ROJSTNI KRAJ STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 10. januarja 2008 • Leto XVIII, št. 2 Slovenski koledar 2008 UVELJAVLJENE VSEBINE V NEKOLIKO SPREMENJENI »OBLEKI« Lani ali predlani sem ob pred med Slovenci na Madžarskem. stavljanju Slovenskega koledarja V poglavju Razprave in študije napisal, da je s približno 300 se avtorji ukvarjajo predsvsem z stranmi urednica dosegla obseg, narodnostno politiko, z njenim ki ga ne kaže presegati. No, le uresničevanjem in nalogami. tošnji jih ima 302, kar je še spre- Avtor uvodnega prispevka Slojemljivo, kaj dosti čez pa verjetno venci na Madžarskem v letu 2007 ne kaže »debeliti« publikacije. Ne posega tudi v širši narodnostni koliko priletnejši bralci se bodo prostor, in sicer s predstavitvijo spomnili, koliko skromnejši je bil razprave na I. kongresu Slovenkoledar, ki je prvič samostojno ske manjšinske koordinacije, ki izšel leta 1986 in še desetletje po povezuje Slovence v sosednjih tem. Čeprav je, kar je potrebno državah in napoveduje slovensko poudariti, tedaj pomenil izjemno predsedovanje Evropski uniji v pridobitev za Slovence na Mad prvi polovici tega leta. V razpražarskem. Koledar je v 800 iz vi je tudi »opozorilo« krovnima vodih izdala Zveza Slovencev, organizacijama, Državni slovennjegova urednica je Marijana Su ski samoupravi in Zvezi Slovevenkič, ki je napisala tudi Uvodnik, cev, da kaže v letu 2008 nekatere kot se za urednice in urednike naloge skupaj in smeleje zastavipublikacij spodobi. Tudi letos se V Uvodniku pod naslovom Leto mislila ministrska predsednika, železna zavesa. Za tistim je šlo ti, če bo potrebno, naj »pokličeta lahko Slovenski koledar pohvali vüpanja-Leto upanja, urednica ki sta za letos napovedala drugo kar hitro, najprej prehod na Gor-na pomoč« Slovenijo, Slovensko z bogato fotokroniko, razdeljeno Marijana Sukič izpostavlja dva skupno sejo vlad Madžarske in njem Seniku, potem na Verici in manjšinsko koordinacijo, pa v Pomembne dogodke v Porabju dogodka, oba sta se zgodila v Slovenije. Torej, imejmo upanje v zdaj svobodno prehajanje držav-tudi Svet za Slovence v sosednjih v letu 2007, predstavitev razstav drugi polovici leta 2007: gre za Letu upanja. Drugi dogodek zna ne meje, kjer se komu zljubi. To državah, ki ga vodi slovenski pre-v Slovenskem kulturnem in in-prvo skupno sejo madžarske in ceniti srednja in starejša genera-pa ni več -samo -vüpanje/upa-mier Janez Janša. V tekstu je tudi formativnem centru, dejavnostjo slovenske vlade, ki se je začela v cija, tiste prebivalke in prebivalci, nje, to je prijetno dejstvo. poudarjena vloga, ki jo imata za sombotelskih Slovencev, delova-Lendavi, z vmesnim postankom ki so živeli desetletja ob dobro Slovenski koledar ima več razdel-narodnost slovenski veleposlanjem Slovenskega društva v Bu-na Gornjem Seniku s položitvijo zastraženi in zaprti meji proti kov, in sicer so najprej Razprave nik v Budimpešti Ladislav Lipič dimpešti, podatkih o porabskih temeljnega kamna za obnovo Sloveniji in ob bodeči žici na in študije; nato Inda in gnes-Ne-in zlasti novi slovenski generalni odraslih kulturnih skupinah ceste do Verice in končala v Slo-meji z Avstrijo, žični ograji, po-koč in danes; zelo pomemben konzul v Monoštru mag. Drago Zveze Slovencev ter njihovih venskem kulturnem in informa-nekod celo dvojni, ki se je do leta razdelek Piše mladi rod, uveljav-Šiftar. Le-ta naj bi se zavzeto lotil nastopih in enako o otroških tivnem centru. Na novinarski 1989 bohotila od Monoštra proti ljena rubrika Langanje po svejti-uresničevanja tistih programov, kulturnih skupinah. Fotografije konferenci v Lendavi je premier Gornjemu Seniku, noč in dan pa Potepanje po svetu; obsežno, prav ki so najtesneje povezani z goje prispeval Karel Holec. Avtorji Ferenc Gyurcsány zagotovil so jo varovali vojaki z nabitimi posebej temu času namenjeno spodarskim razvojem Porabja in prispevkov so z obeh strani meje, manjšinam na Madžarskem in avtomatskimi puškami. Potem je poglavje Za duge zimske večere-čezmejnim sodelovanjem; nekaj, nadaljuje se pomemben trend izrecno tudi Slovencem večjo fi-padel Berlinski zid in nekje proti Za dolge zimske večere; izostala kar se dotika ene najpomembvključevanja novih, mladih pis-nančno pomoč pri uresničevanju severu meje sta tedanja zunanja ni rubrika Za naše vertinje-Za nejših nalog - ohranjanja, učenja cev različnih prispevkov oziro-njihovih programov v letu 2008. ministra Avstrije in Madžarske naše gospodinje, kot zadnje so in rabe slovenskega jezika v Po-ma njim je namenjeno posebno Pomoč Porabskim Slovencem je Alois Mock in Gyula Horn junija strani, namenjene humorju, rabju. Zanimivo naključje, tudi ta poglavje v koledarju, teksti so obljubil tudi slovenski premier 1989 z velikimi škarjami za reza-in za konec obsežna Kronika, zapis ima optimistični zaključek, napisani v narečju in knjižnem Janez Janša. Kmalu bomo lahko nje železa začela »podirati« ogra-kjer so v sliki in besedi zajeti po-torej stavi na vüpanje-upanje. slovenskem jeziku. spoznali, koliko in kako resno sta jo iz bodeče žice, poimenovano membni dogodki in prireditve Ernest Ružič 2 Verica: zaključek uspešnega čezmejnega projekta S KOLESOM SKOZI DVE DOLINI Občina Verica in Turistično-informativni center Moravske Toplice sta osrednja nosilca projekta S kolesom skozi dve dolini - Carpe diem. Za projekt so se dogovorili leta 2006, njegove rezultate so predstavili konec lanskega leta na novinarski konferenci na Verici, uradno pa bo zaključen prihodnji mesec. Posebnost in pomen projekta je tudi v vključitvi obeh narodnosti, Porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov. Kot sta ocenila Andreja Kovač in župan Verice Andraž Dončec, so cilje in naloge, ki so jih postavili, tudi dosegli oziroma uresničili: “Projekt je bil uspešen v oblikovanju skupnega turističnega in kulturnega prostora in čezmejnega sodelovanja