj >°spodar na svoji zemlji, navdušujoč in prijeten občutek. Je kot zavest, da obvla-daš svoje ravnanje, strasti in čustva do takšne mere in na takšen način, ki vzbuja spoštovanje in dviga ugled. Prepričan sem, da tako ćutimo tuđi mi ob priznanju države Slovenije in da nas cenijo sedaj tuđi tišti, ki so sprva naš cilj šteli za neresnega, utopičnega, zgodo-vinsko zamujenega, ali se nam morda ćelo posmehovali. Nikomur ne zame-rimo, vsem odpuščamo in z vsemi želimo enakopravno živeti v miru. Končno je vsakdo prispeval svoj delež in vsi imamo določene zasluge. Vemo pa tuđi, da borno svojo zrelost morali neprestano dokazovati z modrimi odločitvami, preudarnim ravnanjem in doslednim spoštovanjem v svetu prizna-nih civilizacijskih norm ter vrednot. Zato so ti dnevi samo predah, so samo do-godki, ki nas obvezujejo. So pa tuđi čas, ko z upanjem in zaupanjem zremo na-prej, ko nam je preteklost samo smero-kaz, kam moramo, da ponovno ne skre- nemo, kaj smemo in česa se izogibajmo, da bo življenje nas vseh bolj strpno, pol-nejše in človeka vredno, pa tuđi boga-tejše in moralno kakovostnejše. V želji, da bi v samostojni, od sveta priznani Sloveniji živeli kot urejena družina, si pomagali in bili enotni v velikem, si sezimo v roke in ostanimo srčni. Čestitam! Predsednik Skupščine Domžale in Republiški poslanec ERVIN-A. SCHVVARZBARTL ■_.f~ GOVOR OB PRAZNIKU DRŽAVNOSTI V HKC 1991 Cena priborjene samostojnosti Spoštovane tfame in gospodje Mo je pred letom dni, ko smo fovesno razglasili voljo ljudstva, da želi živeti v svoji neod-fisni državi, a svet te odločitve I'i sprejel. Naložil nam je težke jkeizkušnje, ki smo jih uspešno prestali, in po šestih mesecih itonovno terjali svojo suverenost. Toda mračne sile prete-TOSti so nam hotele našo na-Iiero preprečiti s silo, tako kot 'ft počno v nesrečni Hrvaški. Še se spommjamo, kako smo pod vtisom dogodkov v naši neposredni blizini, v Depali vaši, prekinili slavje v Domžalah in je naša Godba lahko začela in končala svoj koncert samo s himno, ostali pa smo komajda uspeli posaditi in blagosloviti lipo miru, sprave in suverenosti. Za slavnostni govor pa ni bilo već časa. Zoper nas se je zarotila jugoslovanska soldateska, svet pa je samo nemo in zadržano spremljal našo agonijo in trpljenje ljudi. A mi se nismo vdali, zakaj volja ljudstva je Dila močnejša, kot je svet računal in tuđi sreča ali Bog, kakor za koga, nam je bila naklonjena. Bil je to čas velikih pričako-vanj in vznesenosti, ki se po-časi izčrpava in ga bo sele zgo-dovina znala pravilno oceniti. Pa kljub temu. Dobili smo svojo ustavo, prvič v zgodovini tega naroda, tega ljudstva, ki živi na slovenski zemlji. Svet nas mukoma, a vendarle zače-nja priznavati kot suveren in sebi enakopraven narod. Imamo demokratično oblast in strankarski sistem kontrole iz-vajanja te oblasti. Zaključili smo z utopizmom, srečujemo se s težavami države, ki želi biti tržna, a tuđi socialno pravična. Čas velikih odločitev je torej za nami. Sedaj živimo čas iskanja identitete in ustvarjanja detaj-lov. To pa ni obdobje, ki bi navduševalo, ampak obdobje odpovedi, preizkušenj naše sta-novitnosti, vztrajnosti v delu, iskanju in uresničevanju malih idej, pa tuđi razočaranj in ma-lodušja, če ni dovolj hitro vidnih rezultatov in trdne volje. (Nadaljevanje na strani 6) (V SLAMNIKU« |P R E BERIT E ki Kje bodo končali vaši davki? SU, i i____________________________________k________ Župan na obisku 11 Dober dan, Hrastnik If Novi zvonovi v Domžalah StJI Kabelska TV v Domžalah St. II Prijetno popoldne v Mengšu i I! Kultura li Red in snaga sta pol blaga II Šport 0 Klub anonimnih alkoholikov Samostojna Slovenija, kdo bo tebe varoval? Razprtije med strankami prav gotovo ne. Različiti pogledi so naravni, ćelo znotraj ene same stranke je dinamizem nezanemarljiv. Samo s po-močjo različnosti lahko pri- spemo do enotnosti, do skup-nega imenovalca, ki je temelj za skupno delo v blagor samo-stojne slovenske države navz-noter in navzven. Ozki strankarski interesi ne koristijo dolo- čeni stranki, kolikor ne koristijo narodu, na to pa usodno in po pravilu vedno pozabljamo. Strankarsko življenje se v naši občini z nekaj izjemami, ki so bolj ali manj obrobnega po-mena, lepo razvija, čeprav ne moremo govoriti o zavidljivem sodelovanju ali povezovanju, kadar gre za skupno interesno področje. Morda nas bodo pre-budile priprave za aprilske voli-tve. Ko je tako imenovana Stražar-jeva komisija razkriki nova imena za slare ulice, je ta zlasti pri neka-terih dvignila precej prahu: zaskr-beli so jih finančni izdatki za preimenovanje ulic, će ne morda bolj »poseg« v polpreteklo zgo-dovino. Kaj je reći ob tem? Nič kaj boljšega kakor: Prah je sicer prah, a se dviga samo za dobrim konjem. Če nam bodo vodilo pri preimenovanju ulic vrednote, po-tem borno z njimi ustregli tuđi tištim, ki so čvrsteje prirasli na stari sistem. Toda - ali je stari sistem ali natančneje: konkretno narodnoo-svobodilni boj imel sploh posluh za vrednote, ker ga je napajal komunizem' Škodljivo bi ravnali, če bi zasenčili NOB: ideja o osvoboditvi izpod okupatorja je čista in mnogi borci nišo vedeli za »čistke« v Kočevskem Rogu in na številnih drugih krajih - boju proti okupatorju se je namreč pri-clružil in ga ćelo nadkrilil boj za oblast. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je ob neki priložnosti dejal: »Spoštujemo borce, ki so se borili proti okupatorju, spoštujemo pa tuđi tište, ki so se uprli revolucionarnemu nasilju.« Spoznali smo namreč, da je bilo v imenu revolucije storje-nih mnogo zločinov. Ne moremo pustiti, da bi kjerkoli imele ulice imena teh ljudi. Ulice - tu mislim predvsem na Domžale - morajo biti imenovane po zaslužnih Iju-deh, pa naj ti izvirajo iz NOB ali od drugod. Ker pa se politika me-nja, pa so seveda književnikt in drugi ustvarjalci najprimemejši, da po njih imenujemo ceste in ulice. Tu ne gre za spreminjanje imen za vsako ceno, ne more pa biti imenovana ulica po nekom, ki je na primer ustrelil soborca, ker je ta »ukradeU kos mesa. Prepričan sem, da borno Domžal-ćani oziroma domžalski obćani podprli preimenovanje ulic in radi prisluhnili argumentom Stra-žarjeve komisije, kajti imen ne spreminjamo zaradi spremembe same. Naša dolžnost je, d J) Rekonstrukcija ceste Črnuče-Domžale (četrti pas) i Ambicija v letu 1992 je izdelava projektov in pridobitev vse potrebnih soglasij za investicijo. Na Republiško upravo za ceste, borrt stalno pritiskali, da bodo investicijo uvrstili v svoje planske dok' mente. K) Nov investicijski ciklus v obrtni coni Trzin ' Na mnogih zemljiščih, ki so bila prodana v obrtni coni, do dan'i nišo začeli izvajati programa, čeprav je bil to pogoj pri nakup zemljišč. Bodoče investitorje borno spodbudili, da se bodo vlaganj začela čimprej. V letu 1992 moramo tuđi prodati občinske parcel1 Osnovni pogoj je zaključiti urbanistične postopke (zazidalni načd Določene investicije v obrtni coni borno vključili v program obvezni1 L) Izgradnja PTT omrežja v moravski dolini in Črnem grabnu i Prek stalnih stikov in zahtev do PTT (in občinskim deležem ) sofinanciranje projektov), moramo doseći, da se moravska dolina ' crni graben vključita v republiške PTT programe. Idejni projekti so i v izdelavi. M) Vzpostavitev informacijskega sistema S prehodom v informacijsko družbo moramo tuđi v Domžal i Spodbujanje vseh aktivnosti, ki prinašajo dobiček in novo aku- ^•jjlacijo (podjetništvo, obrtništvo...) ^arnenili smo sredstva za kreditiranje, subvencioniranje prispevkov J l2obraževanje menagerjev. Teh sredstev bi si želeli več. Posamezni °8rami bi se lahko vključili v program obveznic. J) Blažiti rast nezaposlenosti rUdi v letu 1992 smo namenili sredstva za izvajanje javnih del. *r8anizirali bomo tečaje za nezaposlene, prek spodbujanja zaposlo-*nja (subvencioniranje prispevkov) bomo stimulirali delodajalce. ^) Normalno delovanje potniškega prometa uv tn'ški promet je na področju Domžal deficitaren, zato ga je ..ptrebno delno financirati iz proračuna. V planu imamo razne ukrepe: •.°ncesije na nerentabilnih prograh, ukinitev nekaterih linij...). Ob '{,'^enem interesu bomo stimulirali lastno prevozno (regijsko) družbo. v) Poceniti delovanje občinske uprave z oddajo objektov in del "a)em (koncesije) i 1^91 smo ^e sk'enili koncesijske pogodbe za objekt Hale omunalnega centra, športni park Domžale in Center požarne varno- ■'■ Podobno bomo storili tuđi z objekti: tenis hala, počitniški dom Krk. Or|cesijske pogodbe bomo sklepali za dejavnosti: prehrana za javne vode, prevoz učencev v solo, lokacijska služba, pogrebna aejav- ^>st-odvoz avtomobilov(pajek...).V letu 1991 smo to storili z dimni- ursKo službo, zimsko službo, vzdrževanjem čest in zelenić. £) Izvedba denacionalizacije ( l;> je določil komisije, ki bodo izvajale zakon o denacionalizaciji. /Se vl°ge, ki bodo prihajale, bomo reševali čimbolj ažurno. V prora- nu bomo za ta namen določili potrebna sredstva. il V^' Kvalitetne veterinarske usluge i V'letu 1991 smo sofinancirali izgradnjo veterinarske postaje. Stimu-ri ar?00]0 Privatno prakso na področju veterinarskih storitev. j! ^ ' Stimuliranje kmetijskih izdelkov na domu V okviru zakonskih možnosti bomo legalizirali prodajo kmetiiskih Jdelkov na domu. J J i TCh PreoD'i' Uporaba blata CČN v kmetijske namene -,, a b°mO ŠtUd'je ('Z ekološke8a sklada), ki bodo nakazale /lomnik Domžali? Povest o dobrih Ijudeh (Nadaljevanje s prejšnje strani) Katja, Marija in Ankica so vesele, da so na svetu še dobri Ijudje, kot sta Dano in Zofka. Vedo, da ni lahko sprejetir pod? streho toliko ljudi. Čeprav sta oba upokojenca, praviio dekleta, sta sele sedaj već kot aktivna! Zofka se smeje: »Naen-krat smo res kar velika družina. Z Danom imava tri hčerke in pet vnukov. Dve hčeri sta poročeni in ne živita doma. S prostorom smo sicer malo na tesnem, a kar gre. Kuhamo vsak zase. Drug drugemu se moramo prilagoditi. Otroci so zelo pridni, zlasti je zelo prisrčna najmlajša Mija. Priden in nezahte-ven otrok. Dano pravi, da bo ostala kar pri nas. Želimo si le, da bi vsi bili zdravi in da bi bilo čimprej vsega konec.« Malo je ljudi, kot sta Zofka in Dano Juteršek. Brez trohice slabe volje in kot samo po sebi umevno sprejemata dejstvo, da pač imata povećano družino. »Človek samo naše pomisli. Kaj bi bilo, če bi se znašal sredi vojne? Kdo ti bo poma-gal, če ne prijatelj,« prvi Zofka, ki le dodaja, da jim veliko pomagajo tuđi sosedje, prijatelji in znanci. Danovi pevski kolegi iz Tosami-nega okteta so takoj ponudili po-moč, Silvo Prenar je ćelo prinesel moko in krompir, otroci so preskrb-Ijeni s potrebnimi oblačili, saj so s seboj pripeljali le nekaj malenkosti. Soseda Cerarjeva, po domače Logarjeva, vsak drug dan prinese mleko, sosed Vilar je pravkar prinesel jabolka, med in steklenico moč-nega. »Za Dubrovnik!« je dejal. »Ne, nisva ostala sama,« pravita Zofka in Dano. »Zato se vsem, ki nam pomagajo, zahvaljujeva. Saj sama vseh stroškov res ne bi zmo-gla. Oba sva upokojenca, s pokoj-ninami pa veste, kako je. Velikokrat pa ju obiščeta Nada Pišek in Helena Mohar iz Tosame, zelo sva hvaležna tuđi Mirni Zicherl, pa kra-jevni organizaciji RK Dob - obi-skala nas je gospa Srebotnjakova, pa občinski Karitas. Hvala tuđi sindikatu in občinski organizaciji RK. Posebno prav nam bodo prišle ple-nice.« Zofka in Dano pravita, da so še dobri Ijudje na svetu. Tega se še posebno zavedajo Kati, Marija in Ankica, njihovih šest otrok in vsi, ki poznamo Zofko in Dana Juterška, človeka z veliko začetnico. Devetim Ijudem sta ponudila dom, toplino in prijazno besedo. Že samo slednje marsikdo od nas ne zna več dati. Valentin Capuder - Oštirjev Tine s sestro Ano med županovim obiskom na njunem domu. Županov obisk pri Valentinu Capudru V okvir obiskov, ki jih je go-spod župan Ervin Anton Schvvarzbartl pred božičnimi in novoletnimi prazniki namenil posameznim občanom, sodi tuđi obisk pri Valetinu Capudru v Krtini. Ker je bil doma pri Ošrju v Škocjanu, mu domaćini pravimo kar Oštirjev Tine. Župan je Tineta kot zadnjega v vrsti svojih obiskov obiskal po-poldne pred božičem in se v prijetnem klepetu z njim za-držal skoraj eno uro. Kako je Tine oslepel? Najprej je Tine županu povedal, kako je pred dvainšestdesetimi leti oslepel. »Bilo je tistega usodnega silvestrskega dne, zadnji dan v letu 1929 zvečer. Brat Jože je prišel od vojakov do-mov na obisk. Sosed, Brnadov Tone, lože in jaz, imel sem komaj dobrih petnajst let (rojen je 8. fe-bruarja 1914), smo se dogovorili, da borno zvečer streljali. Jože je s Prevoj prinesel nekaj streliva. In rečeno storjeno. Nekje smo ćelo dobili cerkveni možnar. Vse potrebno smo pripravili v ulicah med Komparetom in Phačem. Zvečer, bilo je že temno, je v Škocjanu prav zares pokalo. Toda nenadoma se je namesto strela po vaši oglasil jok. V nesreći sem jo najhuje skupil jaz, saj od tistega usodnega večera ni-sem nikoli več videl. Več kot štiri mesece so si zdravniki prizadevali, da bi mi pomagali, vendar brez uspeha.« Veliko je še večjih revežev. Tako nekako je Tine povedal županu. »Največji reveži so tišti, ki nikoli nišo z ničemer zadovoljni in nikoli nimajo dovolj. Teh pa je vse već,« je pribil Tine. Nato se je spomnil razmer v Škocjanu v njegovih mladih letih. »Vedel sem ćelo, pri kate-rih hišah v vaši so imeli vsak dan kruh na mizi in pri katerih so bili največkrat brez. V trgovino smo ho-dili po pol kg sladkorja. Včasih vsa vas ni porabila toliko sladkorja, kot ga sedaj ena hiša, pa pravimo, da je hudo. V glavnem je tedaf»pel« sa-harin; tega so na skrivaj pred finan-carji in orožniki nosili »kontraban-tarji«. Pri tem sta bila najbolj spretna Martinova Katra z Vira in Vrniškov Peter iz Ihana. S prodajo te dobrine pa so se ukvarjali tuđi vsi kitarji, medtem ko so odkupovali kite za domžalske slamnikarske to-varne, so pridno ponujali saharin. V Škocjanu pa ga je zmeraj imela pri roki Phačeva mama«. Hvala Bogu, da sem šlep! Človeka kar pretresejo take besede, po-sebej ko jih izreče človek, ki že več kot dvainšestdeset let ni videl ne svetlobe ne sveta okrog sebe in ne ljudi, s katerimi se vsak dan srečuje in pogovarja. Izredna moč in dobra volja izžarevata iz našega sogovor-nika, in bi marsikomu v precej bolj ugodnih razmerah in udobju, da ne rečem mnogim v razkošju imel marsikaj povedati. Marsikaj bi mo-gel povedati tuđi mladim. In marsikomu bi bil Tinetov optimizem, ki ga ima v izobilju, zelo korišten. Svoj hvalospev Bogu pa je Tine zaključili »Kaj vse se je pri nas godilo med drugo svetovno vojno! Ce bi bil videl, bi me najbrž že ne bilo več.« Tine pa ni tako šlep, kot mislijo mnogi, ki ga ne poznajo in ga nemo srečujejo ali se mu ćelo izognejo, ker mislijo, da jih ne vidi. Tine je v pogovoru povedal, da je v njego-vem spominu svet okrog njega ostal takšen, kakršen je bil takrat, ko se je pred njegovimi očmi za zmeraj stemnilo. Vendar Tine živi naprej po svoje. Novice in dogodke, ki mu jih povedo drugi, veliko jih sliši tuđi iz radio in televizije, sproti dodaja svojim spominom in si tako dopol-njuje svet in ljudi okoli sebe. In če temu dodamo še to, da ima zelo bister spomin in da je še pred nekaj leti rad igral na harmoniko, si lahko predstavljamo živahnega in prijet-nega sogovomika z veliko optimizma in dobre volje. Kako si se prebija! skozi življenje? Nekaj več kot dvajset let sem delal doma. Čeprav sem popol-noma šlep, sem krmil živino in tuđi sam pripravljal rezanico. Rezal sem jo na roke na »trugo«. Prav zaradi tega dolgo nismo imeli slamorez-nice. Sele leta 1951 sem se na pri-govarjanje Pavleta Pirea iz Kanderš, ki je tuđi popolnoma šlep, odločil in šel v zavod za slepe v Škofji Loki. Po nekaj več kot treh letih se je izučil pletarskih del. Ko se je vrnil v domačo vas, si je na podstrehi uredil delavnici in prijel za delo. Od tedaj je dan za dnem pletel iz protja otroške vozičke na kolesih, Košare za perilo in druge izdelke iz protja. Izdeloval je bolj grobe izdelke, ki so se dobro prodajali. Vse to je izdeloval za Dom v Ljubljani ter s tem kar nekaj zaslužil, glavno pa je, pravi Tine, da je bil socialno zavaravan in je tako prišel do po-kojnine. Ne piši, da je pokojnina skromna. Na vprašanje, ali je pokojnina skromna, me je Tine zavrnil: »Ne piši, da je skromna. Tolikšna je, da se v redu preživljam.« Kako do svoje hiše? Od sestre Micke sem potem, ko se je poročila in se je nameravala odseliti na No-tranjsko, kupil hišo. Ko je zvedel, da je v Krtini skupaj z nekaj zem-Ijišča naprodaj Novakova hiša, se je odločil. Staro Andrletovo hišo je prodal, potem sta skupaj s sestro Ano, ki skupaj tuđi živita, kupila Novakovo domačijo. Leta 1965 sta začela zidati novo hišo. Pri tem sta jima v stiski z denarjem največ pomagala Tine Premk-Gmajnar in Ju-rij Miš-Škof iz Krtine. Kljub vsemu je Tine veliko dela opravil sam. S hvaležnostjo se spominja vseh, ki so mu na njegovi težavni poti pomagali, da si je uredil delavnici in pomagali do protja, in tuđi sose-dov, ki mu še sedaj radi pridejo na pomoč, ko njihovo pomoč potre-buje. Ob zaključku pogovora se je Oštirjev Tine zahvalil za županov obisk, še posebej je bil vesel darila, ki ga je ob tej priložnosti dobil. Posebej je omenil, da je za dvati-sočtolarski bon nakupi I špecerije. Hkrati se je zahvalil tuđi vsem tištim v Domžalah, da je brez pri-spevka prišel do telefona. »Telefon mi veliko pomeni. Kadar mi je dolgčas, pa pokličem svoje prijatelje po Sloveniji, ki smo bili skupaj v bolnici ali v zavodu za slepe,« je svoj pogovor končal Tine. ŽUPAN NA OBISKU Srečno 1992 »Praznični dnevi so priložnost, da se srečamo, se pogovorimo, si zaupamo svoje tegobe, probleme, povemo drug drugemu, kaj bi še lahko naredili, da bi nam bilo vsem lažje. So pa praznični dnevi tuđi priložnost za prijateljski obisk, to-pel stisk roke, dobre želje in prav to je namen mojega obiska pri vas,« je bilo napisano v kratkem pisemcu, s katerim je svoj obisk pri nekaterih naših občanih najavil Ervin Anton Schvvartbartl, župan naše občine, preden je v predprazničnih dneh obiskal občane. Terezija Deveti ndevetdeset let bo letos stara najstarejša Domžalčanka, ki se je zelo razveselila županovega obiska. Masikaj zanimivega je po-vc^dia o svojem skoraj stoletnem življenju in pri tem večkrat omenila misel, ki je še posebno pomembna za današnje čaše: »Ljubezni manjka, ljubezni, ki bi pomagala, ki bi dajala moč, da bi lažje prema-govali težave... Teh je bilo vedno dosti in gospa Terezija ve, da se jih da premagati. Da bo le mir, zopet poudarja in le želimo si lahko, da bi se njena želja v letu 1992 uresni-čila. SrečKo Srečko je mlad fant, poln optimizma in želje po življenju, kakrš-nega je živel pred nesrećo. Skočil je v domžalski bazen, se poškodoval in danes je vezan na posteljo in invalidski voziček. »Vesel sem vašega obiska,« je rekel in vse njegove besede so ena sama želja pa tuđi prepričanje, da bo kdaj v pri-hodnosti bolje. Posledic nesreće je iz dneva v dan manj, in čeprav so bili zdravniki sprva skeptični, Srečko ni obupal. S trdno voljo pre-maguje vsakodnevne težave in se veseli še tako majhnega izboljša-nja. Veliko prijateljev ima, ki ga redno obiskuiejo. Sedaj ga bodo lahko poklicali tuđi po telefonu, ki je bil novoletno darilo in ga je Srečko nujno potreboval. Naj te trdna volja spremlja vseh 366 dni v letu 1992, Srečko! Dragica Dragica živi v večji stanovanjski hiši v Domžalah. Županovega obiska je bila vesela. V kraktih bese-dah je predstavila svojo življenjsko stisko, svoje tegobe in probleme, v katerih pa vedno najde tuđi kan-ček sreće. Praznični dnevi so bili letošnje leto zanjo toplejši, saj je zato poskrbelo novoletno darilo. Olga in Alojz Olga in Alojz živita v majhni hi-šici na robu našega velikega mesta. Skromna sta, kot je njuna hišica, v kateri spet sveti luč, in imata eno samo veliko željo: njuno majhno hišico, ki se kar zgubi sredi velikih sosednjih hiš, naj bi nadomestila nova, prava