med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko.” V tem času so obnovili kulturni in informacijski dom na Verici, konec leta so v treh jezikih, slovenskem, madžarskem in nemškem, izdali zloženko S kolesom skozi dve dolini in razglednice s porabskimi motivi oziroma kraji. Odprli so tudi 6 kilometrov dolgo učno pot in skupaj pri-kaj. Dom je lepo urejen s pripravili deset prireditev. merno dvorano za kulturne Za Porabje, zlasti pa za Ve-prireditve. Od krovnih narico, je zelo pomembna ob-rodnostnih organizacij in nova kulturnega in informacijskega doma, v katerem je sedež občine, sedež slovenske manjšinske samouprave in informativna pisarna in še vodstva občine bo odvisno, koliko bo dom izkoriščen, kaj se bo v njem dogajalo. Vrednost naložbe, skupaj 34 milijonov forintov, od tega manj kot dvamilijonski delež občine, se bo kazala prav v dogodkih in prireditvah, ki bodo v kulturnem domu ali jih ne bo. Na zloženki z zemljevidom (izbira zemljevida bi lahko bila nekoliko boljša in tudi odnos do dvojezičnih krajevnih napisov v sosednji Avstriji doslednejši), je dovolj zanimivih podatkov in informacij, predvsem pa kakovostnih fotografij krajev, kulturnih dogodkov, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti od borovega gostüvanja do znamenite rotunde v Selu na Goričkem. Torej nekaj, česar v tem čezmejnem prostoru še ni bilo. Šest kilometrov dolga učna pot še ne vključuje domačije znanega lončarja Karla Dončeca, vendar župan pravi, da ni zadržkov, da ne bi vključili tudi zapuščine zadnjega porabskega lončarja. Turizem je zagotovo ena izmed pomembnih priložnosti Porabja, kjer so zaradi naravnega parka nekatere razvojne omejitve. Spoznanje, ki ni novo, vendar doslej s premalo rezultati v krajih ob meji, v krajih, ki jih zajema zloženka S kolesom skozi dve dolini. Prizadevanje za hitrejši razvoj narodnostnih in obmejnih krajev je ena temeljnih nalog slovenskega generalnega konzulata v Monoštru, poudarja generalni konzul mag. Drago Šiftar, ki se dogovarja s potencialnimi partnerji, ki bi bili iz Slovenije pripravljeni sodelovati z naložbami v porabski turizem ali manjše podjetje. Kajti hitro je spoznal veliko soodvisnost med učenjem materinščine in gospodarskim razvojem ob meji, kjer za zdaj tudi med Slovenci prevladuje zanimanje za učenje univerzalnega angleškega jezika in nemščine zaradi močnejšega vpliva avstrijskega kapitala. Zato so za narodnost pomembni projekti, kot je S kolesom skozi dve dolini in vse, kar spremlja projekt. Nemara pa se bodo tudi v Termah 3000, ki so v Moravskih Toplicah in spadajo v sam vrh slovenskih naravnih zdravilišč, odločili za nekoliko obsežnejše sodelovanje s Porabjem in njihovo Termalno riviero (a to je že nova zgodba). E. Ružič Pri Uradu ministrskega predsednika v Budimpešti deluje od julija 2007 Komisija za medije. Predsednik komisije je Antal Paulik, sekretar pa István Fretyán. V komisiji so predstavniki Madžarske televizije, Madžarskega radia, Ministrstva za samouprave, za pravosodje in drugih vladnih organov ter predstavniki državnih samouprav, ki so obenem tudi strokovnjaki-novinarji pri radiu, televiziji in časopisih. Državna slovenska samouprava je v komisijo delegirala Marijo Kozar, ki je (ob redni službi v Muzeju Savaria) tudi urednica slovenskih oddaj Madžarskega radia, sodeluje pri Radiu Monošter, piše za Porabje in je delala tudi pri televiziji. Komisija je leta 2007 zasedala sedemkrat in je obravnavala manjšinske časopise ter manjšinske oddaje na Madžarskem radiu in pri Madžarski televiziji. Komisija sestavlja priporočila vladi, ki jih posreduje državni sekretar. V zvezi z manjšinskimi časopisi so predlagali, naj dobijo v letu 2008 dvajset odstotkov več podpore iz državnega proračuna. Madžarska televizija se pripravlja na podpis nove pogodbe z državnimi samoupravami. Vse manjšine so nezadovoljne s časom predvajanja oddaj. Vsaj ponovitev bi morala biti med tednom popoldne, ko ljudje niso v službi in otroci v šoli. Na Madžarskem radiu so od februarja 2007 vse manjšinske oddaje na istem kanalu, ki se imenuje MR4. Od osmih zjutraj do osmih zvečer imajo oddaje v materinščini Hrvatje, Nemci, Srbi in Romuni po dve uri na dan. Med 12. in 13. uro je narodnostna glasba. Med prvo in drugo uro pa imajo 30-minutni program Rusini, Bolgari, Grki, Ukrajinci, Armenci, Poljaki in Slovenci ter Romi (od ponedeljka do petka). Slovenske oddaje so v ponedeljek od enih do pol dveh na srednjem valu 1188 KHz v Prekodonavju, v Budimpešti pa na 873 KHz. Ponovitev je čez 36 ur, ponoči ob enih. Oddaja se dva tedna lahko posluša tudi na internetu, kjer koli na svetu (www.radio.hu). Do prvega oktobra se je slovenski program še slišal tudi na Radiu Győr, na valu 1251. O položaju slovenskih medijev sta predstavnika Državne slovenske samouprave (Martin Ropoš in Marija Kozar) napisala poročilo, ki je objavljeno na internetu med ostalimi dokumenti Komisije za medije (www.nek.gov.hu). V poročilu sta Komisijo za medije prosila, naj predlaga vladi, da se za Radio Monošter zagotovi 40 milijonov proračunske podpore za tedensko 24-urni program. Slovenske oddaje naj bi se spet slišale na Radiu Győr (saj večina ljudi še vedno to posluša). Slovenski utrinki naj bi se na MTV2 ponavljali med tednom popoldne. Časopis Porabje bi lahko izhajal tedensko na 12 straneh, če bi dobival letno 27 milijonov proračunske podpore. Ta vprašanja so obravnavali tudi na lanski seji slovenskomadžarske mešane komisije in seji obeh vlad. Zaenkrat je najbolj realna obljuba, ki smo jo dobili od glavnega urednika manjšinskih oddaj: čez nekaj tednov se bo spet oglasil slovenski radijski program na kanalu 1251 v soboto ob pol osmih zjutraj. Slovenci izven Porabja lahko poslušajo po celi Madžarski slovensko oddajo v ponedeljek ob enih. Ob dvanajsti uri na kanalu MR4 zvonijo zvonovi tistih cerkva, kjer živijo manjšine, ki jih na kratko tudi predstavijo v madžarskem