hiša. Čeprav montažna, hitita pripovedovati in človek bi jima resnično privoščil, da bi uredila -stvari v zvezi z zemljiščem in začela graditi novo hišo. Viktor »Življeniske izkušnje in pomoč, ki sem jo bil deležen, so bile tište, ki so me napotile, da sem vzel v hišo begunce,« pravi gospod Viktor, v katerega hiši na Viru je kar sedem beguncev s Hrvaške. Sam ve, kaj je življenjska stiska in prijaz-nost, ki je ni mogoče povrniti. Ko je slišal za probleme beguncev, se je sam napotil doobčinskega Rdečega križa in stanovanje, ki ga je njegova družina uporabljala pred dokončno izgradnjo prijetne hiše, odstopil hr-vaškim beguncem. Sedem jih je in pri njem so že več kot tri mesece. Pomaga jim, kolikor le more in pravi, da bi morala biti ta skrb bolj prisotna med vsemi in več bi je moralo biti, saj nihče ne ve, kdaj sam priđe v tako življenjsko stisko. Ankica Ankica je mlada mamica, ki je skupaj s taščo pribežala v našo ob-čino iz blizine Osijeka. S seboj sta vzeli le najnujnejše ter tri majhne otroke, ki bi jih radi obvarovali pred vsakdanjimi nevarostmi. Kmalu se je rodila Suzana, ki ne ve, kaj je vojna in tako, kot vsi zdravi dojenčki, spi in je. Medtem se je vojna nadaljevala in ena izmed žr-tev je bila tuđi Ankičina svakinja, ki je bila hudo poškodovana na delov-nem mestu. Iz bolnišnice se je pridružila svoji mami na Viru in sedaj so tu same s štirimi otroki. Moški so ostali na Hrvaškem in kdo ve, kako je z njimi. Na Viru jim je lepo, vendar si nenehno želijo nazaj v dom, za katerega niti ne vedo, ali še stoji. Hvaležne so za skrb, za pomoč, za prijazno besedo, njihova želja za leto 1992 pa je samo ena: konec vojne in vrnitev domov! Družina Številne družine so v naši občini že prava redkost, zato je bil obisk namenjen eni izmed nj/h. Županovega obiska in njegove pomoći so bili veseli, vendar najbrž je to precej premalo, da bi v časih, ko je življenje vsak dan dražje, preživeli, še zlasti, ker so njihovi dohodki majhni, otroci pa hodijo v srednje in osnovno solo in potrebujejo vse kot vsi drugi. Borno znali kot družba, ki na prvo mesto postavlja skrb za sočloveka, tej in vsem drugim številnim družinam pravočasno pomagati? Jožefa in Branko Jožefa in Branko bosta tale kratek zapis lahko prebrala že v novem domu, kjer so razmere za bivanje veliko boljše kot v prejšnji že na pol podrti hiši. Da bo tuđi lepši, bosta morala malce prispevati tuđi sama. Najbrž bo k temu pomagalo tuđi V SPOMIN Franc Avbelj Lojko 24. decembra 1991 je umri član občinskega odbora Zveze borcev, narodni heroj in nosilec partizanske spomenice 1941, nekdanji župan, predvsem pa tovariš in prijatelj FRANC AVBELJ LOJKO. Njegova življenjska pot se je pričela 27. oktobra 1914 v vasici Trn java v Črnem grabnu. Očeta skoraj ni poz-nal, saj je padel v prvi sve-tovni vojni. Osnovno solo je obiskoval v Krašnji, že zelo zgodaj pa je okusil grenkobo revščine. Po služenju pri kmetu v Šentgotardu se šest-najstleten pridruži zidarjem v Ljubljani, v letih pred drugo vojno pa odsluži vojaščino v Beogradu. Po vrnitvi k zidarjem je zaradi sodelovanja v naprednih sindikatih kmalu brez službe, razpad Kraljevine Jugoslavije pa pričaka kot vojak - rezervist na Blo-kah, od koder zbeži v Notra-nje gorice in se poveže z aktivisti osvobodilne fronte. So-deluje v prvih posameznih ak-cijah in se decembra 1941 pridruži Kožlješki četi na No-tranjskem, kar pomeni zače-tek večletnega življenja borca za svobodno slovensko državo. Štiri leta sodelovanja tova-riša Lojka v narodnoosvobo-dilni vojni je zaznamovala vrsta bitk partizanskih enot, v katerih je sodeloval, zazna-movale pa so jih tuđi rane, saj je bil petkrat ranjen. Osvobo-ditev Broda na Kolpi, borba pri Banja Luk i, ofenziva v Rogu, borba na Limbarski gori, bitka v Čelah za Brezovico, Kališče, napad na Letuš v Savinjski dolini so le neka-tere izmed postaj, ki so tova-riša Lojka vodile do ustanovi-tve Slandrove brigade na Šipku nad Cabrjami, kjer je postat komandir čete in skupaj z njo odšel na Dolenjsko. V Cubčevi brigadi postane komandant 3. bataljona. Kot komandant 4. bataljona s so-borci sodeluje v borbah pri Trebelnem, Žuženberku, Do-brniču in na Trski gori, juriša na Mirno peč in je četrtič ranjen. Po vrnitvi iz bolnišnice postane komandant Cubčeve brigade, zaradi potrebe prev-zame komando nad Dolenj-skim odredom in je v po-membnih bojih za cesto Novo mesto-Ljubljana petič ranjen. Nato pa svoboda in vrsta odgovornih funkcij v komandi mest Kranja, Novega mesta in Idriji. V maju 1946 odide iz vojske in priđe v občino Domžale, kjer pomaga obnavljati porušeno domovino in v letih 1954-1957 postane tuđi predsednik občine Domžale. Njegov prihod v Domžale ni pomeni I izstopa iz vrste novih bojevnikov za obnovo porušene domovine in ustvarja-nje pogojev za boljše življenje vseh ljudi, tem več pomeni nadaljevanje njegovih nesebičnih prizadevanj za boljše življenje vseh, kar je bil in ostal moto njegovega življenja vse do smrti. Zvestje ostal tuđi borčevski organizaciji in še dan pred smrtjo skupaj s svojimi sodelavci načrtoval akcije za leto 1992. Uresničiti jih borno morali sami, na vsa-kem koraku pa borno pogre-šali prizadevnost in vedrino tovariša Lojka, ki je vedno naše! čas za ohranjanje svetlih tradicij in spomina na narod-noosvobodilni boj, za sreča-nja z mladimi, s katerimi seje srečeval na šolah in spomin-skih pohodih. Veliko njegovega dela in truda je shranje-nega v Zborniku občine Domžale, v Poti spominov NOB po naši občini, v vsakem spo-minskem znamenju so sledovi njegove skrbi. Pogrešali ga bodo njegovi športni kolegi v Društvu Invalid, kjer je bil dolga leta ne le predsednik, temveč tuđi aktivni športnik, pogrešali pa ga bodo tuđi njegovi sodelavci iz Krajevne skupnosti Toma Brejca in Krajevne organizacije ZZB NOV Vir. Franc Avbelj Lojko je bil človek, ki ni poznal neaktivnosti. Na vsakem koraku svojega bogatega življenja je puš-čal sledove svojih iskanj, raz-mišljanj, svoje skromnosti, pa tuđi konkretnih prizadevanj za to, da bi bil naš skupni jutri bogatejši in bi v njem ostali sledovi časov, katerih tvorec je bil. Zato smrt tovariša Lojka ne pomeni konca, temveč je to le slovo od človeka, katerega misli in dejanja bodo ostala za vedno zapisana med njegovimi soborci, sodelavci, prijatelji in med vsemi tistimi, ki so njegovo delo cenili, ga spoštovali in imeli radi. Hvala, tovariš Lojko! Združenje borcev NOV Domžale Zveze borcev Domžale novoletno darilce, barva za preple-skanje sten. Srečno, v novem stanovanju, Jožefa in Branko! Marinka Marinka je dolgoletna rejnica, ki je poleg svojih dveh otrok vzgojila še ćelo vrsto drugih. »Z vsakim, ki je odšel, ne glede na to, kako dolgo je bil pri nas, je odšel košček mojega srca,« pravi, ko s pogledom boza tri deklice, ki so našle topel dom v Dobu. »Nesreća, ki se je pripetila pred leti, me je naučila, da sem vesela tuđi, če kdo reče, da je bolje, čeprav še ni dobro,« v mislih podoživlja sinovo nesrećo, ki pa se je srečno iztekla, Marinki pa dala še eno izkušnjo več; to s pridom upo-rablja v svoji vsakdanji skrbi z ma-limi rejenčki. Ivanka Mama Ivanka je v svojem življenju »gor spravla« več kot petdeset rejencev. S skrbjo za male brez-domce je začela že pred poroko in z njo nadaljevala vse do svoje starosti. Stare, porumenele slike, s ka- tere zro radovedni deški obrazi, so le delček preteklosti, prijetne do-mačije v Rafolčah, kjer sta mama Ivanka in njen mož skrbela za re-jenčke in vsak ima v njunem spominu svoje mesto. Natančno vesta, kje je in kaj dela. Veliko je spominov na majnne in velike rejence, ki so različno dolgo ostajali pri njiju in skupaj z njunimi otroki napoinje-vali njuno življenje z radostnimi dogodki. Vida Za Vido, mlado dekle z velikim', žalostnimi očmi, je bilo leto 19 I leto žalosti, ki je v njenem rcu pustilo neizbrisne sledove.- Prometna nesreća ji je vzela domače in v veliki kmečki izbi je ostala dijaki-nja četrtega letnika srednje sole sama. Če ne bi bilo tete, pri kateri vedno najde zavetje, in dveh sester, ne ve, kako bi. Tuđi drugi ji še veliko pomagajo. Z njo so njeni sošolci, ki kljub oddaljenosti naj-dejo čas in jo obiščejo. Jutri bc lepši dan in žalostni dogodki bode le spomin, ki ostane, a ne boli Vida, zato le pogumno naprej! 4 fomžale /lamnik Tretje srečanje občinskih odborov SKD v Turnišču z vse Slovenije. Srečanje so pnizirali prijazni Prekmurci ^urnišču. Organizator je bil OO P Lendava. Potreba po sestanku )e pokazala po nekaj mesecih ljenja v mladi slovenski državi, katero si vsi želimo, da bi bila spodarsko trdna in socialno rna. Tem željam je bil prilagojen di program, saj so nam eminentni ■ problematiko. i Seznanili smo se z različnimi redlaganimi modeli lastninjenja. je sem razpravo prav razumel, bi pi bil predlog Sachsove skupine ravičnejši in učinkovitejši. Z usta-ovitvijo javnih skladov bi dobili 'di ustrezne kontrolne mehanizme ad tako imenovanim manegemen-)rnf ki ima po mnenju razpravljal-ey preveč pooblastil. Izkušnje iz rzav, kjer imajo take sklade, ka- žejo, da so finance, s katerimi skladi upravljajo, bolje izkoriščene in da prinašajo boljše dobičke kot npr. vioge, vezane v bankah. Me-nijo, da so naravni konkurent ban-kam, ker imajo široko paleto delni-čarjev, upravljajo pa jih neodvisni strokovnjaki. Poleg tega ta model ponuja vsakemu državljanu Slovenije del dosedanjega družbenega premoženja v obliki delnic, s katerimi bi vsakdo lahko upravljal po lastnih interesih in zmožnostih. Novo lastninsko zakonodajo čakajo tuđi zunanji partnerji, kajti le z znanim lastnikom lahko varno posluješ. Prijetno je bilo slišati, da skandinavske države z velikimi simpati-jami spremljajo naše napore za osa-mosvojitev. Seveda pa so bili sogo-vorniki še zelo obremenjeni s predstavo o SFR), ki so jim jo predstavljali vrsto let kot dokaj urejeno državo, zato je morala slovenska delegacija dati veliko bazičnih infor-macij, da so severnjaki spoznali naše razmere in probleme. Na tej turneji je tuđi utrdil in navezal nove stike s kolegi predsedniki vlad, ki so predstavniki kršćanske demokracije. Ti stiki so po mojem prav gotovo prispevali k temu, da je Slovenija mednarodno priznana. Od drugih referentov je bila še dodatno obsežno predstavljena gospodarska problematika. Eno najpomembnejših vlog v programu stranke SKD igra soci-ala in brez aktivnejšega deleža stranke SKD se ne bodo mogle ustrezno določiti meje in možnosti udejanjanja socialne države. Slovenski kršćanski demokrati namreč povzemamo svojo socialno misel iz zgodovine kršćanstva. Znana je slovenska kršćanska soci-alna misel od njenega nastanka dalje, veliko uporabnega nam nudi sodobni nauk Cerkve, ne nazadnje pa nas vodijo in nas bodo še vodili zgledi modernih kršćanskih demo-kracij po svetu. Podrobneje so nam bila predstavljena stališča in načela, ki so za zdaj zelo omejena zaradi pomanjkanja sredstev za ta namen, pa tuđi pomanjkanja znanja. Menim, da volje za socialno delovanje med Ijudmi ne manjka. Problemov je veliko in bo potrebno na tem področju še delati in raz-pravljati z obstoječimi socialnimi službami, z na novo nastajajočo, a zelo odmevno Karitas ter uveljav-Ijanjem osnovnih modelov samo-pomoči, vzajemne pomoći, itd. Bo pa potrebno tuđi veliko naporov pri vzgoji in pridobivanju socialnega čuta od osnovnih zgledov v družini, do vzgoje v soli, društvih itd. Zavedati se je treba, da je čas, ko so drugi poskrbeli za šolanje in da je diplomanta čakala služba, v ka-teri je potem bolj ali manj nemo-teno deloval, minili, da bo konku-renca za delovna mesta čedalje hujša in da bo tuđi po koncu krize prisoten stalen »rezervoar« ljudi brez dela. Na različnih nivojih je treba spodbujati podjetnost, samo-izobraževanje, samozaposlovanje, itd. Bližnji cilji socialne politike pa so na področju družine, porodnega dopusta, otroških dodatkov, pokoj-ninske dobe, priznanja dela gospo-Hinje, ki ni zaposlena, demografske politike, socialne varnosti, zajamčeni osebni dohodek, skladov za nadarjene, uvajanje novitet v šol-stvu (npr. zasebne sole). Po posameznih referatih se je razvila obširna razprava, dodatno pa se je nekaj udeležencev priložilo, da neustrezno reagiramo na žalitve, ki jih doživfja naš predsed-nik od medijev, kar se je dodatno pokazalo pri izvajanju tendenci-onalno postavljene ankete po radiu ob izboru negativne in pozitivne osebe v letu 1991. DR. JANEZ VASLE Konferenca Slovenskih kršćanskih demokratov Zaradi burnih dogodkov zadnjih tednov, je bila v Ljubljani sklicana konferenca stranke Slovenskih kršćanskih demokratov. Udeležba je bila zelo dobra, zbralo se je okrog 200 članov občinskih odborov SKD iz vse Slovenije. Konferenco je vodil predsednik stranke g. Lojze Peterle. V uvodnih besedah nas je seznanil z ak-tivnostmi vlade za nazaj. Seveda je bila najboljša novica, da lahko pričakujemo 15. januarja priznanje s strani Avstrije, Nemčije, Italije, Belgije, Vatikana in Francije. Verjetno bodo sčasoma sledila priznanja drugih evropskih pa tuđi zunajevropskih držav. Ko bo število držav, ki nas bodo priznale, dovolj veliko, bo Slovenija lahko zaprosila za sprejem 14. seja Skupščine občine Domžale ,.redi decembra so se na zadnji el< v letu 1991 sestali delegati vseh r*" zborov naše skupščine. nevni red, ki je po dopolnitvi ob-e8al osemnajst točk, je bil pester ? j* posegal na različna področja lvljenja in dela naše občine. Kot :animivost pa povejmo, da so bile °«rat razprave precej manj pole-JJ'čne kot navadno, razživele pa so :|asti pri zadnji točki: delegatski ltlgovori, vprašanja, pobude, pred- 'arstvo okolja , jta"e Oražem, član Izvršnega sveta, i j'*.en za varstvo okolja, je v svoji odni razpravi predstavil poročilo ;ri^aniu varstva okolja v naši občini, •-■■vaej pa je spregovoril o predlaganih Jkrepih, zakaterejedejal: ..-, P'edlagane ukrepe je potrebno re-vlZ|'ratj.' sicer z izboljšanjem stanja na oclročju varstva okolja v naši občini ne >° nič, >ro U^'e]P[ predstavljajo dolgoročni 8rafn. ha tej osnovi pa bo pripravljen Perativni program za posamezno leto, 7 Pri uresničevanju ukrepov bo po-reono zagotoviti sodelovanje sosednje »čine in republike Slovenije. . elegati so bili seznanjeni tuđi o izva-han lanaciie otpadnih voda iz Farme j ' . ' 1° delno zavira pomanjkanje •pti -' °kili sotudi informacijo o po-.tKU resevanja nekaterih problemov (sa-«cija divjih odlagališč, nadaljevanje •an" jClje> raziskava o ločenem pobili" odpadkov). V razpravi je sodeloval 1a 'rBe ?'' dele8at SKL-LS, in opozoril 'arm nje Prob'e™tike prašičjih iore'S* w° S'm'u varstva »kolja i« bilo ££«o.V ta sklop pa spada tudiinfor-' Zato si želim, da bi še naprč dvigal i samozavest in prepriča-nje, da je ni stvari, ki je ne rfj zmogli. Verjemimo, da samj^ s poštenjem, skrbnostjo, varč\. nostjo in gospodarnim odno-^ som do lastnine in premoženjb, lahko dosežemo uspehe. Vei rujmo vaše in sodržavljane, n nila nevarnostim časa, ki ga ži-\ vimo, kot naša. Pa to je narav-, nost neverjetno. Čas, ki ga žK vimo, bo zapisan v zgodovinh te države kot izjemen, neponovljiv dosežek tega ljudstva i fine bo nas treba biti sram, di smo bili priče. Lahko je spremi-njati svet s kruto silo, z ideologijo diktature, mnogo težje g3 je spreminjati demokratično. In mi ga spreminjamo demokratično in z zaupanjem. Zato z optimizmom gledam v ob-dobje, ki je pred nami in želim nam vsem v prihodnjem letu veliko ustvarjalnega nemka, vztrajnosti in delavnosti, pa tuđi osebnega zadovoljstva, predvsem pa zdrav ja in miru, preizkušanim pa, da je jim obrne na bolje. Domžale, 26. 12.91 Predsednik Sob Domžale ERVIN-A. SCHWARZBARTL 6_ Oomžale /lamnik Iz naših krajevnih skupnosti Sovi predsednik . Na prvi seji novega Sveta Kra-"evne skupnosti Dragomelj-Pšata, đM je bil izbran na zadnjem zboru 3*rajanov, je bil za predsednika Sveta izvoljen Metod PROŠEK, s> Pšate 44. 3 Krajevna skupnost bo ijtudi v letošnjem letu največ skrbi ^arnenila nadaljnjemu uresničeva-*nju krajevnega samoprispevka: rekonstruiranju vodovodnega bmrežja, ki naj bi zagotovilo dovolj ^ode za potrebe tega območja, na-■daljnji širitvi ceste in pokopališča (v Sentpavlu, na vrsto pa naj bi prišli Judi nacrti za kanalizacijo. i, ^Hrast '. V zadnjih dneh starega leta so -v Krajevni skupnosti Dob izdali no-.voletno številko glasila HRAST, ,v katen so seznanili krajane, kako so uresničevali program krajevne . skupnosti Dob v letu 1991, svoje dejavnosti pa so predstavile tuđi organizacije in društva. Krajani si 'v letu 1992 najbolj želijo miru m zdravja, med predlogi za preimenovanje ulic pa so: Ulica bratov Miš naj bi se imenovala Vegova, Ulica Gubčeve brigade naj bi bila po novem Gubčeva, proti Češeniku naj bi se namesto po Ulici Tomši-ceve brigade vozili po Češeniški u|ici, če pa se bo Ulica 7. avgusta preimenovala v Krumperško ulico bodo odločili prebivalci te ulice. v Povejmo še, da so se krajani Če-senika in Turnša na sestanku odlo-cili, da začno z aktivnostmi za pripravo referenduma, na osnovi kate-rega naj bi zbrali finančna sredstva za izgradnjo kanalizacije za obe vaši. Prireditev za begunce Da bi aktivisti Rdečega križa v Dobu vsaj malce olajšali težave beguncev, ki so povezane z njiho-vimi domačimi na Hrvaškem, so jim sredi decembra skupaj s Plesno soli Mickev Mouse pripravili prije-ten večer in z njim dokazali, kako malo je potrebno, da ljudi razveseliš. Dekleta, ki sodelujejo v tej humanitarni organizaciji, so pripravila ćelo goro dobrot, tuđi drobna da-rilca. Po pozdravu Milene Srebor-njak, predsednice Rdečega križa v Dobu, in prisrčnem nastopu plesnih parov, mladih plesalk in recita-tork, se je razvil prijeten pogovor, v katerem si je marsikateri begunec olajšal dušo, ko je videl skrb v očeh gostiteljic. Bil je prijazen večer, ki se ga bodo radi spominjali tako be-gunci, kot njihovi gostitelji, saj so vsi od petkovega večera bogatejši. Begunci za spoznanje, da v nesreći nišo sami, gostitelji, da so naredili nekaj dobrega. Predsednik na obisku Razširjene seje Sveta Krajevne skupnosti Krašnja se je udeležil tuđi Jože Lenič, predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Domžale s sodelavci. Obisk je bila lepa pri-ložnost, da so ocenili, kako uresni-čujejo program samoprispevka v tej KS, pregledali pa so tuđi možnosti in nacrte za prihodnost. Po daljši razpravi so se dogovorili, da je prvo v letu 1992 asfaltiranje ceste v Spodnjih Lokah, kjer bodo doma-čini sami opravili vsa zemeljska dela, za krajane Konja pa bi bilo najpomembnejše, da bi nadaljevali z gradnjo vodovodnega sistema v Krašnji, na to pa bo najbrž treba malo počakati. Potihoma pa raču-najo, da bi v letošnjem letu pričeli z zemeljskimi deli na cesti proti Korenu. Zaključek samoprispevka V letu 1991 se je iztekel petletni samoprispevek, ki so ga plačevali krajani vseh desetih vaši v Krajevni skupnosti Lukovica. Večji del programa je uresničen, nekatere investicije pa so žal ostale neuresnićene in o teh so spregovorili v pogovoru z Jožetom Leničem, predsednikom IS SO Domžale in njegovimi sodelavci. Kot prednostno so določili asfaltiranje vsaj dela ceste Videm--Bobovnik, izdelavo nekaterih pro-jektov, kako bo z zaključkom asfal-tiranja ceste v Trnjavi, nadaljeva-njem vodovoda v Gradišću in kanalizacije v Lukovici, ki sicer delno je v proračunu, pa se bo pokazalo ob sprejemu proračuna. Sicer pa so največ govorili o var-stvu okolja, o sanaciji črnega odla-gališča na rjavem ovinku proti Čep-Ijam, pa o organizaciji odvoza od-padkov s kantami oz. kontejnerji, Lukovčani so izrazili tuđi svojo skrb za usodo gradu na Brdu in Čebelar-skega doma, zahtevali so tuđi čim-prejšnjo odpravo pomanjkljivosti, ki so posledica melioracijskih pose-gov na tem območju. V. INKUBATOR V OBČINI DOMŽALE - 2. DEL Podjetniški center Nadaljujem s predstavljanjem zamisli o podjetniškem centru - inkubatorju. Predvide-vam štiri možne stopnje v razvoju podjetniškega inkubatorja domžalske občine z nasled-njimi tuđi subvencioniranimi uslugami in aktivnostmi: 1. stopnja: - Oddajanje poslovnih prosto-rov v najem. - Nuđenje naslednjih uslug v sklopu najema: telefon, telefaks, kopirni stroj, računalnik, poslovna sekretarka (tajnica), administra-tivno-knjigovodske usluge. - Promocija podjetništva in po-djetniških idej. - Podjetniško svetovanje, izo-braževanje. 2. stopnja: - Nabava, prodaja (izvoz-u- voz), marketing. - Vzdrževanje informacij in njihovo posredovanje o prostih poslovnih in proizvodnih prostorih, strojnih kapacitetah, prostem kapitalu in tuđi v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje o prosti de-lovni sili. - Sodelovanje s tujimi vlagatelji pri boljši izrabi slabo izkoriščenih kapacitet (proizvodni prostori, skla-dišča, delovna sila, strojni park). - Pomoć pri izdelavi in realizaciji podjetniških načrtov, sovlaga-nje (predvsem v obliki uslug, znanja, plasmaja). 3. stopnja: - Organiziranje partnerstva/dru-žabništva za večje projekte. Pridobivanje zdomskega/tujega kapitala. - Koordinacija skupine podjet-nikov pri tehnološko zahtevnejših projektih. - Svetovanje pri uvajanju notra-njega podjetništva. 4. stopnja: — Ustanovitev podjetja za pla-sma proizvodov v tujini kot čisto tuje podjetje v naši većinski lasti pod tujo tržno znamko, ki je zopet v naši lasti, a uspešnejšo prodajo. V drugi stopnji predvidevam, da bo inkubator že prevzel sposoben podjetnik in z lastnimi zamislimi širil dejavnosti ter večal uspešnost podjetniškega centra. Ustanovitelj si bo pridržal pravico vplivati (sou-pravljati) na delo inkubatorja, da se ohrani njegov osnovni namen in se s subvencioniranimi sredstvi kvalitetno izvede predloženi program. Cene uslug bodo na začetku 20% do 40% (odločitev Izvršnega sveta) tistih, kot so v podobnem inkubatorju v Miinchnu (Munchner Tech-nologiezentrum MTZ). Predstavljen bo v naslednji številki Slamnika. Plačevanje uslug inkubatorja se bo začelo s 3-6 mesečnim zamikom. Tomaž ŠTEBE, član IS zadolžen za obrt, podjetni-štvo in turizem SE NADALJUJE Novizvonovi v Domžalah Vsaka generacija žal nima možnosti, da bi bila navzoča pri zamenjavi zvonov v do-mačem zvoniku. V Domžalah se nam je ta priložnost ponudila v nedeljo, 15. 12. ob 14. uri. Spremljali smo posvetitev in name-stitev štirih bronastih zvonov. Kar nekaj dni je ekipa iz Žalca pripravljala vse potrebno. Zvonove so pripeljali iz Innsbrucka. Posebnih težav nišo imeli, saj so pomagali na pravo mesto že približno štiri sto zvonovom. Kot je bilo pričakovati, je bilo v nedeljo vse nared. Zaigrala je domžalska godba in po uvodnih besedah je zvonove blagoslovi! g. škof Jože Kvas. Največji zvon je s svojimi 1966 kg posvećen Mariji vnebovzeti, drugi s 1080 kg sv. Ani in sv. Katarini. Najmanjši zvon, okrašen z zelenjem, je posvećen sv. Jožefu (474 kg); dvignila ga je skupina otrok. Pogled na zvon, ki seje dvigal, je bil nepozaben. Naslednji bo zvoni! sv. Flor-janu v čast, tehta pa 680 kg, tuđi ta je pred mnogimi očmi srečno odromal na svoje mesto v zvonik, na katerem sta slavnostno plapolali slovenska in papeška zastava. Svečane maše so se udeležili nekateri deka-nijski duhovniki. Mnogi domaćini so bili veseli tuđi duhovnikov, ki so pred leti službovali v Domžalah. S svojo prisotnostjo nas je počastil tuđi g. Krištof Crassmayr, ki je ulil naše zvonove. Njegov rod že celih štiri sto let opravlja omenjeno delo. Ob lepo okrašeni cerkvi in narodnih nošah, ki so dajale pečat slovenstva, je g. Kvas govorit o pomenu zvonov v preteklosti in sedaj. »Zvonovi so ljudi združevali. S svojim zvonjenjem so Ijudem oznanjali čas molitve pred pričetkom dela, vabili k nedeljski maši in jih spremljali k zadnjemu počitku. V tem težkem času, ko smo na mesto Iju- bezni postavili sovraštvo, naj nam bo glas zvonov zopet vabilo k dobremu. Vedno bolj lahko ugotavljamo, da Ijudje nismo prav vsemu kos. Zato molimo za mir med Ijudmi,« je bilo osnovno sporočilo Ijudem, ki jih bo vsakodnevno dosegal glas zvonov. Ob lepo zapeti zahvalni pesmi smo zapustili cerkev. Vsak udeleženec je prejel podobico z osnovnimi podatki o zvonovih. Pred cekrvijo so mladi postregli s pecivom, ki so ga v ta namen pripravile pridne ženske roke. Za zamenjavo železnih zvonov, ki so bili dolga desetletja v zvoniku, z bronastimi gre zahvala g. župniku Tonetu Perčiču, g. ka-planu, nekaterim obrtnikom, društvom, ga-silcem, najbolj pa posameznikom, ki so se v teh težkih časih odpovedali boljšemu kosu kruha. DARINKA CRUM KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 29/ 77),^ 3. člena Zakona o samoprispevku, prečišćeno besedilo (Ur. list SRS št. 35/85) in člena statuta Krajevne skupnosti Mengeš, je skupščina krajevne skupnosti Mengeš na seji 14. 1. 1992 sprejela: SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za naselje Spodnje Dobeno v krajevni skupnosti Mengeš 1. ČLEN Na območju KS Mengeš za naselje Spodnje Dobeno, se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju, za rekonstrukcijo ceste na Dobeno v skupni clolžini 3,7km. 2. ČLEN Referendum bo v nedeljo, 9. 2. 1992, od 7. do 19. ure, v prostorih gostišča Ručigaj na Dobenu. 3. ČLEN Samoprispevek bo uveden za obdobje 1-ega leta in sicer od 1. 3. 1992 do 28. 2. 1993. 4. ČLEN S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se bo financirala gradnja objekta, rekonstrukcija ceste na Dobeno, pripravljeno za asfaltno prevleko v dolžini 3,7km. Vrstni red iz 1. odstavka se lahko spremeni le izjemoma v primerih, če ni pravočasno pripravljena gradbena dokumentacija. Na predlog komisije za spremljanje samoprispevka bo o tem odločala skupščina KS Mengeš. Skupna investicijska vrednost objekta, navedena v programu v prvem odstavku tega člena, znaša 16.900.083,00 SLT po cenah iz januarja 1992. 5. ČLEN Če bo s samoprispevkom zbranih već sredstev, kot je potrebno za izgradnjo objekta iz 4. člena, bo o njihovi razdelitvi odločala skupščina KS oziroma svet KS Mengeš. 6. ČLEN Samoprispevek bodo plačevali krajani in fastniki nepremičnin v naselju Spodnje Dobeno in sicer: - lastniki nepremičnin, parcel ali stanovanjskih ter počitniških hišic 700 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije - krajani s stalnim bivališčem na Dobenu po gospodinjstvu. 700 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. - lastniki kmetij 2.100 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije - lastniki nosilci gospodarske dejavnosti, gostinstvo, obrt, kmečki turizem in stalne gospodarske ali pridobitniške dejavnosti 3.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije 7. ČLEN Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačujejo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. 8. ČLEN Sredstva se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti in se bodo uporabljala izključno za namene iz 4. člena tega sklepa. 9. ČLEN Skupščina KS Mengeš imenuje šestčlansko komisijo za spremljanje in izvajanje samoprispevka. Naloga komisije je: 1. Spremljanje in zbiranje sredstev samoprispevka 2. Spremljanje izvajanja del po programu iz 4. člena tega sklepa 3. Obravnava vlog za oprostitev samoprispevka Za operativno vođenje del je odgovoren gradbeni odbor, ki ga imenuje svet krajevne skupnosti. 10. ČLEN Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni Ijudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje s 1. člena tega sklepa in vsi zaposleni občani, ki še nišo vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni. . Pravico glasovanja in sodelovanja in sodelovanja v pripravljalnem postopku za uvedbo samoprispevka imajo tuđi občani, ki nimajo na območju iz 1. člena stalnega bivališca, so pa lastniki nepremičnin na tem območju. 11. ČLEN Referendum vodi volilna komisija krajevne skupnosti, ki ugotovi rezultate glasovanja in izdela zaključno poročilo o iziđu referenduma, ki se javno objavi. Glasovanje na referendumu vodi volilni odbor, ki ga imenuje volilna komisija. Za postopek o glasovanju občani neposredno in tajno glasujejo oziroma se na osnovi 3. odstavka 9. člena Zakona o samoprispevku izrečejo o samoprispevku s podpisovanjem, z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Mengeš CLASOVNICA Na referendumu, dne 9. 2. 1992 za uvedbo samoprispevka za rekonstrukcijo ceste na Dobeno na območju krajevne skupnosti Mengeš, za naselje Spodnje Dobeno, za dobo enega leta od 1. 3. 1992 do 28. 2. 1993 v denarju. GLASUJEM PROTI ZA Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo PROTI pa, če se 2 "vet%° samoprispevka ne strinja. ]?' jt ^ Glasovnice morajo biti označene s pečatom KS Mengeš. 3. CLEN^ Skupščina KS Mengeš sprejme sklep o uvedbi samoprispevka za naselje Spodnje Dobeno, če se bo večina VSe-iA uEraviienirl glasovalcev izjavila za uvedbo samoprispevka. 14. CLEN Ta sklep se objavi v občinskem glasilu »Slamnik« in začne veljati osmi dan po objavi. Skupščina KS Mengeš, številka: 5/92, datum: 15. 1. 1992. Predsednik Skupščine KS Mengeš: Andrej Urbane l.r. KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 29/ 77), 3. člena Zakona o samoprispevku, prečišćeno besedilo (Ur. list SRS št. 35/85) in člena statuta Krajevne skupnosti Mengeš, je skupščina Krajevne.skupnosti Mengeš na seji 14. 1. 1992 sprejela: SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za naselje Zgornje Dobeno v krajevni skupnosti Mengeš 1. ČLEN Na območju KS Mengeš za naselje Zgornje Dobeno, se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju, za rekonstrukcijo ceste na Dobeno v skupni dolžini 3,7km. 2. ČLEN Referendum bo v nedeljo, 9. 2. 1992, od 7. ure do 19. ure, v prostorih domačije Feliksa Anžina. 3. ČLEN Samoprispevek bo uveden za obdobje enega leta in sicer od 1. 3. 1992 do 28. 2. 1993. 4. ČLEN S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se bo financirala gradnja objekta, rekonstrukcija ceste na Dobeno, pripravljeno za asfaltno prevleko v dolžini 3,7km. Vrstni red iz 1. odstavka se lahko spremeni le izjemoma v primerih, če ni pravočasno pripravljena gradbena dokumentacija. Na predlog komisije za spremljanje samoprispevka bo o tem odločala skupščina KS Mengeš. Skupna investicijska vrednost objekta, navedena v programu v prvem odstavku tega člena, znaša 16.900.083,00 SLT po cenah iz januarja 1992. 5. ČLEN Če bo s samoprispevkom zbranih več sredstev, kot je potrebno za izgradnjo objekta iz 4. člena, boo njihovi razdelitvi odločala skupščina KS oziroma svet KS Mengeš. 6. ČLEN Samoprispevek bodo plačevali krajani in lastniki nepremičnin v naselju Zgornje Dobeno, in sicer: - lastniki nepremičnin, parcel ali stanovanjskih ter počitniških hišic 700 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije - krajani s stalnim bivališčem na Dobenu po gospodinjstvu. 700 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije - lastniki kmetij 2.100 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije - lastniki, nosilci gospodarske dejavnosti, gostinstvo, obrt, kmečki turizem in stalne gospodarske ali pridobitniške dejavnosti 3.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije 7. ČLEN Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačujejo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. 8. ČLEN Sredstva se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti in se bodo uporabljala izključno za namene iz 4. člena tega sklepa. 9. ČLEN Skupščina KS Mengeš imenuje šestćlansko komisijo za spremljanje in izvajanje samoprispevka. Naloga komisije je: 1. Spremljanje in zbiranje sredstev samoprispevka 2. Spremljanje izvajanja del po programu iz 4. člena tega sklepa 3. Obravnava vlog za oprostitev samoprispevka Za operativno vođenje del je odgovoren gradbeni odbor, ki ga imenuje svet krajevne skupnosti. 10. ČLEN Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni Ijudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje s 1. člena tega sklepa in vsi zaposleni občani, ki še nišo vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni. Pravico glasovanja in sodelovanja v pripravljalnem postopku za uvedbo samoprispevka imajo tuđi občani, ki nimajo na območju iz 1. člena stalnega bivališca, so pa lastniki nepremičnin na tem območju. 11. ČLEN Referendum vodi volilna komisija krajevne skupnosti, ki ugotovi rezultate glasovanja in izdela zaključno poročilo o iziđu referenduma, ki se javno objavi. Glasovanje na referendumu vodi volilni odbor, ki ga imenuje volilna komisija. Za postopek o glasovanju občani neposredno in tajno glasujejo, oziroma se na osnovi 3. odstavka 9. člena Zakona o samoprispevku, izrečejo o samoprispevku s podpisovanjem, z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Mengeš GLASOVNICA Na referendumu, dne 9. 2. 1992 za uvedbo samoprispevka za rekonstrukcijo ceste na Dobeno na območju krajevne skupnosti Mengeš, za naselje Zgornje Dobeno, za dobo enega leta od 1. 3. 1992 do 28. 2. 1993 v denarju. GLASUJEM PROTI ZA Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo PROTI pa, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. ČLEN Glasovnice morajo biti označene s pečatom KS Mengeš. 13. ČLEN Skupščina KS Mengeš sprejme sklep o uvedbi samoprispevka za naselje Zgornje Dobeno, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev izjavila za uvedbo samoprispevka. 14. CLEN Ta sklep se objavi v občinskem glasilu »Slamnik« in začne veljati osmi dan po objavi. Skupščina KS Mengeš, številka: 5/92, datum: 15. 1. 1992. Predsednik Skupščine KS Mengeš: Andrej Urbane l.r. 1 8 /lamnik DomžaP* PRIPOMBE NA UREDITVENI NACRT Za nove^ domžalske Žale Ne živiva v Domžalah, zato sva zamudila razgrni-tev ti eh ureditvenih načrtov za preureditev domžalskih žal in s tem tuđi rok, v kate-rem je bilo še možno posredovati morebitne pripombe. Ker pa zidava hišo v Domžalah, Cankarjeva 7 c, to je zadnja vrsta individualnih hiš pred »zelenim pašom« kmetijskih površin, boste najine pripombe, pa čeprav malo pozne, vseeno upošte-vali. Kakšni so vsi trije ureditveni nacrti ne veva, pripombe da-jeva na osnovi osnutka, objav-Ijenega v Slamniku, ki sva si ga uspela naknadno priskrbeti. Dovolite, da naštejeva nekaj dejstev: Ob bežnem pogledu na nacrt človek opazi, da je projektant skrbno sledil estetskim zahte-vam, simetriji in stvarnim projektantskim normam. Tuđi funkcionalno so nekatere stvari dobro zamišljene, npr. prehod. nad železnico, ureditev prepo-trebnih parkirišč ipd. (Drugo vprašanje seveda je koliko je taka investicija v tem času gospodarske krize sploh upravi-čena) Sele ko se človek poglobi v nacrt, ko v osnutek vriše situacijo-obstoječega pokopališča, se pojavi jasnejša slika: Poko-pališče naj bi se širilo proti Domžalam v širini 2/3 obstoje-čega pokopališča, samo za 1/3 pa naj bi se razširilo proč od naselja. Še bolj jasna postane slika takrat, ko pristaviš list pa-prija, vrišeš nadaljevanje Can-karjeve ulice in že obstoječe objekte ob njej. Takrat ugoto-viš, da je vse skupaj preveč blizu, da se je pokopališče že zažrlo v urbano sredino. Postavljam vam vprašanje: »Je bil nacrt, ki je bil predstavljen v Slamniku, namenoma tako informacijsko skop - brez označb obstoječega stanja po- kopališča, brez skice že obsto-ječih individualnih hiš in s tem naselja v blizini? Kaj pomaga javna razgrnitev načrtov, če se Ijudje iz njih »ne znajdejo« - većina ljudi, s katerimi sva kontaktirala, nama je zatrje-vala, da se pokopališče širi samo na desno stran, gledano od cerkve navzdol. Zgrožena sva nad tem, da se pokopališče širi proti urbani sredini, v dani situaciji, ko se še lahko širi proč od nje. Nekaj je gotovo. Pokopališče bo potrebno razširiti. (Pa niste tega vzeli preveč dobesedno. Zakaj ga npr. ne bi mogli po-daljšati?) Gotovo je tuđi to, da se bo v vsakem primeru pose-galo v kmetijske površine. Zakaj ste se odločili »žrtvovati« kmetijske površine, ki še ločijo. »Domžalski tihi dom« od naselja? To, da bo ureditvena situacija iz zraka videti bolj logična, ni zadovoljiv odgovor. Veliko sva hodila po svetu, bila sva na mnogih pokopališ-čih (nisva med tistimi, ki bi si pred tem zatiskala oči, do... Končno tuđi tu ali prav tu lahko sponzaš človeško in družbeno kulturo, običaje in navade...) Videla sva taka, ki so popol-noma odmaknjena od naseli], kot tuđi tista, ki so prvotno sicer bila odmaknjena, a jih je me-sto, naselje ali vas popolnoma obkrožilo(a), zadušilo(a). In taka pokopališča prej ali slej »odmrejo«. Zakaj torej pokopa-loišče širiti proti naselju in siliti v zadušitev, če obstaja tuđi druga možnost, še zlasti ker vemo, da ima tuđi vsaka urbana sredila trend širjenja? Ne sklicujte se na tisto vas, kjer postavljate pokopališki zid le nekaj metrov stran od hiš, pa nihče ne godrnja. Tam druge rešitve ni, ker ni bilo pravo-časno poskrbljeno za strokovno planiranje in urbanizacijo. Tu pa še obstaja druga opcija. Naše mesto raste, veča se število prebivalcev in v skladu s tem se povečuje tuđi smrtnost in število pogrebov. Sama znana dejstva, a s tem, ko nam približujete pokopališče, nas nehote vključujete tuđi v vse pogostejše pogrebne svečanosti. Že sedaj smo bili tuđi mi »deležni« pogrebnih koračnic domžalske godbe. Naj dopustimo, da bodo te, pogostejše, tuđi še bližje in zakaj, če obstaja tuđi druga varianta? Končno se pokopališče v isti smeri, ki ste si jo izbrali vi (V-Z), lahko razširi samo še en-krat, polem pa bo tako ali tako potrebno poseči še proti jugu. Zakaj ne bi tega storili sedaj in ohranili malo zelenega pasu med naseljem in pokopališ-čem, kot to počno v vsaki civilizirani, še ćelo primitivni družbi, če je le dovolj prostora? In tu ga je na pretek. Ali pa se borno ravnali po načelu: To naj rešujejo za-namci? In še zadnje vprašanje. Ste morda razmišljali o uvedbi žarnih pokopov? Saj Ljubljana ni tako daleč, da se ne bi mogli česa naučiti tuđi od njih. Tam so že rušili hiše in »porabljali« poljedelske površine... in končno prišli do zaključka, da tako ne gre naprej, da zemlja živemu bolj koristi... V upanju, da boste pretehlati smotrnost svojih predlogov, vas pozdravljava. Z odličnim spoštovanjem, MAGDALENA in ROBERT KONČAR, Ljubljana, Zelana pot 23 Danes je moj rojstni dan, mama hvala za življenje Vsako leto se ob svojem rojstnem dnevu posebej zahvalim staršem za življenje. S posebno hvaležnostjo se spom-nim mame, saj mi je dala življenje. Zakaj ravno mame? Ne vem, sem pa trdno prepričana, da tuđi oče ne bi mogel privoliti ali ćelo zahtevati, da me ne bi bilo, saj je bil zares dober človek. Vendar sem za življenje neštetokrat hvaležna prav mami. Morda zato, ker kot ženska bolj čutim stisko mame, ko potr ka na njeno srce drobceno bitje, ki pa ni prvo, ampak če- JAVNA RAZPRAVA o predlogu zazidalnega nacrta LEK Mengeš LEK je veliko in uspešno podjetje, kar je še posebej razveseljivo, pa je to, da v teh težkih časih za slovensko gospodarstvo dobro posluje. LEK je vseskozi izhajal iz usmeritve, da mora većino kapitala za svoj razvoj zaslužiti sam in ga čimbolj racionalno uporabiti. Po obsežnih investicijah v Lendavi in Ljubljani načrtujejo nove naložbe v Mengšu v Enoti Kemija. Zato je bil izdelan predlog zazidalnega nacrta, ki je osnova za kakršenkoli poseg v industrijski prostor. Na lokaciji LEK, ki je končno obliko dobila že leta 1980, bi zazidalni nacrt omogočal rekonstrukcije, novogradnje in vzdrževanje obstoječih objektov. 27, novembra je bila v Mengšu organizirana javna razprava, na ka-leri so soclelovali predstavniki Raz-vojnega zavoda, Sek. za urej. prostora in varslvo okolja, LEK in ob-ćani. Šlevilna vprašanja in pripombe so pokazala, da se prebi-valci Mengša zanimajo za nadaljnji razvoj kraja, dlede na blizino lokacije I.EK je bilo naj već vprašanj ve- zanih na ekologijo ler infrastrukturne probleme kraja. Opaziti je bilo, da med prebivalci Mengša obstaja strah pred LEKom, ki je ver-jetno ludi posledica nepoznavanja področja dela. Dogovorjeno je bilo, da se organizira l.i. »Dan od-prlih vrat v LEKu«, katerega bi se lahko udeležil vsak krajan. Zaradi boljšega informiranja prebivalcev Mengša, predvsem o vprašanjih s področja varnosti in ekologije, je bila izbrana predstavnica KS, ki bo sodelovala z interno inspekcijsko službo LEKa. V razpravi so bili izpostavljeni infrastrukturni problemi Kolodvorske ceste ler sežig nekaterih odpad-kov, ki se zaradi pomanjkanja fi-nančnih sredslevin težko doloćljive lokacije na nivoju Republike rešujejo prepoćasi. Iriurna razprava je odgovorila na veliko vprašanj in utrla pot za boljše sodelovanje med prebivalci Mengša in l.EKom. IRENA ŽUPAN trto, in ji pravi: »Mama, pripravi se, prihajam k tebi.