jeziku. (10. novembra 2007 so zvonili zvonovi z Gornjega Senika.) Marija Kozar Porabje, 10. januarja 2008 3 V MONOŠTRU SO DONELE SLOVENSKE PESMI V prostorih Slovenskega kul-tö, steri so mir, kadilo in zla-izključno stare ljudske pesmi, na Reki na Hrvaškem smo valo lepo število obiskovalcev, turnega in informativnega to darüvali Jezuša. Naš dar, ki so se včasih prepevale v nastopili že več kot stokrat, je zaključil MePZ Radenska, centra v hotelu Lipa v Mo-steroga smo vam pripravili, Hrušici in okoliških vaseh. V predstavili smo se tudi v šti-katerega zborovodja Tomaž noštru/Szentgotthárdu na je bole za düšo, vej pa kak polpreteklem obdobju je bila rih javnih radijskih oddajah, Kuhar že čez 20 let z zborom Madžarskem je 21. decembra pravijo, lejpa pesem je du-ljudska pesem v Hrušici in šestkrat smo bili gostje raz-prireja številne koncerte, sozadonela slovenska pesem. pliška molitev. Vüpamo, ka nasploh v Brkinih vse preveč ličnih radijskih postaj, naše deluje na različnih priredit-Na povabilo Jožeta Hirnöka, vam z gnešnjim koncertom odrinjena na stran in zaradi pesmi redno predvajajo tudi vah in prepeva gostom, ki pripredsednika Zveze Slovencev leko olepšamo pripravljanje zborovskega petja velikokrat na Slovenskem programu hajajo v Zdravilišče Radenci z zaničevana. Zborovodje so v radia Sidney v Avstraliji, štiri-vseh koncev sveta. Nastopili ljudski pesmi na žalost prepo-krat pa smo nastopili tudi na so že na čez 380 koncertih, gostokrat videli le nek nepo-nacionalni televiziji. prireditvah, pevskih revijah, trebni ostanek starih časov, Da veljamo za eno najbolj-proslavah… pa tudi na žalnih ki bi ga bilo treba čimprej »po-ših skupin poustvarjalcev slovesnostih. Pevci so ponos sodobiti«, če ne celo pozabiti. ljudskih pesmi v Sloveniji ni na svojo samostojno izda- Te miselnosti skozi desetletja dokazuje dejstvo, da so nas no kaseto (luč je zagledala ob žal ni bilo težko vcepiti tudi strokovnjaki GNI ZRC SAZU 20-letnici) »Eno si zapojmo« preprostim ljudem. In tako se je dogajalo, da so pevci v vaški oštariji ob kozarcu vina namesto ljudske pesmi veliko rajši zapeli kakšno umetno -zborovsko. S tem pa so ljudske pesmi počasi, a vztrajno tonile v dokončno pozabo. na Madžarskem, in sekretarke na svetke, ka te radost, stera Ljudsko petje je bilo v Hrušici Klare Fodor sta mešani pevski se čüje iz tej pesmi, odnesli v lahko obuditi, kajti hrušiški zbor Radenska ter ljubiteljska svoj daum.« (uvodne besede pevci so se skoraj neprekinjepevska skupina Hrušiški fanti glavne in odgovorne urednice no vse do danes občasno zbidoma iz Hrušice na obrobju Porabja, časopisa Slovencev rali in občasno tudi nastopali Brkinov, ki se razprostirajo na Madžarskem, Marijane na raznih prireditvah. Naš med Trstom in Reko, pones-Sukič). osnovni cilj, ki smo si ga zala na Božično-adventnem S pesmimi Glejte, glejte; Bejli stavili, je vrniti ljudski pesmi koncertu slovensko besedo list papirja (ljudska iz Porab-tisto mesto, ki ji na vasi pri-izbrali kot edino nastopajočo z izborom priredb ljudskih Slovencem, živečim v okolici ja); Yakanaka Wangeri; Svetlo pada. In to je nedvomno prvo skupino na otvoritveni slo-pesmi iz vse Slovenije ter na Monoštra. sonce (uspavanka A. M. Slom-mesto! vesnosti 27. mednarodnega letos izdano zgoščenko, CD z »Z novoletno kolednico, s ška v priredbi T. Kuharja) so V treh letih delovanja nam simpozija etnomuzikologov naslovom »Pesmi Radenskih pesmijo, stero na Pohorji v domači pevci poslušalcem že-je uspelo posneti dve kaseti s s celega sveta, ki je bil maja vrelcev«, kar je največje darilo Sloveniji te popejvajo, gda 1997 v Gozdu Martuljku. ob visokem jubileju. na nauvo leto od iže do iže, Hrušiški fanti nastopamo v Zapeli so Ave verum Corpus W. od rama da rama ojdijo po izvirnih brkinskih nošah, v Amadeusa Mozarta, Wenn ich zdravlat, je vas pozdravo zadnjem času pa poleg petja ein Glöcklein wär Otta Fischer komorni pevski zbor Zveze predstavljamo tudi domače ja, slovensko božično Božji Slovencev iz Varaša pod obrti in spretnosti, kot so žga-nam je rojen sin Ivana Zupa vodstvom glasbenega peda njekuha, izdelovanje košar, na…ter tako prisotnim izpove goga Tomaža Kuharja. Cajt, metel... Današnja skupina dali domačo, slovensko besedo, steri je za nami, je cajt pri pevcev je uspela ohraniti več slovenski materni jezik. čakovanja, cajt pripravla kot 50 pesmi. Mlajši so popro-Predsednica zbora Milena nja na eden najlepši svetek sili starejše vaščane, da jim Mauko se je v imenu pevcev v leti, steroga vsi čakamo, zapojejo stare domače pesmi. gostiteljem zahvalila za pri tak vörni kak nevörni lidgé. Te so posneli na trak, pozneje srčno povabilo ter dejala, da je Tau je božič, rojstvo Jezuša, zapisali besedila in se naučili zbor že navezal stike tudi z za ali z drugimi rečami roj petja po tonskem zapisu. mejskim zborom Avgust Pavel stvo radosti, rojstvo lübezni. Zapete pesmi Kje je deželica, z Gornjega Senika ter z zboro-Istina, ka je bistvo božičnih leli podariti prijeten, vesel in skupno 33 pesmimi, prva je Jaz sem cigan baron, Ko je gos-ma iz Cseprega in Balatona. svetkov nej tau, ka si dá-duhovno bogat večer. izšla decembra 1996, druga je pod Bog Adama ustvaril, Svet Skupno petje vseh treh zbovamo velke pa drage dáre, Zatem je zborovodja Hrušiš-tik pred izidom. Na raznih pri-Jožef in Marija… v narečju so rov se je nadaljevalo na drudapa vsikši človek je rad, kih fantov Danijel Cek ob di-reditvah po domačih krajih, v dokazale, da so pevci nepo-žabnem srečanju, kamor jih če kaj dobi, ešče bole je pa gitalnem prikazu dogodkov iz Piranu, Portorožu, na Krasu, sredni nosilci pevskega izro-je povabila organizatorka sreveseli, če kaj leko dá. Tak so njihove vasi Hrušica sprego-v Sodražici na Dolenjskem, čila, saj so nekateri potomci čanja gospa Marijana Sukič. bili s tejm - kak te leko čüli v voril o delovanju pevske sku-v Gročani, Trstu in Gorici v ljudskih pevcev