« Ob takem spoznaniu, se vsaka mama vpraša, ali bom zmogla? Ali borno imeli dovolj hrane, kam te bom položila, drobno bi-tijce, ko priđeš med nas? Ob takih trenutkih se pokaže odgovornost staršev do življenja. Pokaže se njihov altruizem, koliko so pripravljeni na delitev dobrin s svojimi naj-bližjimi - s svojimi otroki. Prav v tem se pokaže tuđi človeški ego-izem, ko številni starši, navadno tišti, ki so bolje situirani in bi lahko imeli več otrok, nišo pripravljeni tega svojega bogastva deliti niti s svojimi otroki, kaj sele, da bi ga delili z drugimi. Veliko je takih, ki se zaradi svoje udobnosti nišo pripravljeni odreci počitnicam, bolj-šemu avtomobilu, svoji karieri. Ko potrka na njihova vrata nebogljeno bitje, odvisno predvsem od njih in se ga brez posebnega strahu in pro-blemov v naših okoliščinah lahko znebijo, se za to dejanje kar hitro odločijo. Ne vem, če se zavedajo, da je to bitje del njih samih in da nosi v sebi velike, neizmerljive po-tenciale. Ker sem sama ćetrti otrok, sem svojim staršem še posebno hvaležna za življenje, posebno tuđi za to, ker većina Slovencev ni tako darežljivih. Povprečno ima slovenska družina 1,6 olrok in mene med njimi ne bi bilo. Vsak dan svojega življenja doživljam veliko, veliko lepega. Spominjani se svojega otro-štva. Imela sem topel dom, veliko Ijubezni. Hvala, da nisem bila nik-dar laćna. Imeli smo skromna oblačila, vendar dovolj, da nas ni ze-blo. Učili so nas skromnosti, prid-nosti, vztrajnosti in delavnosti. Da-jali so nam Ijubezen do družine, Boga in domovine. Učili so nas zakone narave - deset božjih zapo-vedi, v želji in upanju, da nam tako pomagajo lažje skozi življenje. Zakaj velikokrat v življenju ne vemo, kod in kam, in takrat se lahko opremo na zakone narave, ki so šli skozi številne preizkušnje človeštva in so ostali nespremenjeni. So jamstvo vsakemu, ki želi da bo njegova življenjska pol pravilna in poštena ter da ne bo težko takrat, ko borno dajali odgovor z.\ naša dejanja. Ne slepimo se, odgovor bo treba da-jati, hoćemo ali ne. S tako vzgojo so me še zelo mlado bitje postali v svet. Bilo mi je dano veliko lepega. Gledala sem svet okrog sebe in uživala v lepoti narave; od jutra- nje rose ali ivia, do čudovitih vzho-dov in zahodov, fantastičnih barv-nih odtenkov in oblik rastlin in ži-vali, lepoti snežinke ali kamna, spreminjanju oblik in še bi znal pesnik to povedati lepše kot znam sama. Tuđi strokovno delo in spoz-nanja biologije celice so me po-vedla v čudoviti svet mikrokoz-mosa, ki me navdaja z navduše-njem, začudenjem in občudova-njem. Povsod vidim toliko harmonije in neverjetnega sozvočja in vsaka nova spoznanja mi samo po-trjujejo, kako čudovit in skrivnosten je ta svet. Od vsega pa mi je najbolj čudovit človek. Spoznati človeka v njegovem bistvu se mi zdi najteže in morda ćelo nedosegljivo. Kajti ne moremo se ločiti od samega sebe, se dvigniti nad človeka, da bi ga tako lahko proučili. Ko ugotav-Ijamo telesne lastnosti, proučujemo in spoznavamo delovanje različnih organov, ugotavljamo vzroke različnih psihofizičnih obolenj si že domišljamo, da vemo veliko o člo-veku. Vsa znanja pa so le kapljica spoznanja v morju našega neznanja o človeku. In prav to čudovito, za nas nespoznavno bitje, ki je hkrati tuđi tako zelo krhko in občutljivo, je sposobno opravljati dela največ-jega altruizma, ko tako rekoč po-zabi naše in se ves predaja drugim. Sposobno je premagovati napore, ki se zdijo nepremagijivi, sposobno je čudovite medsebojne harmonije in Ijubezni, ki prevzame vsak atom njegovega telesa. )e pa človek zrno-žen tuđi hudobije in sovraštva, ki vodi ćelo do ubijanja, mržnje, egoizma, lenobnosti. Kaj je vzrok vsemu temu, o lem pa vemo tako zelo malo. Vemo le to, da setudi to »testo« človek lahko gnete in preoblikuje, posebno še takrat, ko začne sele spoznavati svet okoli sebe. Če v zgodnjem otroštvu dobi pravilne informacije, če ga učimo Ijubezni, potrpežljivosti, delavnosti, reda, snage, mu bo to ostalo za vse življenje. Če mu damo Ijubezen do narave in ljudi, in ta pristno živi tuđi v nas samih, je to največja dota. Če pa smo že starši večno nezadovoljni z vsem kar nas ob-daja, nezadovoljni z otroki, sosedi, službo, bo to črnogledost prevzel tuđi naš otrok, zato čutim veliko hvaležnost do svojih staršev, ker so mi dali lako moćan optimizem, da me spremlja skozi življenje. Iskrena hvala še enkrat za življenje. .. ..:..,, i ur,.i.... /vi. B. SREČA V NESREĆI^ > Strel v prsi Vojko Cerar-Logajev iz Doba je že precej let zasebni prevoznik z avtobusom. Mnogi ga poznajo tuđi po prevozih izletnikov na Češko in drugam. Ker je bilo drugih voženj nekaj manj, je že pred leti začel voziti delavce iz Domžal in Ljubljane domov na obisk v Bosno. Med junijsko vojno za samostojno Slovenijo ni vozil. Ko pa so se raz-mere pri nas nekoliko uredile, pa je kljub vojni na Hrvaškem spet začel voziti Bosance v njihovo domovino, to je v Prijedor in Sanski most. Na pot se je navadno odpravil vsak teden, in sicer tako, da se je ogro-ženih območij previdno izogibal. Pot si je izbral skozi Karlovec in veliko Kladušo. Ko je tu postalo prevroče, se je odločil za smer Zagreb, Bjelovar, Virovitica, Našice, Džakovo, Slavonski Samac. Potreba po prevozu clelavcev v Bosno se je pokazala spet ob koncu pravkar minulega leta. Na pot je šel na sveti dan, 25. decembra zvećer, in sicer je vozil z^ podjetje Globtour. Zaradi varnosti in posebej zato, da sta se pri vožnji menja-vala, je šel z njim tuđi šofer Silvo Grčar iz Kamnika. Logajeve je med vsako vožnjo zelo skrbelo. In ko je Vojko nekako po šestnajstih urah po telefonu poklical domov, jim je odleglo. Tako je bilo tuđi pri omenjeni usodni vožnji, ki pa bi bila lahko še bolj tragična. Delavce sta na novoletni dopust srečno pripeljala v Bosno. Ko sta se s praznim avtobusom vračala in se že približevala Bosanskemu Samcu, ju je blizu Modrica v vaši Podnovlje z mahanjem z rokami ustavila skupina ljudi, v glavnem moških v civilu. Vojko si je mislil, zakaj jim ne bi naredil usluge, će jo lahko, saj sta imela avtobus prazen. Ko je ustavil, pa so se začele težave. Neki moški ga je vprašal, kam pelje. rekel je, da bi se rad peljal v Maribor, vendar skozi Madžarsko in ne skozi Hr-vaško. Cerar mu je dopovedoval, da se lahko pelje z njim do Brežic, od koder ne bo težko priti do Maribora. Pogajalec je v'ztrajal pri svojem, da skozi Hrvaško ni varno. Potem je tujec iz skupine rekel, naj počaka, da bo poklical nekoga, ki bi se rad odpeljal v Ljubljano. Ta se je res takoj približal avtobusu in precej napa-dalno zahteval, naj ga pelje skozi Madžarsko in ne skozi Hrvasko. Ker Cerar na to precej daljšo pot ni pristal, in je hkrati ponovil, da je pot skozi Hrvaško povsem varnater da seše nikomur, ki se je z njim vozil, ni nič pripetilo, je sodu izbilo dno. Zahteval je, naj stopi iz avtobusa. Cerar, ki je sluti I, da to ne bo dobro, se je sicer temu upiral ter dodal, da bi še do enajste ure raci prišel čez most, da bi bil zjutraj doma. Most je namreč ponoći zaprt in se pred njem pogosto nabere dolga kolona avtomobilov. Bilo pa je to okrog sedmih zvečer. Tujec je postajal vse bolj nasilen in ga je začel s silo vleči iz avtobusa. Da se je Cerar nasilnežu upiral, kolikor je mogel, ni treba pouclarjati. Iz kar velike stiske si je poskušal pomagati tako, da bi Ob naši tretji obletnici 11. januarja 1992 je bil za nas, člane Slovenske demokratične zveze-Narodne demokratske stranke, poseben dan. Praznovali smo 3. oblet-nico ustanovitve naše stranke. Da, pred tremi leti je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza (SDZ), takrat seveda še brez dodatka Narodna demokratska stranka (NDS). Bili smo prva prava samostojna politična stranka, ki je imela dovolj 45 letnega komunističnega eno-umja. Želeli smo si drugačnih, demokratičnih časov. In jih tuđi dosegli... Začetki so bili težki, ovire so bile na vsakem koraku, vendar se nismo dali. Slutili smo, da borno dočakali dan, ki smo ga vsi težko pričako-vali. Da bo Slovenija samostojna in priznana država, da v njej ne bo nobenega tujega vojaka, da borno imeli svo-bodno morje in nebo... Seveda povsem sami tega veli-kega zalogaja ne bi zmogli, zato smo se združili z sorod-nimi strankami in ustvarili koalicijo DEMOS. Pod Demo-sovo vlado smo uresničili naš program, zato ne razumemo tistih, ki nam (še vedno) me-čejo polena pod noge in izni-čujejo naše delo. Katera vlada bi v dveh letih storila toliko, kdo bi ustvarjal pogoje za našo samostojnost... Sedaj, ko smo upihnili 3. svečko na naši torti, smo prepričani, da smo stranka sposobnih in prizadevnih ljudi. Zato si želimo še precej svečk na naši torti, kajti naše delo še ni povsem dokončano. Pred nami so nove volitve, dela je torej ogromno. Naj na koncu še napišem citat iz pozdrav-nega govora g. Iva Urbančiča: Zadovoljen sem, da imamo v svoji državi tuđi stranko, ki je kljub vsemu zaničevanju narodnega pri nas in drugod bila dovolj trdna, da je v svojem imenu sebe imenovala »narodna«. Želim, da bi to svojo narodno pozicijo vse-povsod zastopali s potrebno umirjenostjo in razsodnostjo, brez nestrpnosti do drugih, posebej ne do pripadnikov cliugih narodov. Vendar zastopali tako, da bo politika stranke udeležena v narodu, v Sloveniji kot državi vseh njenih državljanov in v prid vseh. Zato mi dovolite, da vam zaželim mnogo uspehov v vašem delu. Naj SDZ-NDS kot naša, torej slovenska stranka, doseže kar največji uspeh na prihodnjih volitvah. JANEZ STIBRIČ Vojko Cerar a avtobus hitro vžgal in pobegnil. Z desnoj, roko je segel, da bi pritisnil na gumb.j, Toda tedaj se je nekaj zgodilo. Nić ni ; slišal, samo v glavi je začutil moćan" pritisk, nato pa je na prsih, kjer ga je zapeklo, začutil moćno krvavečo rano.5 Moški, ki so bili pri avtobusu, so ga na to< potegnili na tla. Cerarju je postalo slabog saj pravi, da se spominja spet sele tre--nutka, ko so ga položili v avtomobil in|< odpeljali v bolnico v Doboj. v Na prsih je imel dve rani, eno prii prsnem košu, drugo precej nižje. Zdrav-niki so ugotovili, da ga je krogla preluk-£ njala komaj 1,5 centimetra od srca.'1 Druga krogla ga je oplazila pod brado.S Na srećo ni bil nobeden zadetek usoden.t V dobojski bolnici mu je dežurni zdrav-1 nik skupaj z drugim osebjem hitro poma-j gal in mu nudil prvo pomoć. Okrog 9-^ ure zvečer je zdravnik poklical domaće ■ in jih obvestil o nesreći ter jim zagotovil,. da je zunaj življenjske nevarnosti in zatr-.' jeval, da bo moral vsaj teden dni ostati, v bolnici. Milica in preiskovalni sodnik sta med-tem primer raziskovala in naredila zapisnik, ki ga pa Cerarju nišo prebrali, obiju-: bili pa so mu, da ga bodo poslali social-nemu zavaravanju v Ljubljani. Komisija je medtem temeljito preiskala avtobus in Grčarja zasliševala do 2. ure zjutraj. Potem so ga pustili, da je pot nadaijeval proti domu. Sele v bolnici je Cerar, ko si je malo opomogel, zvedel, da je Podnovlje srb-ska vas in ne bi smel ustaviti. Vojko je tuđi prepričan, da je nanj streljal Srb, ker muslimani in Hrvatje v Bosni tako in tako nimajo orožja. Skupil pa jo je po njegovem trdnem prepričanju zato, ker je zatrjeval, da je potovanje skozi Hrvaško povsem varno in tuđi zato, ker je Slovenec. Dodal je, da v Bosni ne ve-Ijajo nobene zakonitosti in da veliko ljudi pobijejo. Na srećo, pravi Vojko, in kar po čudežnem naključju se je vse dobro izteklo. Dodal je tuđi. da se rani dobro zdravita in je že spet za volanom. STANE STRAŽAR alitomžale /lomnik LDSo sebi, drugih. • • ' Pred nami je čas velikih spre-lemb. Prvič v zgodovini smo obili svojo državo, v kateri si orno samostojno urejali živlie-je in gradili prihodnost. Cas ojne, strahu, želja in upanja je linil. Odprle so se možnosti za azvoj in napredek, ki pa jih bo reba znati in biti sposoben iz-oristiti. Da bi bili pri tem ispešni, bo potrebno veliko pretnosti, znanja, delavnosti, i'sekakor pa tuđi medsebojne rpnosti in pripravljenosti za Helovanje. Veliko premajhni », da bi se lahko prepirali lastni hiši in zelo neprijetno in acionalno bi bilo, če bi o tem >vorila tuđi soseščina. Zato upajmo, da se bodo stranke, i so zastopane v republiškem par-amentu uspele pametno dogovoriti ) nekaterih ključnih odločitvah, ki )odo vplivale na trdnost naših na-Jaljnih korakov. Med njimi je tuđi -iberalno-demokratska s tranka, ki o v mesecu marcu caka kongres, x) katerega mnogi marsikaj priča-i dokaj veliko število njihovih clanov je prestopilo k Bavčarjevi stranki, potem opazimo, da se je s pojavom te stranke politična klima v Sloveniji nevarno razpolo-vila na levi in desni blok. Kljub temu da Bavčar in njegovi vsaj na zunaj želijo biti na politični sredini, se pravi nekako nevtralni, pa njihova dejanja kažejo ravno na-sprotno. Podpirajo bivše komuniste (prenovitelje itd.), imajo bolestno slo po prevzemu oblasti (za vsako ceno so hoteli voltive v aprilu, ko pa se je izkazalo, da so volitve možne sele v juniju, odstopajo od te zahteve in želijo zrušiti vlado, zavzemajo se za čim kasnejše volitve, Bavčar pa si želi kandidirati za predsendika). V okviru (ali prek) svojih pooblastil zaposlujejo »pre-verjene« ljudi (iz bivšega režima), kupujeo precejšnjo število premič-nin in nepremiČnin (avtomobili, draga pisarniška oprema...), skratka, v imenu demokracije de-lajo to, kar so v večini primerov počeli v prejšnjem režimu (v stranke Demosa so se včlanjevali mesec dni pred volitvami). V De-mosu so bili torej trojanski konji, ki so zagrabili prvo priložnost, da po svoje priredijo oblast, krivec pa naj bo kdo drug (ve se, kdo). Če se ima kdo za sredinskega, mora, če hoče seveda preživeti, »udrihati« po levih in desnih stra-neh. Vendar Demokratska stranka zadaja udarce samo strankam političnega desnice, medtem ko z le-vico želi ustvarjati možne (ali ne-možne) koalicije. Vendar pa so tuđi leve stranke opazile njihovo slo po oblasti za vsako ceno, zato se Demokratske stranke nekako izogibajo (kar jim jemlje članstvo in politični prostor). Tako se zna zgoditi, da bodo Bavčar in njegova Demokratska stranka v nekaj letih propadli, kajti brez sklepanja koalicij in z od-stopanjem od volilnih obljub se v Sloveniji ne bo dalo priti na oblast. Še več, mislim, da v Sloveniji kar nekaj časa še ne bo dileme, kdo (levo, desno, sredina) naj bo na oblasti. JANEZ STIBR1Č Kolektiv PTT enote Moravče se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste sodelovali pri pripravan na otvoritev novih poslovnih prostorov pošte v Moravčah, posebno še Krajevni skupnosti Moravče, Aktivu kmečkih žena Moravče, Moškemu pevskemu zboru KUD Tine Kos Moravče in tajniku KS Moravče g. Milanu Brodar ju za organizacijo in vođenje programa. Iskrena hvala tuđi vsem, ki ste se udeležili prilož-nostne slovesnosti ob otvoritvi nove pošte, kjer boste lahko koristili naše usluge. la se bodo nujna »državotvorna« lejanja opravljala na način, ki ne )O v imenu višjih ciljev zatrl ele-nente, kišo za liberalca bistveni: vobodno podjetništvo, pluralizem medijev, pravice družbenih manj-in, laičnost in odprtost sole, ena-:opravno obravnavanje različih ismeritev v kulturnem ustvarjanju, ladzor javnosti nad represivnimi Jržavnimi aparati itd. Tu ne gre za lekak kompromis ali »pravo mero« med državotvornostjo in liberalno držo: te poteze so pogoj delovanja »dobne odprte države. Ta blok je toliko bolj potreben, a parka in teniškega centra TOP. Fotografiji so delo TOV. MAJHENIČ, natisnila jih je TISKARNA SLOVE-A. love razglednice so po-nbna obogatitev mengeške etične ponudbe, žal pa je pre-težav pri njihovi prodaji, saj fponekod nočejo (ne smejo) pajati. Mengšani upajo, da se zadeva uredila in bo nove igeške razglednice, od katerih j: predstavljamo, mogoče ku-tudi na pošti in v vseh trgovi- I. ter rlrnaiK Ul„l:u V. Pgeš - Ravbarjev grad ina zadruga Zora (spodaj) KABELSKO RAZDELILNI SISTEM DOMŽAl Tisoč priključi in lokalni TV pro Elektronski mediji, kakor učeno imenujemo radio in televizijo, so nas povsem zasvojili. O tem zgo-vorno pričajo podatki o poslušanosti radijskih in gledanosti televizijskih programov. Povprečni Slove-nec tako presedi pred televizijskim ekranom že skoraj pet ur dnevno, radijski sprejemnik pa ima odprt prav tako vsaj štiri ure na dan. Silen razmah tehnologije, ki omogoča sprejemanje radijskih in televizijskih programov, pa prav nič ne pojenjuje. Eno takih področij je tuđi kabelska televizija. V zadnjih petih letih smo v Sloveniji doživeli izredno hitro rast kabelsko razdelilnih sistemov (KRS) za prenos radi-odifuznih signalov z zemeljskih oddajnikov in komunikacijskih satelitov. Po raziskavah je bilo lani na približno 90 sistemih v naši državi priključenih že nad 130 tisoč gospodinjstev, med njimi tuđi prvih tisoč na KRS Domžale Center. Ker se že povsod tako radi primerjamo z Evropo, katere sestavni del tuđi zares postajamo, povejmo še to, da je na KRS na zahodnem delu stare celine bilo lani priključenih okoli 21,5 milijona gospodinjstev, do leta 1997 pa naj bi jih bilo že 27,5 milijona, kar pomeni 20 odstotkov vseh gospodinjstev v državah zahodne Evrope. Satelitska in kabelska televizija Želja, obogatiti ponudbo televizijskih in radijskih programov, zadnje čaše marsikoga postavlja pred dilemo •- graditi in priključiti se na »kabelsko« televizijo ali pa nabaviti si opremo za neposreden sprejem satelitskih programov. Strokovnj.iki trdijo in dokazujejo, da je >, kabelska« televizija v načelu bistveno boljša rešitev za urbana, strnjena mestna naselja. Kakšna je torej razlika med kabelsko in satelitsko televizijo? »Kabelska« televi''a2c|elilni _ se pravj tehnični - sistem, ki stanovanj v blokih in/ali 20 stanovanjaa'lskih in televizijskih programov v ' !2 er>e sprejemne postaje, kjer se sig^'10- P° kablih oziroma kabelskem oni v stanovanjih. Tak sistem omogoča p\ (v Domžalah do približno 25) progtf, pa Je- d polepšati Mengeš, pripra-'■f kar precej uspešnih akcij, založilo štiri razglednice notivi Mengša. Tako so na glednicah predstavljeni: /barjev grad (obrtna za-iga Zora), Trdinov trg, pa anžerija EDIGS in Staretov |d, zadnja razglednica pa je inenjena predstavitvi Šport-!a parka in teniškega centra TOP. Fotografije so delo |TO V. MAJHENIČ, natisnila Jin je TISKARNA SLOVE-A. ifflove razglednice so po-pbna obogatitev mengeške Jticne ponudbe, žal pa je pre-ttežav pri njihovi prodaji, saj ponekod nočejo (ne smejo) pajati. Mengšani upajo, da se [zadeva uredila in bo nove Pgeške razglednice, od katerih | predstavljamo, mogoče ku- .. _ .. tudi na pošti in v vseh trgovi- Menges - Trdinov trg (j\, ter drugih lokalih. "—™>r"1....................... HS , v. /lomn geš - Ravbarjev grad 'na zadruga Zora (spodaj) Jutro Razstava umetniških fotografi} Staneta Klemenca V likovnem razstavišču v Domžalah je bila od 7. 1. do 16. 1. 1992 razstava umetniških fotografij našega občana, znanega alpinista, himalajca in svetovnega po-potnika Staneta Klemenca. Razstavo z naslovom Alpe Jadran je pripravilo Planinsko društvo Domžale. Staneta Klemenca smo doslej poznali predvsem po vrhunskih alpinističnih dosežkih v doma-čih gorah, Alpah, na Kavkazu, Groenlandu, Patagoniji in Himalaji. Sedanja razstava in velik odziv nanjo pa je pokazala, da je avtor tuđi na področju umetniške fotografije dosegel vrhunski nivo. Njegove fotografije izkazu-jejo pristen, neposreden ter estetsko dognan odnos do gora, krajine, narave. Motivi so skrbno izbrani, barve so naravne, vendar presenetljive po svoji učinkovitosti in estetiki. Grintavec Avtor se nam je izkazal kot ce-lovita gorniška in umetniška osebnost. Številni obiskovalci in ćbču-dovalci so izrazili željo, da bi podoben in tematsko zaokro-žen izbor avtor predstavi I Otoček v Skadarskem jezeru v bližnji prihodnosti. Tej želji se pridružuje tuđi PD Domžale kot organizator sedanje raz-stave. PETER PRIMOŽIČ POLIGLOT Da bo srečanje s tujcem bolj sproščeno V Domžalah že dobro leto in pol deluje POLIGLOT. Podjetje za izobraževanje, ki se ukvarja s poučevanjem, prevajanjem, organizacijo seminarjev in sve-tovanjem - vse v povezavi s tu-jimi jeziki. Kljub širše zastavlje-nemu konceptu dela pa je po-udarek vendarle na področju poučevanja tujih jezikov, zato bi se tokrat največ pomudili prav pri njem. Nekaj več o de-lovanju podjetja, njegovih program ih in zastavljenih ciljih nam je povedala ustanoviteljica prof. Neli Orehek. Kdaj ste se pravzaprav odlo-čili za ustanovitev družbe? Sama ideja se mi je porodila v času, ko se mi je izteklo delo za določen čas na CTJ (Izobra-ževalni' center za tuje jezike v Ljubljani). Ugotovila sem, da me nadaljnje delo na tem področju izredno zanima, pridobila sem si tuđi dragocene iz-kušnje, poizkusiti samostojno pa je bil tuđi neke vrste izziv. Vsekakor ni bilo več dosti časa za razmišljanje. Potrebno je bilo pripraviti vse programe, poiskati sodelavce in poskrbeti za vse, kar je bilo potrebno. Omenili ste programe. Bi nam lahko povedali kaj več o tem? V našem podjetju za zdaj po-učujemo nemščino, angleščirto in italijanščino. Največje zanimanje vlada za splošne programe, to pomeni za začetne, nadaljevalne in konverzacijske tečaje, ki nudijo slušateljem splošno sposobnost aktivnega sporazumevanja. Splošni tečaji obsegajo od 60 do 100 ur, glede na stopnjo ter želje sluša-teljev. Imate poleg splošnih tuđi druge programe? Seveda. Organiziramo speci-alizirane tečaje za podjetja. Po doseženem osnovnem nivoju znanja izdelamo posebne programe, glede na željeno stroko, slušateljem se tuđi terminsko popolnoma prilagodimo. Obstajajo poleg teh, ki so na-menjeni organiziranim skupi-nam, tuđi posebni programi za druge interesente? Zelo zanimivi so video tečaji poslovne nemščine in angleš-čine, ki že z imenom povedo, komu so namenjeni. Za tište, ki bi radi svoje znanje osvežili, pa imamo krajše slovnične in konverzacijske tečaje. Zelo veliko zanimanje je tuđi za individualni pouk. Kaj točno pa nam nudi individualni pouk? Pri individualnem pouku se profesor posveti eni, največ dvem ali trem osebam, program je popolnoma individualno izdeian in temu primerno je tuđi hitrost učenja večja. Za to vrsto pouka se v većini odlo-čajo poslovni Ijudje, ki zaradi prenatrpanega delovnega ur-nika ne morejo obiskovati teča-jev standardnih oblik, ali pa strokovnjaki oz. vsi tišti, ki bi radi v zelo kratkem času do-sledno izpopolnili znanje tu-jega jezika na izbranem področju. Pripravljate tuđi kako novost? Ne bi mogla reći, da gre za novost, morda bolj za razširitev ponudbe. Pripravljamo vikend tečaje splošne in poslovne nemščine ter angleščine na Otočcu ali pa na Bledu. Bi-stveno pri teh tečajih je, da ne-prekinjeno obstaja stik med profesorjem in slušatelji ter se tako skuša ustvariti vzdušje tu-jega jezikovnega področja. Pa tuđi koncentracija je bistveno boljša, saj slušatelji nišo obre-menjeni s problemi vsakda-njika. Prav tako se trudimo za pridobitev mednarodnega certifikata o znanju nemškega jezika, ki ga podeljuje Goethe Institut iz Zvezne Republike Nemčije, saj delamo po njihovih programih in vzdržujemo z njimi stike. Do sedaj smo govorili le o programih za odrasle. Kaj pa otroci? Za otroke prirejamo tečaje nemščine od I. do 8. razreda osnovne sole, vendar za zdaj v večjem obsegu v Ljubljani kot v Domžalah. Omeniti moram, da vsi naši tečaji potekajo tako v Domžalah kot tuđi v Ljubljani. Na področju poučevanja tujih jezikov vlada v zadnjem času kar precejšnja konku-renca. Kako pa ste vi zadovoljni z minulim letom? Minulo leto je bilo glede na to, da se podjetje sele uveljav-Ija, za nas dovolj uspešno. Kljub vedno bolj zaostrujoči gospodarski situaciji se še vedno veliko ljudi odloča tuđi za tako obliko nadaljnjega izo-braževanja, saj se vsi zave-damo, da je znanje edina pot k boljši prihodnosti. Seveda se tuđi mi prilagajamo razmeram z zmernimi cenami, obročnim odplačevanjem in popusti za studente ter stalne slušatelje. Kje vas lahko najdejo tišti, ki bi se radi naučili kakega tujega jezika, ali želeli kako drugače sodelovati z vami? Naši prostori so na Ljubljanski 108 v Domžalah, kjer smo med 9. in I 3. dopoldan ter med 15. in 17. popoldan. Lahko pa nas pokličete tuđi po telefonu na številko 713-595. Oglasite se, veseli vas borno! LNI SISTEM DOMŽAl mključk 1 TVprč »Kabelska« televii'a2delilni - se pravi tehnični - sistem, ki s.tanovanj v blokih in/ali 20 stanovanj^ isle sprejemne postaje, kjer se sigi^1'0' P° kablih ozi-roma kabelskem oni v stanovanjih. Tak sistem omogoča pi\a (v Domžalah do približno 25) progr^ P.a Je- da omogoča postavitev sprejem^ 'e kakovost spre-jema signalov najb<\e<< televizije, predvsem v mestnih sosf cena priključka, če se seveda večje[un] Prostoru odloči za gradnjo »kabelsk . s™ televizija pa poleg naštetih tehf'! y;ld' možnost za proizvodnjo in/ali (:'°ka|nih, regionalnih, komercialnih) ^ Satelitska televiz^/, ki omogočajo sprejem različnih sif !!° v krožnici na visini skoraj 36 tis'6"1')0- Potrebna je antena-parabola in' |! BA namestimo poleg TV aparata. P I"*« televizije je v tem, da kupee-po °dl"či, katere programe in s katerihr,'.kar je zelo po-membno, saj Jahko' "T10 in slišimo že nad slo programov s.' !labava opreme za neposredni sprejem. se vedno relativno draga. Najcenejso r. a?b|mo za okoli 900 DEM, kar pa še 2n|o lahko gledali vse možne program*.,so kadirani in je žanje potreben nak1" deriev s precej visokinu (nad tisoć 1lnam'-. Prav ti pr0-grami p.i so na|b,mj* Jtfvtim// &r*a6a/s: Krajevni odbor slovenskih kršćanskih demokratov Dob vabi na predavanje in pogovor profesorja dr. Antona Stresa na temo: Človekovo dostojanstvo vdružbenihodnosih Predavanje bo v dvorani na MOCILNIKU pri Dobu v petek, 24. 1. 92 ob 19. uri. Skupaj so molili za mir in ko-~nec vojne na Hrvaškem. Tuđi brat Roger je veliko prošenj na-menil miru v nekdanji Jugoslaviji. Srečanja so potekala v dveh centrih, Hungexpu in Nepstadionu. Tu so bili tuđi obedi, ki pa nišo bili najbolj prijetni, saj je bilo precej hladno. Tu so se lahko srečali mladi iz Domžal, ki so sicer stanovali v dveh župnijah. Kljub veliki množici in vrvežu so se mladi umirili pri skupnih molitvah, ki so potekale v različnih dvoranah za različne jezike. Molitve so seveda tuđi tokrat spremljali taizejski kanoni, ki romanju dajo poseben čar. Jutranje dogajanje se je odvijalo po župnijah, kjer so tuđi potekala srečanja v manjših skupinah. Mladi so ves teden razmišljali o besedah s Pisma s Filipinov, ki ga je napisal brat Roger ob svojem obisku na Fili-pinih. Moto vsega tedna je bil: »Ljubezen, vir svobode«. Kot je običaj, so srečanja potekala narodnostno mešano, , z namenom, da se mladi različ- j nih dežel čim bolj spoznajo ' med seboj. Mladi iz Slovenije so tokrat poskrbeli tuđi za lepo predsta- ( vitev nov*e države. Različni po- i govori so prispevali k predstavi- ' tvi in spoznavanju Slovenije, » v mestu pa so lahko opazili precej slovenskih zastav. B. Z. Razstava starih predmetov Nekje sem prebrala: Spomini so kakor morje. Dolgo, včasih neverjetno dolgo zadržijo to-ploto v sebi. Če je kdaj bila. Tuđi na stare predmete nas ponavadi vežejo spomini. Z njimi je povezano neko prejš-nje življenje: naše ali naših prednikov. Lahko pa nam je star predmet drag, ker imamo radi starine in ga imamo za okras, da se nam na njem ustavi in spočije oko. Če pa nam je kaj drago, in to znamo ceniti, težko damo iz rok. O vsem tem sem razmišljala, ko sem se s svojimi učenci začela dogovarjati, da bi poskusili pripraviti razstavo starih predmetov. Učenci pa so začeli pridno in z veseljem prinašati stvari, saj so pri starših naleteli na razumevanje in zaupanje. Tako so nam starši omogočili, da je nastala razstava polna starih predmetov. Veliko smo jih Videli prVIl m nismo p^<_,iull njihove uporabe. Pa nas je o vsem pouči I učenec, ki je predmet prinesel. Ob pogledu na vse prinesene stvari me je prešinilo: Škoda bi bilo, če bi ti predmeti ostali le doma na polici in bi jih gledali le lastniki in njihovi obiskovalci. Tako pa smo jih lahko videli tuđi drugi. Zato bi se rada zahvalila vsem staršem, ki so omogočili našo razstavo, za sodelovanje I in zaupanje. Takšnega sodelo-vanja si želim tuđi v bodoče, saj lahko starši tuđi tako poma-gajo pri vzgoji in izobraževanju naših otroK, pri spoznavanju, ohranjanju in spoštovanju naše kulturne dediščine. Prepričana sem, da bodo ostali mojim učencem lepi spomini na to zbiralno akcijo in razstavo. MIRA SMRKOLJ OŠ Šlandrove brigade Domžale Brskali smo po preteklosti, da bi razumeli sedanjost in prerokovali prihodnost. Z možnarjem stres tuđi najtrši oreh. Tuđi nekoć zdravje. so si s kajenjem uničevali Pomžale /lamnik 13 NAŠE SREČANJE Čurnovi s Prijetno topla kmečka izba v več kot tristo let stari hiši, v kotu velika kmečka peč, ob katero se pritiska mama Rezka, pri veliki mizi v kotu pa oče Franc Smrkolj, gospodar Čur-n«ve kmetije. Pri začetni za-dfegi, ki hitro mine, steče razgovor: o Čurnovih na Kalu, ki je "ar 731 metrov visoko in del vasi Hrastnik, o domačiji, kjer pridno kmetuje kdo ve kateri Curnov rod, o novi hiši, o raz-merah v kmetijstvu, ki nišo rož-nate, o delu in trudu domači-nov, ki vztrajajo na sicer skopi zemlji. Spomini Največkrat je na Kalu sonce. Tokrat se je sramežljivo skrivalo za oblaki in v megli, ki je mehčalo že tako razmočeno pot do domačije. Približno ki-'ometer je do strnjene vasi Hrastnik in Čurnovi so edina kmetija na Kalu. Okoli njih so »vikendaši«, s katerimi se lepo razumejo. Oče Franc je rojen na Kalu, kjer se mu je pred dobrimi tri-desetimi leti pridružila Prinčeva Rezka s Tlačnice, s katero mi-mogrede obudiva spomine na domačijo, kjer se je rodila. Njeno življenje je eno samo potrp|jenje jn delo, ki jo sprem-Ijata od zgodnje mladosti. Njen narnseh je grenak, ko se pogo-varjava o »ta mladi«, ki naj bi ji olajšala življenje. Ni prepričana, če bo katera »tako ne-Umr|a«, kot je bila sama, pridna gospodinja Rezka, ki si želi predvsem zdravja. Z gospodarjem Francem se s spomini pomudiva pri požigu Hrastnika, kjer Nemci Čurnove kmetije nišo požgali. Resili so jih papirji, v katerih je pisalo, da spadajo pod Zg. Koseze. Domačija je ostala, gospodar Franc pa se spominja tragičnih dni pred petdesetimi leti. Rezka Smrkolj Kmetija Iz Moravč je do Kala dobrih šest kilometrov. Začetek poti so v lanskem letu asfaltirali, zato, je sedaj malce lažje. Kdaj bo asfalt v Hrastniku, ne vedo; da bi prišel ćelo do Kala, si niti ne upajo misliti. Po bližnjici si v Moravčah v slabih dveh urah, mlajši ćelo prej. Kmetija je velika, saj ima kar šestintrideset hektarov zemlje, med katero je največ pašnikov in gozdov. Pa-sejo ne, v glavnem pokosijo, precej tuđi na roke. V hlevu je dvanajst govejih repov, pred-vsem so biki, krav manj. Mleka pridelajo za domačo uporabo, v Moravče je predaleč, da bi ga vozili vsak dan. Pa plemensko kobilico imajo in žrebička se še kako razveselijo. Kmetijski st-roji so, kolikor jih je. Zelo si želijo, da bi kupili trosilec gnoja. Pa kaj, ko je danes vse tako drago. Na njivah pridelajo vse, kar potrebujejo, tuđi »fro- uto« za sedem pujsov,, ki jih mama Rezka krmi vsak cjan, pa pšenice za dober krnečki kruh iz domaće peči. Voda Ko jih povprašam, česa si najbolj želijo, je odgovor kra-tek: zdrave pitne vode. Sedaj imajo kapnico, oče Franc pa se še živo spominja leta 1932, ko je vode zmanjkalo. V blizini je tuđi bajer, kjer so včasih napajali živino, na dvorišču star vodnjak. Voda je bila pregle- Franc Smrkolj dana pred leti v času Černobila. Ugotovili so, da ni najboljša. Pa od tedaj ni nič drugače, je le veliko pričakovanje, da bodo nadaljevali z izgradnjo vodo-vodnega sistema PLES, ki bo tuđi na Kal pripeljal zdravo pitno vodo. Elektriko so dobili 1951. Z izgradnjo transformatora je ta problem dobro rešen. Makadamske ceste so v zadnjem času dobro vzdrževane, kolikor so pač lahko zaradi klancev, pa neurij, ki odnašajo pesek. Tega je vedno premalo, zato mimo-grede še vprašanje Milanu, če ga bo letos kaj več? Ata Franc in mama Rezka Čurnovi so prijetni Ijudje. »Da bi bilo le tako in ne slabše, pa da bi bil mir,« pravi ata Franc, ki je upokojen. Upokojena je tuđi mama Rezka, ki je menda »šef«, v smehu pravi ata, pa najbrž zato vso svojo pokojnino nameni za napredek kmetijstva. Zase nič pravi. Ne razumejo, zakaj so stroji tako dragi, zakaj ni več cenejše nafte za kmetijstvo, zakaj bodo morali plaćati vse davke za na-kup gradbenega materiala, s katerim bi bodoči gospodar rad zgradil nov kozolec, hlev. Zakaj, zakaj ni kmetijstvu lažje in bolje, se sprašujemo in za-upajo mi, da je na hribovskih kmetijah še vedno težje, saj je do kamorkoli daleč. V dolini lahko prodaš vsak liter mleka, v hribih ni nikogar. »Pa nosiš tište kose, pa drva, vse je treba prinesti,« mrmra mama Rezka, ki mi zaupa, da morajo ženske na kmetijah veliko delati. »Delo počaka, če ne narediš danes, moraš jutri,« pravi in si želi, da bi bilo malo več zdravja v hiši. Danes Štiri otroke je rodila mama Rezka, dva sina in dve hčerki, z možem Francem imata rada tri vnuke in si želita, da bi bilo otrokom bolje, kot njima. Na Kalu je lepo in mimogrede zvem, da je tu velikokrat sonce, da je mir, dober zrak, da okolje še ni tako onesnaženo, kot v dolini. Jutri Kmetijo bo "najbrž prevzel mladi Franci, ki si enako kot starša želi, da bi Čurnova kmetija na Kalu napredovala. Rad bi jo tuđi moderniziral, razširil hlev, kupil kakšen nov kmetijski stroj. Ampak cene so take, da se o tem skoraj ne upa razmišljati, olajšav za kmete pa iz dneva v dan manj. Taki so Čurnovi na Kalu. Pridni, prijazni Ijudje, ki na tem hribovitem koščku naše občine ostajajo že stoletja in kljubujejo težavam, katerih nikoli ne zmanjka. Da le zdravja ne bi zmanjkalo in bi voda čimprej prišla na Kal, jim želimo! VERA VOJSKA fotografije: Milan Brodar STANE ORAŽEM Od rdečega oporečnika do pred-sednika SDP in zelenega ministra Lahko začneva po japonsko in se ustaviva na koncu. Dobrega P{J' leta si občinski minister za ok°lje. Kaj si naredil v tem času? .Dokončali smo poročilo o sta-niLI okolja v občini in naredili Pr°gram za izboljšanje. Pripravili ^0 javni natečaj, pretehtali y'°ge in razdelili sredstva ekolo-i ega sklada: sedaj spremljam !Ll)Porabo tega denarja, da bi sle-nerni tolar padel na plodna tla. "'cd tremi leti si postal pred-?*anik občinske (takrat še) ZKS. . "ko partijske dediščine ima )ena naslednica? , ^ rnaterialnem in organizacijom smislu praktično nobene; P° lem smo bili z drugimi stranci pred volilvami v povsem enaki startni poziciji. Tuđi član-v° se ni avtomatično prenašalo, ^Pak je moral vsak narediti j?^° izjavo, da (p)ostaja član ' ■ V idejnem smislu pa smo letrto najbolj pluralna stranka najrnanj strankarske discipline. ređan Papirnici, Papirnica Podana Za^S6m let si že na Količevem. let .arno se ie zadnjih petnajst P V6'ikokrat govorilo, da je pred nik a^om' a se le vetmo' k°t Fe-do S' J?Onovno oživila. Kako si za- *o|jen v tem podjetju? od ^e'° v niei iem'Jem ze'° ^.govorno, nisem zadovoljen. cje|c Pa mi je kolektiv in vrsta «. f' ^' 8a opravljam, zato sem 'đrn, tarejši sodelavci mi pravijo, I ,,So se včasih 15, v mesecu kal- V 80stilni isprsili in dali za Ksno rundo več kot drugi, »ne-j^pirničarji«. Žal sem prišel deset . Prepozno, ko moramo odpla-^evati velike kredite. p R?s hodiš k nemščini, ker boste raP"rnico prodali Avstrijcem? K nemščini res hodim, a le id}o, ker prej nisem imel časa. Papimice ne prodajamo, iščemo pa možnosti, da bi vanjo pripe-Ijali svež, tuđi tuj kapital, kar je za tovarno, ki po velikosti in trgu presega meje države Slovenije, čisto normalna poslovna pot. Ali zdaj, ko si minister, kaj teže spiš, ker je Papirnica eden večjih onesnaževalcev Kamniške Bistrice? Vsa leta že intenzivno zmanj-šujemo količino odplak in smo v slovenski papirni branži daleč pred drugimi. Po drugi strani pa smo največji predelovalec od-padkov v nov, uporaben karton. Stranka brez boljševističnega repa Stanka ki ji predseduješ v občini, je ena od socialdemokrat-skih. V čem je bolj socialdemo-kratska od drugih? V to polemiko se ne bi spuščal. Po našem programu, stališčih in delovanju se vidi, da smo social-demokrati. Končno besedo bodo imeli pa volilci. Je Socialdemokratska prenova sploh še naslonjena na delavce oziroma »prodajalce delovne sile«? Na volitvah smo dobili več gla-sov kot vse druge stranke levice skupaj. To nas pred tistimi sloj i prebivalsfva, ki jih trenutna politika potiska pod preživetveni minimum in so brez učinkovite zakonske zaščite, na nek način obvezuje. Nimamo pa se za edt-nega in ekskluzivnega žaščitnika teh slojev prebivalstva. Nekateri pričakujejo, da se bo SDP razcepila na »stare komuniste«, ki še vedno hrepenijo po boljševizmu, nove levičarje in so-cialdemokrate. To so verjetno prićakovanja zunaj naše stranke, ki temeljijo na želji, da se močna opozicija razdrobi. Na zadnji konferenci SDP v Postojni je bila skoraj so- Stane Oražem glasno sprejeta socialdemokratska usmeritev stranke. Stranke so končale kondicijske in začenjajo tehnične priprave za volitve. S katero stranko bi šel v koalicijo? Za strankarsko demokracijo je vsaka koalicija »normalna«: še posebno na občinski ravni, kjer bi se povezoval z vsakim, ki bi imel podobne interese na po-dročju komunale, kulture, var-stva okolja, šolstva, zdravstva... Problemi v občini so vedno nav-zoči, čeprav jih radi preclstavljajo kot idejne in ideološke. Zato barva koalicijskih , partnerjev ni tako pomembna kot mogoče na državnem nivoju. Sicer pa tak konstruktiven pogled izpričujem že s sedanjim delovanjem v občinski skupšćini. Gospodje in tovariši Si raje gospod ali tovariš? Vseeno mi je. Niti enega niti drugega naslova nimam za zbad-Ijivko niti za večvrednega. Tovariši so danes Politischver-daechtig? Lahko bi rekli. To je oznaka iz časov nacizma. Pri nas so rekli moralnopolitično oporečen, danes pa rečejo: taje pa rdeč. Torej SI politišferdehtik? Prav gotovo. Leta 1981 so me izključevali iz Partije, ker takrat v njej še nišo razumeli resnega heca. Štiri leta kasneje so me v )LA zares vrgli iz Partije in mi odvzeli čin vodnika zaradi slo-venskega nacionalizma. Sedaj sem v stranki, ki jo mnogi sumni-čijo in ji dajejo nalepko nezane-sljivosti, potuhnjenosti. Slovenec? Zanesljivo! Saj hišo zidam s pomočjo svoje in ženine družine ter prijateljev. Značaj Problematičen? Kje pa! Če bi bil, ne bi nikoli postavil hiše tik ob taščini. Zaletav? Ne. Pri naši hiši avtomobile uničuje žena. (Medklic iz kuhinje: Ne po svoji krivdi!) Zlatopoljec ali Domžalec? Rokovnjač, ha, ha... Eno in drugo! Otroštvo sem preživel v zlatopoljski vasi Tr-novče (medklic: in tuđi vse lepe mladostne fantovske dni sem pre-bil v sončnih Trnovčah, na stara leta pa sem si moral sezidati skromno hišico v meglenih Dom-žalah!)