in pevk. Posnetek/tekst: ednoj naši pesmi - trej krali pine, ki je najprej prepevala Italiji, v Postojni, Ljubljani in Koncert, ki mu je prisostvo-Dani Mauko Porabje, 10. januarja 2008 4 Po 21. decembri se znautra Europske unije leko pelamo prejk grajnce tak, ka niške nas več ne stavle. Ne nücamo pasoše (potne liste), dojde, če osebno parvico mamo s seuv, kak doma. Že dvej leti, ka na grajnci več nas ne gledajo financge (cariniki). Dobroma se človek brž cüvzeme. Na grajnci z Ukrajino pa človek eške bole rad gé, ka so pri nas stari cajti minauli. Novembra smo člani Komisije za manjšine in zunanjo politiko pri Skupščini Železne županije gorpoiskali Madžare, šteri živijo v Zakarpatski krajini (Kárpátalja) Ukrajine. Vozili smo se dvej gezero kilomejtarov. Od Sombotela do grajnce pri Záhonyi je paut trpela osem vör. Na grajnci je tarbölö čakati eno vöro, ka Ukrajina eške nej nut gé v Europskom unijoni. Vsikši je mogo vöspisati eden mali papér dvakrat. Najgér so bili, kak se pišemo, gda smo se naraudili, če smo ženska ali moški, iz šteroga rosaga smo, pa na tau tö, kam démo, gde mo se držali te štiri gni. Polonje papera so nam vkraj vzeli, polonje smo pa mogli v pasoši meti, pa dojdati, gda smo se vö z rosaga pelali. Ge sam že nauvi radeči unijski potni list mejla, v šteroga sam dobila dva zelena pečatlina. Na drügoga smo mogli dvej vöri čakati. Ta nut so nas gledali Ukrajinci. Šofer je mogo naprej pri motori goroprejti auto, eden financ pa je z naužcom isko nika. Gda smo domau šli, pa so Madžari vsikšoga pred nami prejkpoglednili, če nema več kak dva páklina cigrejtlinov pa več kak liter vodke. V Ukrajini nas je eške dosta vse spominalo na stare socialistične cajte, nej samo grajnca. Poštije so fejst lagve, gda dež dé, té so pa ZVÜNA EUROPSKE UNIJE – V UKRAJINI vice parpovejdo. Mlajši trnok lepau gučijo madžarski. V osnovni in srejdnji šauli se madžarski včijo pa leko dejo tadale na visoko šaulo in univerzo. Tau srečo majo, ka ne gučijo takšo staro rejč kak mi. Mlajši se že ukrajinski včijo, starejši so se rusoški včili, ka je Ukrajina cü Sovjetskoj zvezi slišala. Starejšim je zdaj žmetno, ka vsefele papere morajo ukrajinsko vöspisati na samoupravi, pa škonicke v šauli tö. Krajina Zakarpatska (Kárpátalja) je v zgodovini cü šest rosagom slišala. Tü je prelaz (hágó) Verecke, gde je Árpád Madžare sé pripelo 896. leta. Gezero lejt so cü Vogrskomi rosagi slišali. Po prvoj bojni so prišli na Češkoslovaško, v drügoj pá nazaj k Vogrski, po tistom pa k Sovjetskoj zvezi. Od 1991. leta so v Ukrajini. Ukrajina je – po Rusiji – drügi najvekši rosag v Europi, v šterom živi 50 milijonov lidi. V Zakarpatski krajini milijon dvejstau gezero živi po vesnicaj. En milijon je Ukrajincev, po tistom pa je največ Madžarov, 150 gezero. Zvün nji so eške Rusi, Romuni, Slovaki, Nemci, Rusini in drügi narodi. Madžari so katoličani ali kalavinge, Ukrajinci in Slovaki pa grški katoliki. Rusi so pravoslavci. Naša delegacija je v štiri gnevaj gorpoiskala Beregszász, Munkács, Huszt, Nagyszőlős, Szolyva, prelaz Verecke in plamine Máramaros, gde živijo Rusini. V Beregszászi se Madžari leko včijo za učitelje. Ram, v šterom je visoka šaula, je trnok stari, zdaj go obnavlajo. Pomauč dobivajo z Madžarskoga. Za pomauč se tak zavalijo, ka ižam dajo ime po pomočniki. Železna županija je dala peneze za knjižnico, zato je na dveraj vöspisano, ka je tau »soba Železne županije«. V varaši Munkács je eden veuki grad. Te grad je branila pred Törki Ilona Zrinyi. Vsikši den podnek se je šetala s svojim sinom vanej tak, ka so go vidli Törki. Poštüvali so mater z detetom, pa tisti cajt so nej strejlali. Na gradi je zdaj njeni kip (szobor) z najbole eričnim sinom (II. Rákóczi Ferenc). V Munkácsi je katoliška cerkev in püšpekija, šteroj je patron sveti Martin. Püšpek in plebanoš je Madžar, z Vogrskoga. Gospaudi Andraši Babalyi sem prejkdala pozdrave plebanoša sombotelske cerkve svetoga Martina, obečali pune mlak. Oprvim smo gorpoiskali ves Kisszelmenc. Srejdi te vesi je potegnjena grajnca med Ukrajino in Slovaško. Ranč tak vögleda kak inda svejta grajnca (nyomsáv) pri nas. Zdaj, na srečo, lidgé že leko prejk odijo pejški. Pri prehodi so domanji lidgé postavili veuka lesena vrata (székelykapu), tak ka polonje vrat je v Ukrajini, polonje pa na Slovaškom. Eden križ so tö meli na grajnci, tistoga so mogli vkraj djati v dvoriške edne iže. V vesi, štera je v Ukrajini, so pauleg grajnce male baute. Gvant pa žajfo pa vodko pa vsefele odavajo, ka je bole falo kak na Slovaškom. Na srejdi vesi je šaula pa vrtec. Na tranki srejdi vesi so se krave pasle pa kokauši lejtale, gda smo tá prišli. Mlajši tü devet lejt odijo v šaulo. Kauli edne vöre so več nej bili tam. Mlajši v vrtci pa so eške spali. Ejkstra majo ižo, gde spijo, pa ejkstra, gde se špilajo pa gejo. Tri skupine so vküper, od tretjoga do šestoga leta starosti. Ram je stari, ranč sronjeka nemajo znautra, mlajši v šerbline cükajo. Ka je najbole moderno v vesi, je Picarija, gde trnok dobro pico pečejo, vodko pa pivo odavajo. Že je kmica gratala, gda smo se pripelali v ves Bene. Tü so nas v kulturnom domi čakali mlajši, dramska skupina in njina vodja -knjižničarka. Pau vöre so nam naprejdavali kratke igre, plesali so madžarske in ukrajinske plese. V programi je gorstaupo eške eden humorist iz Beregszásza, šteri se zove Pitkin. Spejvo je pa Porabje, 10. januarja 2008 5 ZVÜNA EUROPSKE UNIJE – V UKRAJINI so, ka kleti pridejo k nam na prauško. Na farofi pa v cerkvi večkrat majo dojnamalano Martina. Ranč tistoga ipa, 10. novembra, majo bučo, gda smo tam ojdli. Iz cejle Zakarpatske krajine, s Slovaškoga in z Madžarskoga so čakali prauškare. Ženske so že v petek vküpnosile figice, za soboto pa so delale sarmo (töltöttkáposzta). Uni frtau takše globoncline delajo kak mi, pa brezi kapüste, samo ejkstra ponüjajo. Ukrajinci poznajo dinsko kašo, štero Mad žari