... bom že jaz povedal, ...dom in družino pa imam v Domžalah. Potrpežljiv? Ob štirilelnem razgrajaču pač moraš biti. In tuđi dvojček sem po horoskopu. Izobražen? Diplomirani inženir strojništva, obvladam tuđi kmečka dela (klanje, drvarjenje, oranje, mlačev, žganjekuha...) pa zidarska lome- tavanje, betoniranje__) in še bi se našlo. ,G()R UpOvŠEK Črtomir Frelih v Zagorju Radomeljski akademski slikar Črtomir Frelih se Zasavcem predstavlja v razstavnem prostoru Delavskega doma v Zagorju. Odprtje razstave likovnih del je bilo 5. decembra 1991. Za kulturni program ob otvoritvi je poskrbel pevec Vlado Kreslin. Tekst in foto: I. Lipovšek ODGOVOR NA ČLANEK OČITKI OBRTNIKOV NA PAMET IN POČEZ Vsakje krvav pod kožo, kajne? V zadnji številki Slamnika je Obrtna zbornica Domžale precej oštro reagirala na moj prispevek Tolarčki, tolarčki kje ste. Ker so se v zvezi s tem razmišljanjem pojavile številne interpretacije in napadi name, bi želela bralcem in obrtnikom pojasniti nekatere podatke in njihove vire, da ne bi imeli občutek, da je to pisanje na pamet. Da pa imam pravico po-vedati svoje mnenje, ni dvoma - vsaj upam. Pa po vrsti: podatke o neplače-vanju davkov s strani obrtnikov je v javnost poslal minister za fi-nance g. Dušan Šešok, prav gotovo dovolj kompetentna oseba za te trditve. Enako trditev je na seji republiške skupščine in v ne-katerih člankih podal ludi pred-'sednik za komisije za finance Ja-nez Kopač. Prav v tistem času je v domžalski skupščini polekala tuđi zelo oštra in načelna raz-prava o financiranju družbenih dejavnosti, pri čemer je bilo nam delegatom rečeno, da se v občino Domžale sredstva z republike ne nakazujejo lako kot bi se morala in so pričakovali. Zakaj je prazen republiški proračun, iz katerega se nateka denar tuđi v občine, pa naj bi pojasnil g. Šešok. Torej kritika ni letela na domžalske obrtnike, pač pa republiške pobi-ralce davkov. Če so ti nesposobni, neorganizirani, če ima za-konodaja luknje... je problem v tem. Znane pa so mi velike razlike tuđi znotraj podjetniško-obrtniške sfere in vem, da vsega ne gre metali v isti koš. Poleg tega tuđi pri plačniškem sistemu obrt-niki nišo izenačeni z drugimi.-Prav pa bi bilo, da bi si breme države davkoplačevalci med se-boj vsaj približno enakopravno razdelili. Samo to! Ob tem pa nam je bilo kasneje tuđi pojašnjeno, da se davki v naši občini zgledno pobirajo. Nam pa seveda to ne pomaga veliko, saj se većina davkov na-kazuje na republiko in potem od tam pošilja nazaj v občine. V razmislek pa še tole: pred časom smo lahko v televizijskem Tedniku gledali tuđi prispevek na to temo, v kalerem je avtor prišel do naslednjih podatkov v zvezi i s plačevanjem davkov in prispev-kov: v letu 1991 bo zaposleni v družbeni sferi plačal povprečni 125.000 SLT davkov in prispev-kov, povprečni obrtnik 75.000 SLT in srednje velik kmet 25.000 SLT. Podatkov ne želim komentirati, naj jih pač vsak interpretira po svoje. Tako kot pri vsaki stvari pa mislim, da so tuđi med obrt-j niki taki in drugačni. In teh dru-, gačnih prav gotovo nisem mislila žaliti. CVETA ZALOKAR - ORAŽEM TUĐI LETOS 15. MARCA1992 PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO PRIJETNO BO, ZATO SE NAM PRIDRUŽITE TUĐI VI! Lahen veter v vejah se poigrava, statua talca samotna stoji v mraku, le srna speši mimo v lahnem koraku, mladi mesec že na nebu plava. Obletnica je danes - obletnica na daljno smrt, (kako čas neusmiljeno je mimo teke!). V spomin je včasih kdo kaj lepega izrekel. Sčasoma dogodek v pajčolan pozabe bo zastrt. Drug ob drugem v strahu možje so stali. V zimski dan zasikali so oštri streli; pogrebcev ni bilo, da bi zajokali. Imena na marmorju v mesečini se blestijo. Govora, petja, ne cvetja ali svečke denes ni... Talci: »Pustimo, saj nas rane več ne bolijo.« 14 /lamnik Domžak Grad Brdo pri Lukovici Za kraje z imenom Brdo je značilna izoblikovanost terena. Brdo je nizka, podolgovata vzpetina, oprta na hrib na se-verni strani. Tod je najlažji pre-hod do zlatopoljskih vaši. Že zgodovinar Valvasor omenja prazgodovinske gomile v območiu Brda. Iz gomil na Brdu se je v Sadnikarjevi muzejski zbirki v Kamniku, ki je sedaj v kamniškem muzeju, ohranila bronasta čolničasta fibula - sponka. Kaj več o nasel-bini na Brdu v prazgodovin-skem obdobju ni znano. Viljem Galenberški je 9. aprila 1340 s privoljenjem zeta Fride-rika Hebenstreita iz Slovenj Gradca eno kmetijo, na kateri je bil podložnik Kosir (Coschyer), za 10 mark oglejskih fenigov pro-dal samostanu v Mekinjah. Brdo (Ekk) se v listinah omenja tuđi leta 1345. Jurij Galenberški in žena Elza sta 8. julija 1372 prodala nuni Elizabeti, po njeni smrti pa samostanu v Mekinjah kmetijo na Brdu (detz Ekk) v župniii Dob, na kateri je, kot so tedaj rekli, sedel podložnik Janez (Jans). Viljem, sin pokojnega Jerneja iz Kamnika, in sestra Doroteja sta leta 1436 dobila v fevd dvor na Brdu (hof zu Ekch in Krain). Dvor so tedaj imenovali tuđi manjšo kmetijo. Kamniški meščan Jurij Zeidel je leta 1473 dobil v fevd desetino od petih kmetij na Brdu v dobski župniji (zu Egk in Aicher pharr). Posest je bila prej last VVolbenka Mengeškega. Ker je umri brez po-tomcev, je prišla na cesarja, ki jo je ponovno podelil v fevd. Na Brdu je bilo torej v tem času vsaj pet kmetij. V nobeni ome-njeni listini pa ni omenjen graš-čak ali grad na Brdu. Leta 1481 so bratje Hans, Jer-nej, Lenart in Viljem Herič poleg desetin v okolici dobili v fevd tuđi dvor na Brdu (Hof zu Egk). Morda so prav Heriči pozidali prvi grad na Brdu. Ker so bili Heriči tuđi donatorji prapreške cerkve, se za-stavlja vprašanje, ali morda nišo na Brdo prišli iz Prapreč, kar še sedaj najdemo v ustnem izročilu. Cerkev na Brdu, ki je bila dob-ska podružnica, leta 1526 za vojno s Turki ni dala nič, ker je vse vzel graščak Ivan Heritsch, ki je najbrž tuđi sicer cerkev varoval in podpiral. Pavel Pamulsen je Konradu z Brda in njegovi ženi Jeri 13. julija 1542 za 42 goldinarjev pro-dal dva travnika v Rafolčah in Praprečeh. V listini 3. novembra 1563 je omenjen Adam z Brda, ki je sku-paj z drugimi razsodil neki spor. DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE Sporočilo Gotovo vam je znano, da so slovenski izgnanci, prve žrtve nacističnega genocida nad slovenskim narodom med II. svetovno vojno na svojem spominskem srečanju 9. junija 1991 na gradu Brestanica ustanovili svoje društvo kot nadstrankarsko organizacijo. Od prek 50.000 izgnancev je po oceni vodstva DRUŠTVA IZGNANCEV SLOVENIJE, ka-terega nameti je združiti in pomagati vsem tištim, ki so bili med vojno izgnani v nemška taborišča, Srbijo, na Hrvaško in v Bosno oz. ukradeni slovenskim staršem ali pa pobegnili pred izgnanstvom, živih blizu polovica. Če ste eden izmed njih oz. njihovi sorodniki in želite delati v društvu, izpolnite objavljeno prijavnico in jo pošljite na naslov: DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE, Komisija za organiziranost, 61000 Ljubljana, Vrtača 11, vse informacije pa lahko dobite tuđi na tel. št: (0608) 31-388 Slavko Kunej, predsednik društva. VAŠO PRISTOPNO IZJAVO PRIČAKUJEJO DO 15. FEBRUAR} A 1992! Pristopna izjava za Društvo izgnancev Slovenije (priimek, očetovo in rojstno ime, za žene dekliški priimek) Datum, kraj in občina rojstva:_ Stanovanje: (kraj, ulica in hišna številka) Poklič in šolska izobrazba:_ IZJAVLJAM, da želim postati član društva in delovati v skladu z njegovim Programom in Pravili. Med vojno sem bil-a: (ustrezno obkroži) - izgnan v nemško taborišče - izgnan v Srbijo - izgnana na Hrvaško - izgnan v Bosno - ukraden slovenskim staršem - pobegnil pred izgnanstvom Kraj izgnanstva in naziv taborišč:--------------------------------------------- Kot svojec izgnancev želim postati član društva (Podčrtajo otroci oz. bližnji sorodniki izgnancev.) Datum: __________________ Lastnoročni podpis: Bratje Aleš, Tomaž in Urban iz Rafolč so 24. februarja 1570 Ga-šperju Kharamitu in njegovi ženi Jeri prodali kmetijo na Brdu. Baron Adam z Brda je omenjen tuđi v listinah 2. februarja in 22. oktobra 1571. V letu 1587 je lastnik brdskega gospostva Andrej pl. Lamberg, ki je bil hkrati tuđi lastnik gospostva Črnelo in Jabelj. Po Valvasorjevem poročilu je sedanji grad začel zidati v začetku 16. stoletja Ivan pl. Lamberg iz Črnelega, dokončal pa ga je sele njegov sin Sigismund. Tako kot gosposka v drugih gradovih so tuđi Lambergi dajali zavetje protestantom. Tu na Brdu se je pri Herbertu pl. Lambergu skrival Trubarjev sin Felicijan, ko so ga izgnali iz Ljubljane. Med grajskimi zidovi dobro skrita kapela je najbrž najprej služila protestantskim pridigarjem. Vhod v kapelo so imeli skozi zidno omaro. Leta 1622 je takratni lastnik Brda, Janez pl. Lamberg, grad za-stavil Antonu Pečeviču, dve leti pozneje pa Janezu Jožltfu Tal-lerju. Ta je postal lastnik Brda. Taller je dal brdsko posest leta 1648 v zakup Krištofu Ottu. Ta je leta 1664 sklenil zakupno pogodbo s svojim zetom Ferdinandom pl. Siebenegkhom. Ko je Janez Jožef Taller umri brez potom-cev, je grad podedoval Janez Ludvik grof Hohenvvart. Leta 1670 je vse prodal Ferdinandu Ernestu baronu Apfalternu. Ta si je pri cesarju pridobil pravico do vzdevka von Apfaltern. Grad je prezidal in obnovil tako, da po-sledice, ki so jih povzročili pun-tarji, nišo bile več vidne. V kmečkem uporu leta 1635 so namreč uporni kmetje grad na-padli in zavzeli. Vsa vrata in okna so bila uničena, železje izru- vano, hodniki podrti in kamni razbiti. V Valvasorjevem času je grad že imel štirioglato obliko s štirimi štirioglatimi stolpi na vogalih. Na zahodni strani je bilo obzidano prostorno dvorišče. Pri gradu sta bila tuđi pristava in ribnik. Pozneje je grad zažgala strela. Po ustnem izročilu je grad dolgo ostal brez strehe. Obnovili pa so ga graščinski podložniki s tlako. Po smrti Ferdinanda Ernesta pl. von Apfaterna je leta 1 703 brdsko posest prevzel njegov sin Wolf Herbert, leta 1723 pa njegov vnuk Janez Gotfried. Iz leta 1740, ko je umri, je ohranjen njegov zapuščinski zapisnik. Prvi dedič je bil Franc Bernard grof Lamberg. Ta je 18. junija 1753 cerkvi daroval zem-Ijišče za vrt in postavitev mežna-rije. Že 10. maja 1757 je imetje izročil sinu Francu Adamu Lambergu, del imetja pa je namenil mlajšemu sinu Jožefu in hčerki Katarini. Zase je pridržal 20.000 goldinarjev in si izgovoril 2000 flori ntov letne rente. Franc Adam grof Lamberg je bil lastnik tuđi posestev v Grobljah in v Volčjem potoku. Leta 1783 je prosil za prepis in združitev teh posesti s posestvom Brdo. Franc Adam, grof von Lamberg, ki je bil lastnik tuđi številnih drugih gospostev na Kranjskem, je 2. avgusta 1799 podelil kmetijo v Št. Vidu št. 15, pri Peregrinu v gospostvu Brdo Andreju Iglicu za 800 goldinarjev. Pred tem jo je imel v najemu Matija Iglič. Po smrti Franca Adama, grofa Lamberga, je s prisvojilno listino 23. septembra 1805 lastnik gospostva Brdo postal njegov sin Janez Nepomuk, grof Lamnberg. Ta pa je že, preden je postal lastnik v septembru 1803 posesti Brdo, Voleji potok in Groblje Grad Brdo v Valvasorjevem času. prodal dr. Janezu Burgerju za 110.000 goldinarjev in 100 duka-tov ključarine ter se obvezal posest izročiti ob sv. Juriju 1804. Burger je moral dolg skupaj z obrestmi poravnati do leta 1813. Po smrti očeta Janeza Burgerja so 14. marca 1823 gospostvo de-lili. Hči Pavlina, poročena Jabor-nik, je dobila posestvi Groblje in Voleji potok, starejša hči Ivana, poročena Hoffern, pa gospostvo Brdo s pridruženim posestvom Blagovica. Ivana je 20. septembra 1832 posest izročila svojemu možu Ernestu vitezu pl. H6ffernu-Sa-afeldu, ki se je ze 12. maja istega leta solastništvu odpovedal. Po smrti Ivane pl. Hoffern sta posestvo 18. januarja 1879 pode-dovali hčeri Viljemina in Berta, poročena Kersnik. Viljemina je 10. decembra 1883 svoj delež prodala nečaku notarju in pisate-Iju Janku Kersniku za 30.000 gol- dinarjev. Po pisateljevi smrti 23. julija 1897 je njegov delež dedo-^ vala njegova mati Berta, rojena Hoffern, s tem, da je za dediče priznala njegove mladoletnč otroke Janka, Josipa, Antona? Vido, Marijo, Vero, Ano in Aloj-zijo Kersnik. Po stari materi Berti-Kersnik, rojeni Hoffern, je30.avi gusta 1911 s prisojilno listino postal lastnik brdskega posestva An^ ton Kersnik. t Okupator je že leta 1941 do-> mače izselil, grad in vso posest| pa podržavil. V gradu je bila ne-, kaj časa nemška policija, precejj velika vojaška enota. Pozimi| 1942-1943 je bila v njem en me-sec ali dva postojanka raztrgan--cev za boj proti partizanom po' okoliških gozdovih in naseljih. Ponoči 18. maja 1943 so partr zani in domači aktivisti grad pož gali; gorel je več kot en teden. STANE STRAŽA (Nadaljevanje prihodnjic, Red in snaga sta pol blaga Kamniške alpe ter lepo vzdrževana železniška postaja so vredni pohvale. Čudovite planine v ozadju, mi pa nismo uspeli pokositi niti visoke trave na zelenici ob eni izmed glavnih čest ter tako prispevati k lepoti Ta pregovor sem velikokrat slišala kot otrok, verjetno zato, da so me vzgajali k snagi in redu, kajti Gospod me s tem talentom ni obilno obda-ril. Vedno bolj spoznavam, da je to res. Še tako skromen dom ali soba, če je lepo urejena - snažna in pospravljena, je prijetnejša kakor prostor, kjer je vse umazano in razmetano, da še stopiti ni kam. Za urejenost doma ni potrebno veliko denarja, potrebne pa so pridne roke in vzgoja. Ljudje zelo pazimo kako smo urejeni. Posebno pomembna se nam zdi frizura in obleka, veliko manj pa pazimo na okolje, v kate-rem živimo, še posebej če to ni naše stanovanje, hiša ali dvorišče. Vtis o Ijudeh, ki živijo v kakš-nem kraju ali mestu, pa dobimo po urejenosti njihovega okolja. Ko potujemo po svetu, ocenju-jemo in primerjamo urejenost kakšne dežele z drugo. Po potovanju želimo ohraniti v spominu tuđi značilnosti kraja, bodisi po njegovih zname-nitostih ali značilnostih, na nas pa običajno na- Center Domžal je bil očišćen in urejen. Lepo! Nepokošena trava, kupi odpadkov, neurejen vrt gotovo nišo v čast stanovalcem. Skrb za urejeno okolje v Mengšu Če je kje dela vedno dovolj, je to prav gotovo pri skrbi za varstvo okolja. Urejanje zunanjega videza kraja se nenadoma zazdi drugotnega pomena in bi to marsikdaj naj-raje prepustili Turističnemu društvu, s ka-terim lepo sodelujemo. Zakaj drugotnega? Ker je v ozadju problem, ki pa bo vsak čas v osprediu: namreč malomarno ravnanje ljudi z odpadki. Te žal še vedno odlagajo kjerkoli - samo, da jim nišo pred očmi; tako kažejo svoj nepravilen odnos do narave. Poskusili smo marsikaj: najprej smo bili idealisti in smo verjeli, da borno s prijaznimi opozorili in svarili s spomladansko in jesensko okrožnico že lahko pozitivno vplivali na bolj odgovorno ravnanje ljudi. Ker je bilo stanje še vse slabše, smo z velikimi stroški skupaj z Lovsko družino Mengeš očistili divja odlagališča in postavili opozorilne table. Odlaganje se nadaljuje - vsem nam je v sramoto! Poskusili smo znova: vložili smo prijavo za pridobitev občinskih sred-stev iz ekološkega sklada za ureditev te problematike. Odgovora še ni. Računamo tuđi na novo zakonodajo. Ostane tuđi vzgoja. Tuđi vam, člani Skupščine, toplo priporočamo, da vzgajate vsak v svojem okolju in ne le otroke. Vsi naj se navadimo reda in naj nam ne bo nerodno opozoriti vsakogar, ki se do okolja ne ravna tako, kot se spodobi za našo mlado državo, saj ji tuđi tako lahko pomagamo, da zaživi. Obširno področje našega dela je tuc nadziranje novih industrijskih tehnologl v našem kraju, ki bi lahko kvarno vplivali na kvaliteto življenja. Uspeli smo vzposfc viti korekten dialog med investitorji in skušamo obnašati tako, da ne nasprotuj| jemo razvoju gospodarstva, pač pa onesna ževalcem. Skrbimo za to, da nas investitorj sproti obveščajo o napredovanju novih ir vesticij in smo si zagotovili pravico, da oK kakršnikoli nepravilnosti, ki bi škodoval^ okolju, zahtevamo strokovno pojasnilo odstranitev vseh napak. Verjemite, da je naš edini delovni name« skrb za lepše življenje v Mengšu. C JOŽI MAR^ redi močan vtis tuđi urejenost kraja. Zlepa ne bom pozabila eksotičnega vrta v Monaku ali urejenosti Luksemburga. Ti dve majhni državici sta veliko lepše urejeni kakor velike, države, čeprav mi tuđi na Švedskem ni uspelo najti pa pirja v parku ali na cesti. Pridnost krajanov očekujemo tuđi po urejenosti okolja, posebno še tište za katero ni potrebno veliko sredstev. Zanima me, koliko brezposelnih je že potrkalo ni vrata pri hišah z neurejenim okoljem in jih pov-prašalo, ali jim lahko pomagajo urediti njihov vrt ali okolico? Ali pa je morda prav okolica hiš, v katerih stanujejo ljudje brez služb, najbolj neurejena? Težko se opravičimo, da nimamo časa. Časa je dovolj, le vzgojili nas nišo, da sW red in snaga pol blaga. Nišo nas vzgojili, da bi pogledali še na skupno dvorišče in ga pospravili, raje se izgovarjamo, da so ga drugi nasmetili' Naše otroke pustimo, da se igrajo med kupi smeti, ki jih sploh ne motijo več, ker so se rt nesnago že povsem navedli. Starši in vzgojitelji; kje je naša vzgoja? Če borno takoj začeli skrbeti tuđi za svojo okolico, jo lahko uredimo v enerf dnevu in verjemite, da borno vsi na to lahko ponosni. Nas je veliko, zato bi z najmanjšir" naporom živeli v urejenem okolju. Ker je bilo 6. 1. 1992 lepo, sončno vrem« sem se sprehodila po Domžalah. To je bil čas, k< so se mnogi že naveličali letos zares dolgi' praznikov in brezdelja. Pojdite tuđi vi z menoj i1 poglejmo, kaj je zabeležila kamera. Premislitf kaj vas moti v vašem okolju ter kako in kaj b lahko tuđi vi osebno pripomogli k lepšemu i1 bolj urejenemu okolju, v katerem živite. M.t ,|(Šgort /lamnik 15 5*' Dvajset let Športnega društva Krašnja T4. decembra 1971 so aiKrašn'' ustanovili nogometni Wub in ga poimenovali NK NA-•jKEDEK. Nanj ostaja danes, javajset let kasneje, obilica lepih J^!" "ragocenih spominov, ki so »T"?j| 5'an' sedanjega Športnega ^Btdruštva Krašnja skupai s prija-Sg*el|i obudili prav na isti dan - le ^dvajset let kasneje. _ f'ošteni odnosi in zdrav način "23,^ivljenja sta moto društva, ki !doy svojih vrstah združuje vse: od ena^jrnlajših do starejših, saj pro-jičepram najdejo v njegovem pro-jtnćtoru tako rekreativne dejavno-)na;ti kot pravi tekmovalni sport, iloj njihovi vodniki. Plesna sku-P'na »Give me five«, v kateri so ^većini tabomiki, pa je s plesi po-"v" a večer. tviubovci, po novem imenovani ^rce, so s pripravo in izvedbo Smu--arskega sejma 2\. in 22. 12. 1991 | Pestrili življenje v Moravćah in lici. I vsi obiskovalci so si lahko ogle-s ' vzorno pripravljeno dvorano taro m novo smučarsko opremo, firokovne nasvete sta nudila izku-na prodajalca športne opreme 3l0Jan in Franci. Občani so imeli moznost prinesti rablj eno srnučar- •jopremo pregledala tn ocenila. Po dveh sejemskih dneh je marsikdo ob zaključku prejel za prodano blago zaslužen denar. Led je bil prebit. Drugo leto bo spet smučarski sejem. Tabomiki so prepričani, da bo na tem sejmu bolj živahno. Mladi tabomiki so imeli letos privič priložnost udeležiti se zimovanja. Tabomiki iz Slovenj Gradca so sprejeli v svoje vrste šest moravskih tabornikov. Po prvih dneh privajanja novim obrazom, mrazu in šotorom na snegu, so se lepo vživeli v skupino. Tekmovanja in razne akcije so se sele začele. Letošnje prvo resno tekmovanje je bilo na jelovici 12. 1. Udeležili so se ga s tremi tekmo-valnimi ekipami. Za dosego do-brega rezultata so potrebovati veliko znanja iz orientacije, iznajdlji-vosti in vzdržljivosti. V naslednjem mesecu priprav-Ijajo tabomiki veliko pustovanje v Moravćah. Kajanje bo v prostorih kultumega doma in bo nainenjeno širšemu krogu ljudi. Na prireditvi ne bo manjkalo zabave, plesa in okrepčila. Delo tabornikov je v prvi vrsti namenjeno mladim. Letni delovni nacrt, ki so ga sprejeli na občnem zboru, zahteva poleg žrtvovanega prostega časa in energije tuđi t! nance. Tabomiki se zato odločajo z;- akcije, v katere bi radi vključili čimveč ljudi. Želijo si, da bi občani pokazali već zanimanja in sodelovanja, kajti s svojim skrbnim in odgovornim delom so dokazali, da zaslužijo večje zaupanje. BOJANA DORIČ sejma je pokazal, da je v Moravčah kar veliko Ijubiteljev smučanja skupaj pa graditi od najmlajših do najstarejših in prepričan sem, da bo šio. Stana Stopar, ravnateljica Osnovne sole Janko Kersnik Brdo: Šport je del našega življenja, v katerem ima pomembno mesto. Naša šola iz leta v leto, iz akcije v akcijo spoznava vrednost dela Športnega društva Krašnja, iz ka-terega prihaja izjemno veliko zelo dobrih idej in zamisli, ki bo-gatijo življenje vsem: društvo pa tuđi obema šolama na tem ob-močju. Ob njihovem jubileju jim iskreno čestitam in želim, da bi z dosedanjim uspešnim pOVezo-vanjem in druženjem nadaljevali, da bi krepili povezovanje in prijateljstvo in bi tuđi v prihodnje organizirali toliko dobrih in o^mev-nih. prireditev. Rado Cvetek, predsednik PARTIZANA Slovenije: Društvo, ki si-cer nima predvojne tradicije, je v resnici doseglo vse, kar športno društvo lahko doseže: uspešno povezuje rekreativno dejavnost vseh starostnih kategorij in spo-lov; izjemno uspešno sodeluje s solo na področju športne vzgoje in usmerjanja mladih v športno tekmovalne sporte ter vzorno prepletanje dejavnosti, ki niso le športne, temveč tuđi družabne in zabavne. Prav Marjan Štukelj pa je človek, ki zna povezati vse niti in doseči, da je krašenjsko društvo idealni model društva v manjših krajih, zelo pomembno za razvoj društva nasploh. Čestitam! Vesna Ojsteršek, članica državne narniznoteniške reprezen-tance, najboljša mladinka v Evropi: Ko sem bila še aktivna igralka, sem pomagala pri treniranju krašenjskih pionirjev. Spoznala sem, da je to dobro društvo, z nadarjenimi pionirji, s katerimi sem hodila tucli na turnirje. Zlasti Štefan Prvinšek je talent, ki ga ne bi smeli kar spustiti iz rok. Krašnje se bom rada spominjala, zlasti po pridnih otrokih, ki so z veliko prizadevnostjo in pridnostjo dela I i prve uspešne korake na področju namiznega tenisa. Iskreno čestitam! Dr. Marko Pipp, zdravnik: Z društvom sodelujem pet let. Prvič smo se srečali na prvem TEKU ZA KROF in prijetno sem bil presenećen, ker je tek postal tradici-onalen ter iz leta v leto bolj, mno-žičen. Tek je potreba slehernega človeka - v primerni količini, zato me ne preseneča, da se ga udeležujejo tuđi starejši tekači. Sam sicer ne bom nastopil kot tekmovalec, bova pa prihodnje leto s prijateljem Šurjakom pripe-Ijala svoji vnučki, sama pa se po progi podala lepo poćasi in peš. Čestitam! Vlado Šlamberger, član pred-sedstva Narniznoteniške z\eze Stane Betak Stane Belak, zelo znani alpinist: Če bi bilo v Sloveniji še ne-kaj takih klubov, bi bilo drugače. V Krašnji sem vedno našel odkri-tosrčnost, Ijubeznivost, vedno sem imel lep, prijazen občutek. Z Ijudmi lahko navežeš pristne stike. Njihova vprašanja ob koncu mojih predavanj so bila preprosta, zanimiva. Vedel sem, da so me poslušali. Izredno so povezani z naravo, radi jo imajo, pa tuđi med seboj se razumejo. Marjan Štrukelj je duša, ki je najbolj pripomogel, da vas živi kot športno društvo. Iskreno jim čestitam in želim še nekajkrat po dvajset let! Uredništvo, ki je prejelo posebno plaketo, tuđi! VERA VOJSKA ŠAH Iz dejavnosti ŠD Domžale Šahovsko društvo Domžale nadaljuje tradicijo obujanja spominov na odlične šahiste in organizatorje, ki so v prete-klosti sooblikovali šahovsko življenje v domžalsko-kamni-škem območju. Dvoboj za prehodni pokal Milana Osolina Sredi decembra minulega leta so se v Domžalah pomerili šahisti Domžal in Kamnika in tako spomnili na odličnega šahista Milana Osolina, ki je tragično pre-minul pred dvema letoma. Užival je tuđi precejšen ugled kot zgle-den šahovski prijatelj. Ekipi sta se pomerili na 10. de-skah, vsak igralec je imel na voljo 10 minut. Prepričljivo so zmagali Domžalčani z rezultatom 46,5:23,5. Ker pa je iz Kamnika prispelo le 7 šahistov, dogovor-jeno pa je bilo, da bo dvoboj potekal z 10 možmi, so domaćini zmagali dejansko z rezultatom 76,5:23,5. Tekmovalna pravila so pač stroga in veljajo za vse enako. Med posamezniki se je pri Domžalčanih najbolj izkazal Ar-tur )ack, ki je dobil vse partije in zabeležil 7 točk. Med gosti pa je presenetil Franc Poglajen, ki je izgubil le z Ivačičem in zbral 6 točk. Prihođnji dvoboj v spo-min na Milana Osolina bo v Kam-niku. Naj zapišemo še to, da je med gosti nastopal tuđi Milanov brat Bojan Osolin, ki tako nadaljuje družinsko šahovsko tradicijo. 1. šahovski turnir - »Memorial Iva Scnca 91« Ob koncu leta je v Domžalah polekal tradicionalni, že 10. turnir v spomin na dolgoletnega predsednika ŠD Domžale in ša-hovskega organizatorja Iva Sonca, ki je verjetno še bolj znan kot direktor Papirnice iz Količe-vega. Pod vodstvom Iva Sonca je dosegalo ŠD Domžale svoje naj-večje uspehe. Nastopalo je tuđi v 1. in 2. zvezni ligi bivše Jugoslavije, kar je bil velik uspeh, saj je lugoslavija sodila med šahovske velesile. Tokrat je bila udeležba na tur-nirju nekoliko skromnejša, saj je na njem nastopalo le 19 šahistov in šahistk iz Ljubljane, Kamnika, Litije in Domžal. Igrali so 9 koi po jugoslovanski varianti švicarskoga sistema (boljši igralci igrajo med sabo), šahisti pa.so imeli na voljo vsak po eno uro časa za razmi-slek. Turnir je bil napet vse do konca, čeprav sta ves čas prepričljivo vodila mojstra Ivačič in Pod- lesnik. Preobrat je nastal prav v zadnjem kolu, saj je Bogdanu Osolinu že v izgubljeni partiji uspel veliki met, ko je premagal Ivačiča in se tako prebil na odlično 4. mesto. Manj sreće pa je imel J. Skok, saj se je v zadnjem kolu spopadel z najbolj nevarnim nasprotnikom Podlesnikom. Boril se je za prvo mesto, v časovni stiski pa je partijo izgubil, čeprav bi bil lahko najmanj remiziral. Kljub temu veljajo vse čestitke Bogdanu Podlesniku, ki je imel na tumirju nekoliko sreče, sicer pa je igral zanesljivo in spretno izrabljal tuđi najmanjše prednosti. Pohvalo zasluži domžalski nacionalni mojster Vlado Ivačič, ki je imel slabše trenutke le tik pred koncem turnirja, sicer pa je igral zanesljivo. Partije so bile večinoma borbene, turnir je zgledno vodil re-publiški sodnik Stane Laznik, se-danji predsednik ŠD Domžale. Končni vrstni red: 1. B. Podles-nik 8 (Vrbnika), 2. V. Ivačič 7 (Domžale), 3. V. Vavpetič 6,5 (Domžale), 4. B. Osolin 5,5 (Domžale), 5. J. Hribar 5,5 (Domžale), 6. J. Skok 5 (Fronta Lj.) 7. P. Zupančič 5 (Domžale), 8. Stanko Nikolič 5 (Litija) itd. Med ženskami je bila najboljša mojstrica Pavla Kosir 4 (Domžale), ki je delila 9. meslo, med mladinci pa Iztok Slapar 4 (Ko-menda). Nagrade je prejelo 7 pr-vouvrščenih ler najboljša šahistka in mladinec Spominski dvoboj Ivan Zika V začetku letošnjega leta je potekal v Kamniku dvoboj v spomin na šahovskega organizatorja in dolgoletnega predsednika ŠD Kamnik, profesorja Ivana Zika. Tokrat so se Kamničani in Domžalčani pomerili na 10. deskah v dvokrožnem dvoboju s pospe-šemm tempom (2 krat 5 minut!). Domaćini so nastopali v najboljši zasedbi, podobno je veljalo tuđi za goste. V dvoboju, kjer so šahisti igrali vsak z vsakim, je sprva kar dobro kazalo za Kamničane, vendar pa se je v nadaljevanju razlika povečevala v prid Dom-žalčanom. Odločeno pa je bilo v 6. krogu, ki so ga gostje dobili kar z 12,5:3,5. Končni rezultat je tako 71,5:56,5 za Domžale. In kako so se odrezali posamezniki? Domžale: Ivačič 12 (najboljši igralec dvoboja), Vavpetič 11, Osolin 10,5, J. Skok 9,5, B. Skok 9, Jack 9, Hribar 5,5, Zupančič 5 (rezervi Kosir in Lorbek). Kamnik: Ribič 11 (najboljši mož pri domačinih), Karnar 9,5, Kragelj, Bavčar, Kohek 7, Kern 4,5 itd. JOŽE SKOK Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma Trapaste zamisli Na sestanku dne 7. 1. 1992, ki ga je sklical predsednik Izvršnega sveta občine Domžale Jože Lenič in nanj povabil vseh sedemindvajset predsednikov sveta krajevnih skupnosti na razgovor o predlogu proračuna občine Domžale za leto 1992, je Jože Lenič naglasil, da bodo razprave o proračunu vodili tuđi po krajevnih skupnostih, vendar ne po vseh ampak samo tam, kjer so predviđeni sedeži novih občin. Na moje vprašanje, kam bodo šli krajani KS Vir na razpravo, mi je odgovoril, tla v Dob. Lepa reč. Rad bi vedel, kje ku-hajo take nore zamisli, ali na izvršnom svetu ali na sestanku kake zamućene stranke. Mene nič ne vpra-šajo, ne posvetujejo se s člani sveta KS, ne z zborom krajanov. Vsespa-cajo sami. Kje je tu tako opevana demokracija. Prej smo živeli pod diktaturo komunizma, zdaj pa pod diktaturo klerikalizma, ki je dosti slabša od prejšnje. ■ u/ ofi.-.; . ...=,i;t< Jaz grem v Dob lahko samo k maši ali pa na pogreb. /. dobskim županom ps se lahko pogovarjam v jamarskem domu na Gorjuši in tuđi se. Res spadajo naselja K^ Vir, torej Količevo, Vir in Podivčje pod dob-sko faro in tucli sedež občine v stari Jugoslaviji je bil v Dobu. Seveda je od takrat niinilo že 50 let. Kot da se od takrat ni nič zgodilo. Kaj nas res hoćete poriniti za 50 let nazaj. Vse tri omenjene vaši so bile takrat majhne vasice. Danes pa šteje KS Vir ca. 3.500 prebivalcev, to je ca. 8% prebivalcev občine Domžale. KS Vir je specifično delavsko naše-Ije. Krajevna skupnost Vir je danes verjetno najbolj komunalno ure-jena KS v občini. Imamo urejeno kanalizacijo, vodovod, telefon, elektrifikacijo, v dveh tetih bodo vse ceste modernizirane in asfal'i-rane, tuđi športni park bo v treh letih zgrajen, pa če občina Domžale primakne še kak dinar ali pa ne. Krajani Vira so s samoprispevki, prizadevnostjo in odrekanjem dosegli vse to. Dosegli borno to, da KS Vir postane samostojna občina. Ne gremo kot privesek k Domžalam, pa tuđi k KS Dob, ki obsega vaši Turnše, Češenik, Dob, Želodnik, Gorjušo, Laže, Brezovico, Žeje in Trojico ne. I referendumom se borno odločili za "iamosiojno ob-čino in ga ni, ki bi n.im to pivprečil. ; L__________ G. Jože Lenič, predsednik Izvršnega sveta občine Domžale, tvoj intervju v Slamniku št. 16 pod naslovom »Predsednik se na ogled postavi« sem zbrano prebral. V njem je po mojem mnenju kup trapastih izjav. Izjavljaš, da si star 26 let in pol in da si najmlajši predsednik od vseh predsednikov izvršnih svetov vseh občin v republiki, ki jih je menda 56. Mislim, da si tuđi najmanj izkušen. Govoriš, da je to politična funkcija. Danes je to res, zato je vse narobe. Po mojem bi se morala politika izvajati v skupščini. Izvršni svet pa naj bi bil strokovni organ, sestavljen iz strokovnjakov ne pa politikov. Dokler tega ne borno dosegli, bo izvršni svet pač tak, kot je. Še nekaj! Ne pišite, da glasilo Slamnik vsa gospodinjstva v občini Domžale dobivajo brezplačno. Napišite, da se glasilo finansira. iz sred-stev davkoplačevalcev. Od uredništva zahtevam, da ta članek v celoti objavi. V nasprot-nem primer u bo objavljen v Nedelj-skem dnevniku, kjer me bodo kot vedno lepo sprejeli in bo šel članek, kako bi rekel, tako rekoč za. med. Pa lep pozdrav! Predsednik sveta KS Toma Brejca Vir. PAVEL CROS 16 /lamnik _______i: Sporočila! Mali oglasi INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. INSTRUIRAM, mehaniko, energetiko in termodinamiko za srednje sole. Telefon: 723-259. Vse občane ponovno obveščamo, da lahko vse v zvezi z objavljenjem in dopisovanj em v glasilu »Slamnik« urejajo v prostorih Skupščine občine Domžale na Ljubljanski cesti 69/1, v sobi št. 47. AVTOPREVOZNIKI - vodim poslovne knjige, na željo po-magam tuđi pri izterjavi. Kli-čite: (061) 731-195 od 17. do 18. ure. % vetličarna *JJalia Mengeš, Liparjeva 4 Odprta vsak dan od 9. do 19., ob sobotah od 9. do 18. ure. Lahko pokličete tuđi po telefonu 738-588 TABORNIKI MORAVSKE DOLINE p r i r e j a j o PUSTOVANJE dne, 29. 2. 1992 s prićetkom ob 20. uri v Kulturnem domu v Moravčah. Najlepše maske bodo nagrajene. Ansambel »Slovenski kvintet« bo poskrbel za dobro razpoloženje, taborniki pa bodo poskrbeli za dobro hrano, pijaco in postrežbo. VABDENI DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.0.0. Kolodvorska 6, 61230 DOMŽALE, tel.: (061) 711-082, tel.-fax.: 712-278 v drugem polletju VPJSUJE v izobraževalne oblike za prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo za pokliče: * ŽIVILSKI DELAVEC: - mesar - pek - slaščičar * GOSTINSKI DELAVEC: - kuharski pomoćnik - pomožni natakar * KMETIJSKI DELAVEC: - gospodar - kmetijski strojnik * ŠOLAZA NEGO: - kozmetičar - pediker SEMINARJE IN TEČAJE: - za voznike viličarjev - higienskega minimuma - računalništva: DOS, WORD, AVTOCAD - strojepisni tečaj - krojno-šiviljski tečaj - varstvo pri delu AVTO SOLO ENGLISH »Your passport to the vvorld« ac'cent on Language d.o.o. LJUBLJANSKA 36 DOMŽALE 61230 The Center for EngUsh. Language vas vabi na tečaje za odrasle na vseh stopnjah s pričetkom 10.2. 1992. Vpis je od 20.1. do 7. 2. vsak delavnik med 15. in 19. uro v jezikovni soli AC'CENT, d.o.o., Domžale, Ljubljanska 36. Tačaje vodijo »native speakers«. INFORMACIJE 712-658 Prevajanje, lektoriranje, privatne lekcije. V OKOLICI Preserij pri Ra-domljah kupim travnik. Telefon: (061) 727-745 vsak dan po 18. uri. SKROMEN zaslužek nudim mlajši upokojeni industrijski ši-vilji (šivanje zaščitnih rokavic). Telefon: (061) 721-315. V DOMŽALAH na Ljubljanski c. 14 sprejmem v varstvo dva otroka. Obrtniki, podjetniki! „ S 1. 2. 1992 razširjam dejav-nost davčnega svetovanja in vođenja poslovnih knjig, zato spet sprejemam nove stranke. Naslov: Maks Jeran, 61233 DOB, Turnše 25 telefon: 724-350 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR Preserje, Kajuhova n.h. (v blizini KEMISA) telefon: 723-324, 727-897 odprto od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. NOVO: prodaja vseh vrst šival-nih strojev - novih in rabljenih OBRTNIKI, knjigovodske storitve za vas opravlja knjigo-vodski servis. V prostorih Obrt-nega združenja Domžale, Vir, Šaranovičeva 21, vsak dan od 16. do 18. ure. ČE IŠČETE varstvo za svojega otroka, pokličite telefonsko šte-vilko: 731-070, Moravče. INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje sole. Telefon: 712-715, Darja. INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje sole. Telefon: 713-166, popoldne. OBRTNIKI -vođenje knjig, obračuni prometnih dav-kov, osebnih dohod-kov; davčne napovedi. Telefon: (061) 733-034 FREE»FREE«FREE»FREE«FREE*FREE*FREE ENGLISH GRAMMAR REVIEVV za domžalske srednješolce The Center for English Language Domžale vabi studente na brezplačni enotedenski tečaj »pregled angleške slovnice«. Pričetek bo v ponedeljek, 27. januarja 1992 ob 16. ali 18. uri. Vpis ni potreben. INFORMACIJE 712-658 AC'CENT ON LANGUAGE, d.o.o., Domžale, Ljubljanska c. 36 Zbirno mesto bo v Ac'cent soli na Ljubljanski c. 36, tečaj pa bo potekal v Ac'cent soli in v Knjižnici Domžale. Vabljeni! NA VIRU se je zgubil lovski pes Aro - angleški seter bele barve z rjavimi vžigi. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj sporoči na telefon 711-968. POUČUJEM kitaro in klavir. Telefon: 712-923. POLIGLOT tečaji tujih jezikov da bo srečanje s tujcem bolj sproščeno da bo pogovor s poslovnim partnerjem učinkovitejši da bo prebiranje tuje literature prijetnejše da bo uspeh pri delu in v soli večji da bo zakladnica vašega znanja bogatejša Poliglot, podjetje za izobraževanje, Ljubljanska 108,61230 Domžale, tel.: 061/713-595 FASADNI cevni oder s plohi za gradnjo hiše ali fasade poso-dim. Telefon: 723-229. \NAKUPOVALNAy ........\ KARTO X ENOSTAVNO VARNO PRAKTIČNO interesenti! vse informacije NUDI razvojni zavod domžale tel. (061) 713783 raa ■ ■ M2ALE PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN POPRAVILO CESTNIH MOTORNIH VOZIL LJUBLJANSKA C. 1, 61230 DOMŽALE, TEL.: (061) 721-804 • - izdelava nadgradenj-kesonov za poltovorna in tovorna vozila - izdelava in predelava nadgradenj na avtobusih in kombijih - lakiranja, grafična in notranja oprema vozil - VW servis in popravila ostalih osebnih vozil in kombijev - prodaja rezervnih delov VW - prodaja osebnih vozil VW, SEAT in OPEL po sistemu staro za novo - prodaja traktorjev UNIVERZAL in ZETOR - prodaja in nakup avtobusov in tovornih vozil novo v letu 1992 odpiramo v našem podjetju menjalnico denarja laSporočila /lamnik 17 AVTOMEHANIKA in KOVINSKA GALANTERIJA Jože in Nada Zajc Vir, Aljaževa 8 - 61230 Domžale, S (061) 723-256 in 721-277 Popravila osebnih avtomobilov znamke FIAT, ZASTAVA, R4, R5, GOLF itd., pranje motorjev prodaja perforiranih trakov Dragi narodni heroj Franc Avbelj-Lojko Pooblaščeni predstavniki za montažo, prodajo in vzdrževanje SELECOM hišne telefonske centrale - ena ali dve telefonski liniji za štiri do osem priključ-kov - SELECOM 2/6 - telefonska varnostna naprava INFORMACIJE IN NAROČILA NA NASLOV: Marjan JERETINA, Sp. Jarše38, 61230 DOMŽALE. Telefon: (061) 723-444 Kinološko društvo Domžale o b v e š č a občane - lastnike psov, ki so zainteresirani šolati svojega psa, da bo VPIS V TEČAJ za šolanje psov v četrtek, 6. 2. 1992, od 16. do 17. ure v društvenem domu za Šumberkom (ob cesti Ihan-Vir). Vse ostale informacije boste dobili pri vpisu v tečaj. Vljudno vabljeni! TVD Partizan Domžale irna rekreacijsko vadbo za več oddelkov organizirano Že vso šolsko sezono. Morda pa še marsikateri CICIBANČEK ne ve, da lahko pridobi zdrave športne navade na domiseln, igriv način pri športnih igricah vsak ponedeljek od 16.45 dalje v telovadnici Osnovne sole Šlandrove brigade Domžale. Povabite svoje vrstnike in starše, da se dobite v telovadnici! Prijetno je vaditi v večji skupini! VABLJENI! NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO LAMINAT Najbrž ste se že kdaj zelo ježili, ker je bil dokument, listina ali fotografija, ki jo večkrat vzamete v roke, zmečkana, obrabljena, morda ćelo uničena, vi bi jo pa še kako rabili. Vsemu temu se lahko izognete, če tiskovino, fotografijo ali samo izrezek iz časopisa shranite (zapečatite) v poliestersko folijo, ki kakovosti tako zaščitenega dokumenta ne bo spremenila, pač pa bo izboljšala njegov videz, preprečila njegovo gubanje in uničenje, zagotovila obstojnost barv ter kljub zaščiti omogočila nadaljne fotokopiranje. Tako obdelana tiskovina ali fotografija bo varna Pred vodo in umazanijo, neobčutljiva za večkratno uporabo ter obstojna in enostavna za čišćenje. 'zkaznice, reklamne tiskovine, obvestila, jedilniki, ceniki, note, navodila, fotografije, prospekti, plakati, zemljovidi in še marsikaj podo odslej obsiojnejši, če jih boste plastificirali, saj so laminirani ■zdelki vsestransko uporabni in morda ćelo cenejši, kot pričaku-jete. Oglasite se torej v podjetju LAMINAT - JOŽE ZALOKAR, MENGES, Partizanska 12b (tel. oz. faks 738-801). KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE VABI NA TRADICIONALNO * PUSTOVANJE * v soboto, 29. 2. in v torek, 3. 