tö radi gejo. Inda svejta je v taujoj krajini dosta grauzdja in vina bilau. Po nauvom so se pá začnili s tem spravlati. Huszt poznamo iz pesmi Ferenca Kölcseyja. Tisti grad, o šterom je piso pesem, eške itak tak stogi, kak v 19. stoletji – nej so ga na nauvo zozidali. Prelaz Verecke je samo kauli 900 mejtarov visko, samo trnok lagva poštija pela tá. Sploj gor pa pejški trbej titi. Gda smo mi tam ojdli, je snejg üšo, pa do kaulan viski biu. Drügi den, gda smo se pelali v plamine Máramaros, smo vekšo srečo meli, ka je le-pau sunce sijalo. Kusti bejli snejg je pokrivo plamine in borovgé. V narodnom parki živijo Rusini, v vesi Mali in Veuki Szinevér. Edno veuko jezero tam se tö tak zové. V ves čleka samo tak pistijo nut, če prva plača. Za auto, pa za tiste, šteri nut sedijo. Stau dvajsti forintov je vsikši od nas plačo (prejkračunano). Njini penazge se zovejo – hrivnja. Ves Szinevér tak vögleda kak en škanzen, samo ka tü lidgé živijo. Lesene cimprane iže majo. Pri ednom rami smo vidli, ka na podauknaj majo cejlo steno nutsklajeno s parkauli. Gda je veuki snejg, te samo vö na okno segnejo, nej trbej tavötiti. Rusini so tö Slavi, malo smo je razmili. Z ednim možakom sam se slovenski pogučavala, pa mi je pravo, ka augustuša pa septembra bi mogli priti. V njinoj krajini je šest mejsecov zima. Zima je tö lejpa, depa v leti je prej eške lepša krajina. Sploj sam se doma počütila. Plamine so bile lejpe kak v Sloveniji, po poštijaj pa so se lidge vozili z ladami pa samarami. Marija Kozar Oblejtnici Jožefa Košiča Konec leta 2007 smo se spomnili 140. oblejtnice smrti, letos pa se spomnimo 220. oblejtnice rojstva Jožefa Košiča. Župnik, pesnik, jezikoslovec, zgodovinar in etnolog Jožef Košič je biu prvi med slovenskimi pisci med Mürov in Rabov, šteri je – paulek cerkvene – piso svetske knige tö. O živlenji in deli Jožefa Košiča je 21. decembra 2007 bila odprejta razstava na gornjesinčarski šauli, štera je gorvzela njegvo ime leta 2000. Jožef Košič se je naraudo 9. oktobra 1788 v Bogojini. Oče Jožef je prišo v ves za škonika iz Varaždina na Hrvaškom. Mati – Ana Kregar – je bila doma iz Ivanec. V Bogojini sta se oženila 1785. leta, mela sta štiri sinauve. Zvün Jožefa eške Franca pa dvojčka Ivana in Pavla. Jožef se je včüu v Kőszegi, za dühovnika pa v Somboteli, gde je 11. augustuša 1811. leta biu posvečen. Pet lejt je biu kaplan v Turnišči, na Gradi, v Soboti in v Rogašovci. Kak kaplan v Turnišči je napiso v latinskom geziki pesem (odo) dü hovniki Adami Ivanoczyji. 1815. leta je grof Alajos Batthyány dau cerkev zozidati na Dolenjom Siniki. Prvi plebanoš nauve fare je grato Jožef Košič (1816-1829). V trinajsti lejtaj je dobro spozno živlenje naši starcov in je napiso svoje najbole erično delo, monografijo O Slovencih na Madžarskem (1824, 1828). Skor 40 lejt je Košič živo in delo na Gorenjom Siniki (18291867). V tom cajti je biu nej samo skrblivi dühovnik v svojoj fari, liki je piso knige za vse Slovence med Mürov in Rabov. V peti knigaj je piso o zgodovini in vsakdanešnjom živlenji, v ednoj je Slovence madžarski včiu, edno pesem je napiso na den odpiranja madžarskoga gledališča v Pešti. Dva molitvenika pa eške gnes na den leko najdemo po naši vesnicaj, če malo bole glopko v kište poglednemo. Tau sta: Jezoš moje poželenje in Križna paut na XIV štacie ali postojališča razdeljena. Jožef Košič je 26. decembra 1867 mrau in je pokopani na Gorenjom Siniki. Njegvi grob dostakrat gorpoiškejo lidge iz Slovenije in z drügi krajin Madžarske tö. Od decembra 2007 leko njegovo delo spoznajo na mali razstavi v siničkoj šauli. Tü leko štemo, ka je v rokopisi »Sztarine ’seleznih ino Szalaszkih Szlovenov« (1845) zapiso o siničkom plebanoši, šteri je dugo nej sto prejkdati cerkev protestantom: »Naj duže je obstao niki Vernjek Ivan, plebanuš na Gorenjem Siniki, eden mouž velike starosti, snažne zvünejšine i prijaznoga obnašanja. Od toga se pripoveda, ka se vsigdar, gda koli so Botskajovi rabijačke približavali, pred svojim farofom stoječi ino se njim naklanjao ino v glaži vino ponüjao. Nad špajsnim starcom so se mimo rožlajouči Vougri zasmejali i njemi nikaj hüdoga nej zadali.« Marija Kozar Porabje, 10. januarja 2008 6 To je moj rojstni kraj Odpüstite nam Spomnim se, gda sam ešče mali bijo, ka je večkrat k nam prišo eden možak iz Büdinec, šteri se je tak zvau ka Žnidarin Franci (Franc Bedič). Vsigdar so v nedelo prišli s puni autonom, pa taše stvari so meli na odajo, ka se je te ešče pri nas nej dalo küpti. Tau je tak šlau več lejt, gnauk so pa samo ejnjali. Nejsmo znali, ka je z njimi, cejlak do tistoga mau, ka smo nej dobili valas, ka so odišli v Meriko. Tau je bilau osemdesetoga leta. Za sedemdvajsti lejt, zdaj konec decembra, smo gnauk samo Andovčani dobili edno vabilo. V taum vabili je tau stalo, ka Žnidarin Franci edno veselico organizirajo, kama nas tö čakajo. Gda sam tau vabilo zagledno, te sam se tak odlaučo, ka je moram pogledniti, zato ka sam najgeri, ka je z njimi. • Kak vam je ta veselica napamet prišla? »Tü sam rojeni v našom kraji, mam dosta roda pa prijatelov. Tau je že meni v Meriki napamet prišlo, ka napravim edno tašo veselico, gde vsi vküper pridemo. Ka ne vejš, kak dugo živeš, komi gda se kaj zgodi. Drugo pa tau, ka že nika nega več tü v vesi, ešče na novo leto praznovanja nej. Zato sam si mislo, ka napravim tau veselico. Meli smo malo djesti, piti pa smo se fanj meli. Tau je zdaj tak lepau bilau, ka se je granica ranč zdaj odprla pa vi Andovčani ste tü leko z nami bili. Jaz sam prejk šeu pa sam tam pri tvoji starišaj glas dau, pa hvala baugi, ka ste prišli.« • Kak na gausti pridete vi domau? »Zdaj v zadnji časaj že skur na leto dvakrat pridem. Dja sam tam fejst delo, pa dosta delo, pa sam pejnaze vküpšparo. Tam sam dosta nikam nej üšo, samo sam delo. Jaz sam vsigdar emo taši beteg za delo. Tau je beteg, ka bi vsigdar samo delo pa delo, od gojna do nauči. Jaz sam vsefele delo, iže sam popravlo, cerkvine streje sam popravlo. Pri tejm sam ešče edno staro žensko opravlo, gde sam tö dosta dela meu. Zato, ka je name bila preveč navezena. Ona nikdar nej vozila avto, jaz sam go vozo kama koli je stejla titi. Travo sam kosijo, sečo sam rezo, tak ka je nej bilau léko meni. Gda sam nej delo, te sam domau prišo, zato ka sam emo domotožje (honvágy).« • Gda ste vi v Meriko odišli? »Osemdesetoga leta.« • Gda ste prvin domau prišli? »Devetdesettretjoga.Trinajset lejt sam nej biu doma, dapa meu sam vezo s svojo materdjov vsigdar, pa nej samo po telefoni. Osemdesetšestoga sta moja mati pa sestra prišle k meni, pa sta tam bile eden mejsec. Zato, ka sam jaz vsigdar preveč navezan biu na svojo mater. Očo sam zgübo na vogrski granici, gda so švercali štirdesetšestoga. Jaz sam te tri lejta star biu. Moja mati se je za štiri lejta znauva oženila. Tisti, šteri je vzejo mojo mater, je tü biu strašno dober za name. Naša družina je vsigdar fejst vküpdržala, pa ešče zdaj je tak. Mi smo sploj radi, gda se najdemo, pa gda vküppridemo.« • Zaka ste si te tak zmislili, ka te v Meriko šli? »Miva sva te z ženov mela probleme, pa sva prišla do ločitve. Pa je tau za mene preveč težko bilau. Drugo pa tau, ka sam si jaz vsigdar tak mislo, ka gda človek že starejši grata, te naj že ma nika svojo, pa ne ’š po drugi kuči živo. Jaz sam te dosta šansa nej emo do tauga. Sploj pa te nej, gda mi je žena več kak milijon duga naprajla. Mogo sam v Avstrijo delat titi, zato ka bi ovak nej mogo te pejnaza nazajplačati. Kak privatnik sam autobus vozo. Den nauč sam vozo, pa sam slüžo tü. Dapa za volo tauga sam začno problem meti s križom, pa za volo tauga sam dvakrat bijo dojdjani. Tretjo paut mi je te doktor pravo, ka najbaukše baude, če tau ejnjam pa naj nika drugo delam. Te sam si tak zmislo, ka mo jaz v Meriko üšo. Emo se tam vöjca, sestrične, bratranca pa brata. Pa sam te tak vöodišo, ka samo na gledanja, ka naj vidim, kak tam kaj de. Vpamet sam vzejo, ka tam biznis leko napraviš, če škeš delati, zato ka tam od tebe niše papire ne prosijo. Včasin sam delo daubo na den dvanajset vör. Pejnezge so šli notrik, dela je puno bilau. Osemdesetdrugo-V novinaj Porabje smo 13. decembra 2007 gor našteli samouprave, stere so ške s poslanimi pejnazi pomagale člane Drüštva porabski slovenski upokojencov. Med drügimi smo se zavalili veški samoupravi Verice-Ritkarovci tü. Tau pa zatok, ka je na bančnom papiri samo telko pisalo »Önkormányzat Kétvölgy«. Gda je pa pogodba prišla do nas, smo leko zvedli, ka je 15.000 forintov poslala Slovenska samouprava Verice-Ritkarovci, za stero pomauč se ob tej priliki posaba lepau zavalimo. Prosimo predsednika Piština Trajbara pa drüge člane samouprave, naj nam odpistijo té grej. Baug plati v imeni vse lidi toga drüštva. ga sam že na svojo šeu. Tak sam te austo v Meriki, zato ka sam tam več možnosti emo. Merika je za slüž dobra država.« • Ka je razlika med Meriko pa Slovenijo? »Kak sam že pravo, v Meriki več možnosti maš. Razlika je ešče v tejm, ka v Meriki dosta lüdi žive na državnoj podpori. Tü v Sloveniji je ešče tau malo menje. V Sloveniji so meste bola spucene kak v Meriki. Tam je dosta taši, šteri se z autonom pelajo pa smetke samo vö na okno ličijo. Zato po varaši dosta smetja djesta. Dapa če se vö z mesta pelaš, tam je že tö lepau.« • Spomin se, gda sam ešče mali bijo, ka ste vi v Andovce tö dosta vozili z autonom, nej? »Zato, ka sam dosta šverco. Z autonom sam vsefele notra k vam vozo, ka štoj sto meti. Tau je tü eden beteg biu. Moja mati je tauma vsigdar sploj prauti bila, zato ka moj oča je tü med švercanjom spadno na granici. Name bi že zato ta nej strlili, dapa leko bi me notrazaprli. Zato sam se te za volo tauga tö tak zmislo, ka baukše, če mo prejk maurdja üšo. Od tistac se že ne da švercati. Če bi nej üšo te, ešče vejn gnesden bi šverco.« • Kak ste leko prejk meje švercali? »Tak, ka sam meu dobre veze, preveč dobre veze. Tak sam jaz leko pelo kakoli prejk. Samo me je zato itak straj bilau. Zavolo tauga pa zavolo hrbta sam odišo pa sam zač- Klara Fodor no eden cejlak drugi život.« • Kak se vam v Meriki vidi? »Lepau je v Meriki, meni je pa itak lepše doma. To je moj rojstni kraj.« • Zato vam je nej žau, ka ste v Meriko odišli? »Nej mi je žau, ka sam ta šeu. Zato ka sam si jaz tam itak dosta več kaj zmogo kak če bi eti živo. Merika je edna taša država, če si šteri ške, tam si leko spravi. Nej trbej šaule, če si sposoben za kakšno delo, leko delaš, ka škeš. Tü doma bi nej emo telko možnosti, zato ka je srmastvo bilau. Od autobusnoga šofera sam prišo tadala nej, zato ka nej bilau pejnaz. Jaz sam vsigdar sto titi v glasbeno šaulo, gda sam mali biu, dapa nej smo meli pejnaz za inštrument. Če bi doma austo, brezi šaule bi nej dosta šanse emo. V Meriki je tau cejlak ovak, brezi šaul leko delaš, ka škeš.« • Kak dugo te zdaj doma? »Cejli januar mo tü, pa te mo nazaj šeu. Če se mi posreči tam hišo odati pa edno malo küpti, zato ka je ta zdaj preveč velka, te konec maja pá pridem nazaj. V Soboti sam küpo edno stanovanje (lakás), tau letos škem opremiti. Če se tau posreči, potistim že leko pridem na dugši čas tö. V penziji sam že dvej leti, zdaj že samo tau avstrijsko penzijo čakam. Zdaj de ešče eden čas tak, ka mo sé pa ta odo. Če pa že bola težko de mi potovati, te mo se bola tü zdržavo. Takši namen mam, upam, ka de tak.