3. obakrat ob 20. uri v hali Komunalnega centra Domžale Pridite, zabavali se boste! Informacije v pisarni ZTKO (hala KC) (telefon: 721-015). Kruta in neusmiljena usoda je zopet po- , segla v naše že tako razredčene vrste in nam iztrgala dobrega tovariša, člana, borca, edinega narodnega heroja iz naše občine. Mirno in tiho si odšel od nas, še poln raznih načrtov in idej, ki so te spremljale do zadnjega trenutka tvojega življenja. Še iz šolskih klopi nam je znana zgodba o Petru Klepcu. Ljudski junak Peter Klepec s svojo legendo je simbol borbe za svo-bodo. Ta si v stiski in nevarnosti pridobi čudežno moč, da se neustrašen postavi v bran še tako močnemu sovražniku, z njim neusmiljeno obračuna in ga prežene z do-mačih tal. In tako bo obračuna! z vsakim, ki bi se drznil stopiti na naša tla ter skruniti naše domove. V tej deželi na obeh brego-vih Čabranke in Kolpe med temi čudovitimi Ijudmi, si se kot Peter Klepec pognal v borbo za svobodo domovine tuđi ti kot navaden horec, komandant Notranjskega odreda in komandant brigade Manja Gube a. Po osvoboditvi si svoj dom ustvaril na Viru in z ženo Francko ter sinovoma Lađom in Janezom preživel pretežni del svojega življenja. Rad si obiskoval svoje bolne in zdrave soborce in jim po svojih močeh pomagat v njihovih stiskah. Tuđi mladini si posvetil del življenja in dajal nasvete na njih življenjski poti. Bil si župan občine Domžale. V naši krajevni skupnosti si delal v raznih organi-zacijah, predvsem pri Rdečem križu in Organizaciji zveze borcev. S tvojo smrtjo smo izgubili človeka, ki je bil neutruden in delaven do zadnjega trenutka svojega življenja. S tvojo smrtjo je v naših vrstah nastala praznina, ki je ne more nihče drug zapol-niti. Ob izteku tvoje bogate življenjske poti se ti zahvaljujemo za tvojo požrtvovalnost in nesebično delo v korist naše organizacije in krajanov. Naj ti bo lahka slovenska zemlja, katere popolne osvoboditve nisi uspel dočakati. Ženi Francki, sinu Lađu in Janezu z družinama pa izrekamo globoko sožalje. Krajevna organizacija Zveze borcev VIR Narodnemu heroju Francu Avblju-Lojku Ko smo se srečali s teboj kot častnim gostom na zadnji seji sveta krajevne skupnosti, ki je bila pred tednom dni, niti slutili nismo, da je to zadnje srečanje z našim dragim častnim občanom. Zato nas je tvoja nenadna smrt še bolj prizadela. Težkoje izgubiti človeka, ki je bil ustvar-jalen član samoupravnih organov Krajevne skupnosti in s svojo delavnostjo, vztraj-nostjo in pogumom dajal vodilni ton razvoju Krajevne skupnosti Vir. Kjerje bilo treba, si prijel za delo in tako dajal zgled mlajšim, da smo skupaj zgradili ta lepi kraj. Mislim, da si se med nami dobro počutil in skupaj z nami tuđi dočakal dan, ko je domovina, ki si jo tako Ijubil, svobodna in priznana od sveta. Dragi Lojko, mirno spi v naši svobodni zemlji. Krajani Krajevne skupnosti Vir, ponosni na te kot narodnega heroja, se ti iskreno zahvaljujemo in ti izjavljamo, da nam boš ostal v trajnem spominu. Ženi Francki, sinovoma Janezu in Vladimiru z družinama pa izrekamo globoko sožalje. Krajevna skupnost Vir Potrebujete morda tapetniške usluge: - obnovo sedežnih garnitur, — dekoriranje prostorov (tapete, zavese, tapison, itison) TAPETNIŠTVO & DEKORACIJE SEVER Šmarca, Pibernikova 23, Kamnik, tel.: 813-951 PRIČAKUJEMO VAS! Če razmišljate marketinško, če nameravate osvojiti tržišče, prodreti med uspešne, potrebujete za realizacijo vaših iđej tuđi , sodoben design. Mogoče vam borno pri tem pomagali mi. Smo S studio301 studio za grafično oblikovanje Vse v zvezi s tiskovinami ■ od uizitke, dopisnih papirjev, reklamnih letakov, katalogov. prospektov, embalaže, oglasov in podobno, je naša dejavnost. Obiščite nas - pogovorili se borno, prikazali vam borno možnosti računalniškega oblikovanja in kako je čas za realizacijo postal kratek. Čas pa je denar - vedno več denarja. Pričakujemo vas od 09:00 do 14:00 na naslovu: Ii^ njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem Okteta bratov Pirnat za ganljivo zapete žalostinke, gasilcem, gospodu dr. Antonu Struklju za lepe poslovilne besede ter obema gospodoma z^ lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Francka :il)ročila /lamnik 19 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dra-gega moža, očeta in deda Franca Avblja - Lojka smo hvaležni, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovo zadnjo pot, njegov grob pa prekrili s cvet-jem. Hvala tuđi vsem, ki ste nam izrekli besede [ • sožalja in tolažbe. Žalu jod: vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, ati, dedek in tast Janez Videmšek (st.) mesarski mojster v pokoju iz Doba pri Domžalah Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose- dom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Lovski družini Domžale, Zdravstvenemu domu Domžale za ves trud, še posebej dr. Starbkovi in dr. Kovačevi. Iskrena hvala g. župniku za poslovilni obred. Ati, vedno in povsod boš z nami! Tvoji neutolažljivi J. Jamnik Odšla si mirno, a vedno boš nekje v nas, saj je vse življenje bežno in vse nekoč pogoltne čas. ZAHVALA Zapustila nas je naša dobra in skrbna mama in stara mama Rozalija Hrovat rojena Sever iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih dneh pomagali in nam stali ob strani. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali za maše, podarili cvetje in svece ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ljubila s/ življenje, ljubila si svoj dom, a tiho in brez slovesa si odšla v večni dom. V grobu mirno spiš, v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina. ZAHVALA V devetinpetdesetem letu starosti nas je ne-nadoma zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta Marija Vesel iz Krtine Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter veliko spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala tuđi gospodu župniku, OKTETU TOSAMA ter sosedom Ravnikar, Lukman in Soar, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, j Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Hitel bo čas. Nenehoma bo hitel čez blesk morja, čez bledi sij gore, čez reko in skoz gozd, kjer blodi spev pokojnikov, ki v nas naprej žive. (V. Hugo) Globoko pretresem ob boleči izgubi naše drage Klavdije Popelar se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sode-lavcem, znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam finančno pomagali, prižigali svečke in njen prerani grob zasuli s cvetjem, ki ga je tako ljubila. Hvala pevcem komornega zbora LEK za občuteno zapete žalostinke. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo pogrebno svečanost. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v tako velikem številu prišli od blizu in daleč, se priklonili njenemu spominu in jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrekli sožalje. Njeni: Lojze, Primož, Andraž 1 ZAHVALA V oseminosemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica in prababica Ana Župan roj. Savinšek iz Preserij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tuđi vsem, ki ste darovali za maše in obnovo naše cerkve. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Alojziju Colobu za ganljive besede ob slovesu in za pogrebni obred. Iskrena hvala vsem sosedom, ki ste jo obiskovali v času njene hude bolezni, še posebno gospe Albini Gradišar. Hvala tuđi praproščakoma društva upokojencev in ZB Radomlje. Vsi njeni Ne jokaite na mojem grobu, /(■ tiho k njemu pristopite, ipomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V šririinpetdesetem letu nas je po hudi bolezni /apustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric Peter Aleksič ser"- ki ste bili v dneh slovesa i nami, se iskreno zahvaljujemo. Posebej iskrena hvala Sf-"x>cinikom, sosedom, prijateljem in znancem la izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se njegovim sodeiavcem iz Papirnice policevo za nesebično pomoč, hvala tuđi sodelavkam iz Induptati. Zahvaljujemo se .u^' g- kaplanu iz Doba za lep pogrebni obred, hvala Oktetu Tosama /a ganljivo zapete žalostinke in govornikoma za poslovilne besede. Vsem in vsakomur posebej, ki ste bili v dneh slovesa od našega dragega Petra z nami, še enkrat iskrena hvala! bjegovi: žena Nada, sinova Boris in Zdravko z družino ter drugo sorodstvo Solza, žalost bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA V osemindvajsetem letu starosti nas je ne-nadoma, mnogo prezgodaj, zapusti! predragi sin in brat Darko Zajc iz Domžal, Ljubljanska 91 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodeiavcem, prijateljem in znancem, ki so nam nudili nesebično pomoč. Hvala vam za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in darovane maše. Zahvaljujemo se diskontu PKB Trzin za denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v poslednji dom. Hvala gospodu župniku iz Domžal, Oktetu bratov Pirnat, cerkvenim pevcem in gospodu župniku v Šentož-boltu za pogrebni obred in lepe poslovilne besede. Iskrena hvala govornikoma Cirilu Smrkolju in Darkovemu sodelavcu za poslovilne besede ter pogrebcem iz Šentožbolta za trud. Žalujoči: mami, sestra Anka z družino in vsi njegovi Čeprav Te smrt je iz sredine naše vzela, še vedno Te Ijubezen v naših srcih bo grela. V SPOMIN Minilo je žalostno leto, od kar nas je prezgodaj zapustil naš nepo- zabni Marko Štefan iz Krašč pri Moravčah Vsem, ki ste ga ohranili v spominu in postojite ob njego-vem grobu, prinašate rože ter mu prižigate svečke - hvala. Vsi njegovi Vsi bodo dosegli svoj cilj, Ic jjz ga ne bom... ZAHVALA Ob nenadni in boleči smrti našega dragega Srečka Antoniča s Prevoj se 'skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, še MSC'k ' ')a sosec'orn' za nesebično pomoč, izrečena sožalja in besede olazbe ter podarjeno cvetje. Posebej se želimo zahvaliti kolektivoma . aPredek Domžale in AMZ Slovenije za denarno pomoč in poslovilne _eS| ter g. župniku Andreju Steletu za opravljen obred. Od srca še enkrat ala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in nam v teh težkih dneh stali ob strani. V imenu vseh njegovih žena Mira s sinom Rokom Z nami boš živel v srcih še naprej, kvr Ijubezen trajna nima mej. ZAHVALA V oseminštiridesetem letu življenja nas je zapustil dragi mož in oči Janez Grmek iz Domžal creno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in .»»anovilcB ter družini Zupančič, Vzgojnovarstveni organizaciji Dom-ćv t; !?oretumu Vo'čji potok in kolektivu trgovine Kovinar za podarjeno žun -i. imo poi11oč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pmku za leP pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in g. Matjažu Žibertu za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoći: žena Anica, sinova lani in Robi Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama Jožefa Lipovšek rojena Klemen, do (lomače Pecmanova mama iz Caberja nad Blagovico Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za vso izkazano pomoč, izrečeno sožalje, cvetje, svece in darove za svete maše ter i& številno spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Farkašu za dolgoletno zdravljenje in sestri |ermi Markovšek. Iskrena hvala pevcem LIPA iz Trojan, g. Tonetu Florjančiču za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu župniku 7.di pogrebni obred. Vsem in vsakomur posebej, ki ste bili v dneh slovesa od naše mame z nami, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni domaći ZAHVALA V enainšestdesetem letu nas je po hudi bolezni zapustila naša draga Jilijana Koritnik roj. Remic iz Domžal Ob težkem trenutku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in svečke ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Hacetu za zdravstveno oskrbo v zadnjih dneh njenega življenja ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni Solza bo oko rosila, dokler nas ne bo združila. V SPOMIN Minilo je petnajst let, odkar nas je vse prezgodaj zapustila naša ne- pozabna Milka Štempihar por. Hrovat iz Domžal Vsem, ki ste jo ohranili v spominu in postojite ob njenem grobu, hvala. Njeni domaći Utihnil je Tvoj glas, ostalo je Tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto je spoznanje, da se ne vrneš več! ZAHVALA l'oilovili smo se od naše drage marne Pepce Hribar rojene Dolničar Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in svece ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala lepa moškemu pevskemu zboru Društva upokojencev Domžale za zapete žalostinke, po-djetju Papirnica Količevo, ter gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Obenem se iskreno zahvaljujemo sosedi Mariji Končan za pomoč naši mami med njeno boleznijo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Hčerka Pepca in vsi njeni LJUBITELJSKA KULTURA Iz programov društev inZveze V obdobju, ko vsebinsko in praktično že potekajo priprave za izvedbo načrtovanih aktivnosti na področju Ijubiteljske kulturne dejavnosti v naši ob-čini, je verjetno prav, da razgr-nemo pred bralce vsaj delček načrtovanega za letošnje leto. Zveza kulturnih organizacij ob-čine Domžale se bo z organizacijo in izvedbo kulturnih prire-ditev vključevala tako v občin-ski prostor kot tuđi v širši - na področju Gorenjske in v okviru programa ZKO Slovenije. Seveda je prav, da se ob vseh gospodarskih težavah vendarle zavedamo pomena združeva-nja ljudi v kulturnih društvih in skupinah ter temeljnega poslanstva ZKO, ali je spodbuja-nje kulturne ustvarjalnosti, kulturna vzgoja in izobraževanje ter posredovanje in varovanje kulturnih vrednot. Glede na dejavnost društev in skupin ter prireditve ki jih bodo organizirali in na njih predstavili svoje dosežke, bo Zveza organizirala prireditve, ki bodo namenjene pregledu in ovrednotenju aktivnosti društev V zvezi s to sliko, ki smo jo objavili v prejšnji številki Slamnika, je uredništvo poklicala Ana Ručigaj in povedala, da je nastala leta 1932 nekje v Mengšu. Na njej so konje-niki, ki so vozili mengeški veliki zvon, nekaj jih je ćelo spoznala. Od leve proti desni so: njen oče Jože Ručigaj-Urban, Anton Borc-Smrekov, Valentin Testen-Novakov in Jože Dimc-Šimnov vsi iz Loke. Ručigajeva je doma našla enako sliko s pripisom zadaj: Vožnja velikega zvona v Men-geš 1932. v naši občini, prav tako pa tuđi prireditve iz programa ZKO go-renjskih občin in ZKO Slovenije. Za skupine, ki delujejo na glasbenem področju, bo zveza pripravila in soorganizirala sre-čanja odraslih pevskih zborov, reviji otroških in mladinskih zborov ter srečanje pihalnih or-kestrov in plesnih skupin. Seveda pa moramo upošte-vati, da se bo većina od petnaj-stih odraslih pevskih zborov predstavila na samostojhih kon-certih in v okviru drugih prire-ditev, kar velja tuđi za instrumentalne skupine - godbe, simfonični orkester in tamburaše. Na gledališkem področju bo v letošnjem letu kar pestro, saj društva načrtujejo in priprav-Ijajo sedem premiernih uprizo-ritev. Tuđi na drugih področjih Ijubiteljske kulturne dejavnosti bo zanimivo pa naj bo to folklorna in plesna dejavnost ali pa likovno in foto ter filmsko ustvar-janje. Solska- kulturna društva bodo tuđi v letošnjem letu pomem-ben nosilec pri oblikovanju in popestritvi amaterskega kultur-nega utripa. Ker" borno v Slamniku še pisali q delu kulturnih društev in Zveze kulturnih organizacij ob-čine Domžale, strnimo tokratni prispevek z napovedjo in vabi-lom na prireditve, ki bodo v pr- vih mesecih letošnjega leta. V počastitev Prešernovega dneva bo več prireditev, osrednja občinska pa bo 6. februarja v OŠ Šlandrove brigade. Kar štirje pevski zbori pri-pravljajo jubilejne koncerte. Prvi bo v Lukovici, saj je bilo Stobljanski oktet med božičnim koncertom prvu iui«i..... ollarjem v škocjanski cerkvi. kulturno društvo Janko Kersni ustanovljeno pred štiridesetirr leti, moški pevski zbor pa de/ luje že 30 let. Oktet bratov Pirnat praznuj letos 35 let nastopanja, mesar pevski zbor Svoboda iz Mengš 20 let in mešani zbor Zdrav stvenega doma Domžale 10 le Gledališke skupine bod uprizorile: Poroci I se bom s svojo žen -'Blagovica Veriga - Janko Kersnik, Ll kovica Hlapci - Franc Kotar, Trzin Vdova Rošlinka - Svobod Mengeš Da bo vse to, kar je v skopi besedah zapisano, uresničenc se moramo zavedati zagnanc sti, volje in truda, žrtvovanja i časa, ki ga namenjajo društver delavci za amatersko kultura dejavnost. Uredni/ki odbor /e v/em, ki /o po-magaH pri ureja-njuin//vojimipri-/pevki pomagali, da je /LfimniK lahko redno iz-hajal, i/kreno zahvaljuje. Uredni/tvo Anonimni alkoholiki—preambula Anonimni alkoholiki so skupnost moških in žensk, ki drug z drugim delijo izkušnje, moč in upanje, da bi resili skupni problem in pomagali ozdraviti alkoholizem. Edini pogoj za pripadnost skupnosti je želja, da bi prenehal/a piti. Ne pobiramo nikakršne članarine ali pristojbin. Vzdržujemo se s pomočjo lastnih prostovoljnih prispevkov. Skupnost AA ni vezana na nobeno vero, stranko, sekto, organizacijo ali ustanovo: ne udeležujemo se javnih diskusij niti ne zavzemamo stališe do kakršnihkoli spornih vprašanj. Naš glavni namenje, ostati trezen/a in pomagati drugim alkoho-k treznosti. likom Kaj je alkoholizem? Alkoholizem je eden od naj-večjih zdravstvenih problemov naše dobe, ki ne škoduje samo alkoholikom. Za posledicami Anonimni alkoholiki Srečujemo se: - v Ljubljani, Smoletova 16, KS Bežigrad, ob pone-deljskih in četrtkih od 19. do 21. ure. -od 1. 2. 1992 tuđi v Domžalah, Ljubljanska 34, v prostorih Karitasa, vsako sredo od 19. do 21. ure. Vas zanimajo naše izkušnje? fini Ailonimni alkoholiki Pokličite nas-(061) 31 1-524 (061)451-022 (061) 319-322 (061) 714-238 ali nam pišite AA-61116-p.p. 12 alkoholizma trpijo tuđi mnogi drugi: družinski člani, sode-lavci na delovnem mestu, Iju-dje na cesti. Zdravniki in znanstveniki si že dolgo prizadevajo najti splošno veljavno razlago za vzroke alkoholizma. Svetovna zdravstvena organizacija pri Združenih narodih je razglasila alkoholizem za bole-zen, kar priznava tuđi naša država. Anonimni alkoholiki se glede na svojo preambulo ne udele-žujejo javnih razprav o alkoholizmu. Možnost ozdravitve Navedeni podatki veljajo za ZDA in Kanado: člani skupnosti, ki so s pomočjo programa AA trezni od enega do pet let, imajo 86% možnosti, člani, ki so trezni več kot pet let, pa imajo 92% možnosti, da bodo abstinirali še na-prej, seveda pod pogojem, da v skupnosti ostanejo. Kdo je alkoholik? Skupnost AA prepušča odgovor na to vprašanje vsakemu posa-mezniku. Samo on sam ali ona lahko popolnoma neodvisno ugotovi, ali je alkohol resnično postal problem v njegovem ali njenem življenju. Spodnji vpra-šalnik pa lahko pomaga pri od-ločitvi. Sreča v nesreći v Lukovici Če na vsem lepem tovornjak podre steno in v kuhinjo pogleda povsem neznan šofer, ni kar tako. To seje zgodilo pri Cerarju v Lukovici. Ko sta Ančka : France nekaj minut pred deveto uro do-poldne, ;e v miru popila kavo in na srečo odšla iz kuhinje, seje hiša nenadoma stresla, zagrmeloje in stena se je skupaj z vogalom kuhinje podrla. Šofer tovomjaka podjetja SCT Ljubljana bi se bil zaletel v osebni avtomobil, ki je zavijal čez cesto v zdravstveni dom. Temu se je izognil tako, da je izbral malce manj usodno rešitev. Zaletel se je v Cerarjevo hišo. Zelo nenavadno je bilo srečanje šoferja s Cerarjevo družino. Slika nam kaže, kako zelo je nevarnc življenje ob tako prometni cesti. Na srečo nezgoda to pot ni zahtevala življenj. Na hiši je nastalo okrog 600.000 tolarjev škode. Ven-dar je ni mogoče dobro popraviti, saj je precej razpokana. Cerarjev France, tako mu namreč pravi jo domačini, je hišo v glavnem že popravit. Malo za šalo malo zares pa doda ja, da bo nekatere prostore zaradi razpok v stenah in stropu odslej lahko uporabljal le še za letno rezidenco. S. S. Salon Preserje pri Radomljah Oblikovanje postave brez diete in napora Po vzoru ameriških in zahodnoevropskih salonov tuđi pri nas oblikujemo postavo brez diete, napora, izčrpanosti in utrujenosti. • oblikovanje postave • odstranjevanje celulita • masaža • razgibavanje sklepov • boljša prekrvavitev telesa • izboljšanje telesne in duševne kondicije • sprostitev Vse to boste dobili pri nas s pomočjo najsodobnejše tehnologije. Vzemite si urico časa samo zase. INFORMACIJE IN NAROČILA PO TELEFONU (061) 727-818 AVTOOPTIKA VULKANIZERSTVO - elektronska meritev in nastavitev podvozja - montaža in centriranje ter popravila in prodaja avto plaščev Sava semperit JOŽE SKOK, Veselovo nabrežje 16, MENGEŠ, telefon: 737-300 /lamnik Slamnik je glasilo občine Oomžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 šte-vilka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesećno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo bre/plačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestav Stane STRAŽAR, glavni in odgovom Slovenska kmečka /ve/a Ljudska stra usni • Martin GROŠEL), liberalno d( urednik • Jurij BERLOT, ik.i • Franc CERAR, neod-nokratska stranka # Janez Isk.i stranka • Igor LIPOV- HRIBAR, Slovenska kmečka /ve/a - I jud $EK, SDP Soi laldemokratska prenova • Ada LOVŠE, So< i.ilistiina stranka • Cvela ORAŽEM-ZALOKAR, Soi ialdemokratska prenova • Bogdan OSOLIN, Slovenski kršćanski demokrati • Milan PIR-MAN, Liberalno demokratska stranka • lanez STIBRIĆ, Slovenska demokralič na /ve/.i Narodna demokratska stranka # Matjaž VOVK, Slovenska demokratična zveza - narodna demokratska stranka. Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. Glasilo izhaja v nakladi Ih.000 i/vodov in ga tiska Tiskam* Ljudske pravice Ljubljana. Kokopise (osmrtnice, zahvale, oglase," razpise in Objave) oddajtf v tajništvo predsedstva Skupščine občine Dom/ale, Ljubljanska ul' d()/l. Rokopisov in totogratij uredništvo ne vrača. Glasilo je n.i podlagi sklepa l/vršnoga sveta Republike Sloveniji' oprošteno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.