« Karel Holec Porabje, 10. januarja 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA Hvala za darilo Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. GIZDAVOST Pri lidaj je srečati gizdavost nej nikšno velko delo. Človekovo gizdavost leko najdemo na vsakšom stopaji. Zato je nej tou nikšno velko delo, od steroga je guč. Depa gizdavost srečati pri kakšnom drugom živom stvorenji, tou je nika vcejlak drugoga. Ništerni pravijo, ka so prej ništerne mačke trno gizdave. Tomi človek leko vörvle ali pa nej. Ka bi pa kakša riba bila gizdava, tou je pa skur nemogouče. Nej, tou je vcejlak nemogouče. Takšoga nega! Depa takšo nemougoče se je zgodilo. Zgodilo pa se je v potoki, v sterom živé zlata ribica. Ja, najbole za istino. Niške ne vej, od kec je prišla. Na, niške ne vej, od kec je priplavala v potok. Samo nagnouk je bila tam med vsejmi tistimi ribami. Nosila pa se je tak, kak bi bila najmenje kralica pa kral vküper. Ja, najbole za istino. Nej trbej dvakrat povedati, ka njim je trno začnila iti na mozgé. Pa zlati ribici tö. Vej je pa una, ka je zlata, bila vcejlak normalna. Una bi leko tak gizdavo plavala po potoki gor pa doj. Pa je nej takšo nigdar delala. Ta pa, kak bi rejsan cejli svejt mogo samo njou gledati. Rejsan, ka je mejla lejpe plavuti z rdečimi črtami. Rejsan, ka je bila velka pa krepka riba. Rejsan, ka je plavala tak brž, kak gda perün včesne. Pa je rejsan tou tö, ka je skur bila zlata. Depa nej vcejlak. Tak malo menje kak na polonje. Gizdava pa je bila, kak bi bila zlata una pa zavolo nje eške voda, v steroj plava. Gnouk je vidla zlato ribico, kak je bila zgrablena pa kak je nikakomi želenje vöspunila. -Vej je pa tou nej nikše velko delo nej, - je pripovejdala drugim ribam. - Takšo ge leko napravim opounouči z zaprejtimi očami, če škem. Tou je nej nikšna čüda nej, ka se vsi tak čüdivate. Vej vam ge pokažem. Tak se je gizdavo ravnala tadale. Pa je brž dobila priliko pokazati, kak se leko želenje vöspuni. Že na drugi den je eden malo starejši pojep ribe loviu. Na, zdaj njim pokažem, si je brodilo gizdavo stvorenje. Vgriznola je ranč nut v tisto, ka bi nej smejla in že go je pojep začno vlejčti na süjo. Brž je bila venej. Škela njemi je prajti, naj go pisti. Škela je prajti, ka njemi želenje spuni. Vse tou je škela prajti pa je nej ene rejči vö iz sebe spistila. Kak bi pa, vej pa una ne vej gučati po človeški. Pa je bilou tak, ka je samo na velko lampe opirala. Niške go je nej čüo. Samo ribe v vodej so jo razmejle, ka se z njou godi pa v kakšo nevolo je spadnola. Od toga, kak je vövidla pečena na stoli pri poj- KRALJ MATJAŽ IN UBOGI DRVAR Nekoč se je zgodilo, da je kralj Matjaž zašel v gozdu. Ločil se je bil od velike družbe gospode, s katero je lovil. Šel je v to in ono smer, toda poti iz gozda ni našel. Zelo se je razveselil, ko je nale tel na razcapanega drvarja. »Bog ti pomagaj, drvar,« ga je pozdravil kralj. »Prav bi storil, če bi mi pomagal, saj sem kakšne majhne in šest deklet, gospod.« »Lepo gnezdece!« je priznavajoče rekel kralj. »Veliko ust,« je tožil drvar. »Ubogi drvar! Ali bi mi pokazal pot iz gozda, sam je nikakor ne morem najti.« »Jaz nimam časa, da bi gospodu kazal pot.« »Pošteno plačilo ti dam, le odpelji me od tod!« »To se pa drugače sliši!« je rekel kje drugje?« »Ne gospod, prav nikjer še nisem bil.« »Kaj pa kralja si že kdaj videl?« »Ne, gospod, nikoli ga nisem videl, ampak zelo rad bi doživel, da bi ga mogel videti.« »No, zdaj, ko bova prišla iz gozda, bo stalo tam zunaj strašansko veliko ljudi. Tudi kralj bo med njimi. Ko ga bodo zagledali, se bodo vsi odkrili, le kralj bo imel klobuk na glavi.« Prav tedaj sta prišla iz gozda. Ko je množica zagledala kralja, so se vsi odkrili. Ubogi drvar pravi: »Poglej, gospod! Vsi so odkriti, le midva imava klobuka na glavi. Kdo od naju je zdaj kralj? Jaz ali ti?« »Eden izmed naju je prav gotovo,« je odgovoril Matjaž in se smejal njegovi preproščini. Za plačilo, ker mu je pokazal pot iz gozda, pa mu je potisnil v dlan mošnjo zlata. (Madžarske pravljice bovi držini pa ribe nika ne vejo. Tou vej samo pojep pa njegva držina. Pa od toga tö, če je bila tak dobra za pogesti, kak je eške v vodej bila gizdava. »Ali imaš družino, dobri člo-Med potjo je kralj vprašal: ella Gaál) vek?« je poizvedoval kralj. »Povej, dobrodušnež, ali si v Miki Roš »Imam, hvala bogu. Šest sinov svojem življenju sploh že bil pomoči tudi potreben,« je od-drvar. Vpregel je konja, posadil o vrnil drvar. je Matjaža na voz in sta šla. Porabje, 10. januarja 2008 SLOVENSKI PLES PETEK, 11.01.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.30 OSMI DAN, 12.00 MATIČNE CELICE, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR: ŠKRLATNI SLON, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: IZLET, 16.30 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 VSE O VESOLJU, 17.40 NOVOROJENČEK, KAN. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 20.30 SLOVENSKI AVTO LETA 2008, 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: GLASBA NAŠE MLADOSTI, 0.20 NOVOROJENČEK, PON., 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL PETEK, 11.01.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 14.15 SP V BIATLONU, 15.40 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 16.05 GLASNIK, 16.30 UMETNI RAJ, 16.55 EVROPSKI MAGAZIN, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 18.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA - GALERIJA IGRALCEV: MARIJANA BRECELJ, 20.00 ZAKLAD, FRANC. DOK. ODD., 20.55 STATISTI, ANG. NAD., 21.25 VELIKO MESTO, AM. FILM, 23.15 MALI JERUZALEM, FRANC. FILM, 0.50 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 1.35 INFOKANAL * * * SOBOTA, 12.01.2008, I. SPORED TVS 6.00 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB: GLASBA NAŠE MLADOSTI, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ABSALONOVA SKRIVNOST, DANSKA NAD., 13.45 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 14.15 GOSPODIČNA MARPLE: SKRIVNOSTNA SLIKA, ANG. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 OBVEŠČEVALNA SLUŽBA, AM. NAD., 21.30 SIRIJA - NA OSI ZLA?, DOK. ODD., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 HUFF, AM. NAD., 0.35 SLABA VZGOJA, ŠPANSKI FILM, 2.15 DNEVNIK, 2.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.00 INFOKANAL SOBOTA, 12.01.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.25 SKOZI ČAS, 7.35 VROČI STOL, 8.30 TARČA, 10.10 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 11.30 MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU, 12.10 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 13.15 SP V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 14.50 SP V BIATLONU, SPRINT 10 KM (M), 16.25 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 18.10 NOGOMET, MANCHESTER UNITED -NEWCASTLE, 20.05 EROIKA, KONCERT, 21.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.00 ALPEDONAVA-JADRAN, 22.30 SOBOTNO POPOLDNE, 0.40 MEDEJA, NIZOZEMSKA NAD., 1.25 OSAMLJENI JEZDEC, FRANC. FILM, 3.00 INFOKANAL * * * NEDELJA, 13.01.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SLOVENSKI AVTO LETA 2008, 14.30 TRAGIČNA USODA PAMIRJA, NEMŠKI FILM, 16.00 V DOLINI TIHI, DOKUMENTAREC O LOJZETU SLAKU, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 BANKIRKE, SLOV. FILM, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST, 22.35 ARS 360, 22.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 OSNOVNA ŠOLA, ČEŠKI FILM, 0.55 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL NEDELJA, 13.01.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.55 SKOZI ČAS, 8.05 POMAGAJMO SI, 8.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.10 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 13.40 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 15.35 SP V BIATLONU, 18.00 5-SPEV-NIH LET: KONCERT ANSAMBLA SPEV, 20.00 MICHAEL PALIN V EVROPI, ANG. DOK. SER., 20.55 JANE EYRE, ANG. NAD., 21.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.25 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008) SLOVENSKI BALETNI VEČER: B.ARNIČ-I.KOSI: ZAPELJIVEC, 0.00 A.SREBOTNJAK-V.DEDOVIČ: TROBENTA IN VRAG, 0.35 L.M.ŠKERJANC-V.DEDOVIČ: 4. SIMFONIJA (VPS 00.35) 1.10 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 14.01.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 NOVOROJENČEK, KAN. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.05 KOŽA, DLAKA, PERJE, DOK. NAN., 16.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 16.35 CIAK JUNIOR, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 PINGVINI IN LJUDJE, FRANC. POLJ. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VROČI STOL, 21.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.25 VOKALNA SKUPINA AMARCORD, LEIPZIG, 0.50 PINGVINI IN LJUDJE, PON., 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 14.01.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.30 SOBOTNO POPOLDNE, 15.10 SLOVENCI V ITALIJI, 15.40 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 16.25 OSMI DAN, 16.55 ARS 360, 17.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.40 EVROPA.SI, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 18.55 DR. WHO, IGR. NAN., 20.00 NA SLEDI FIDELU, AM. DOK. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST: SPLIT, DOK. SER., 22.50 TRINAJSTICA, FRANC. FILM, 0.20 INFOKANAL * * * TOREK, 15.01.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 PINGVINI IN LJUDJE, FRANC. POLJ. ODD., 11.55 VEČERNI GOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: VITEZI OKROGLE MIZE, RIS., 16.10 MEDVEDKI, ČEŠKA DOK. NAN., 16.15 HOTEL OBMORČEK, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ZVOKI PALEOLITIKA, DOK. FILM, 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 SVETOVCI, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KOMUNIZEM -ZGODOVINA ILUZIJE, NEMŠ. DOK. SER., 23.50 ZVOKI PALEOLITIKA, PON., 0.15 BOLJ ČUDNO OD RAJA, AM. FILM, 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL TOREK, 15.01.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.00 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: SPLIT, DOK. SER., 16.00 STUDIO CITY, 16.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 AKTUALNO, 18.30 GLASNIK, 18.55 NAŠI BALETNI UMETNIKI: MILKO ŠPAREMLEK, 20.00 MUZIKAJETO: IRSKA ŠKOTSKA, IGR.-IZOBR. SER., 20.35 GLOBUS, 21.05 KAJ? VEČNOST. (ARTHUR RIMBAUD), FRANC. DOK. ODD., 22.05 RIMSKA CESTA, ANG. TV FILM, 23.40 JASNOVIDKA, AM. NAD., 0.25 INFOKANAL * * * SREDA, 16.01.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.25 ZVOKI PALEOLITIKA, DOK. FILM, 11.55 NAŠI BALETNI UMETNIKI: MILKO ŠPAREMLEK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.35 PODOBA PODOBE, 14.00 SVETOVCI, DOK. FILM, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 KRALJESTVO PLANINSKEGA ORLA, DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 SREDINA FILMSKA USPEŠNICA: NOVO ŽIVLJENJE, AM.-MEHIŠKI FILM, 21.25 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE: SVETO IN SVET, 0.20 KRALJESTVO PLANINSKEGA ORLA, PON., 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL SREDA, 16.01.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 15.50 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 16.20 HRI-BAR, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 ČRNO BELI ČASI, 18.20 DIAGONALE, 18.55 MEDNARODNA OBZORJA: KOSOVO, 20.00 NAJ NAM ZAIGRA SRCE! JANEZ LOTRIČ, OTO PESTNER, ORKESTER ACADEMIA SANCTI PETRI IN MARKO HRIBERNIK, 21.30 LUIGI PIRANDELLO: KAJ JE RESNICA, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 23.10 JAZZON 2007, KONCERT NOVE SLOVENSKE GLASBE, 0.10 JERICHO, ANG. NAN., 1.50 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 17.01.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 KRALJESTVO PLANINSKEGA ORLA, DOK. SER., 11.40 OMIZJE: SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.10 PRISMUKNJENA, DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 KOMUNIZEM - ZGODOVINA ILUZIJE, NEMŠ. DOK. SER., 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 ROJEN DVEMA MATERAMA, ANG. FILM, 0.50 DUHOVNI UTRIP, 1.05 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL ČETRTEK, 17.01.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.20 AKTUALNO, 12.45 GLOBUS, 13.15 MICHAEL PALIN V EVROPI, ANG. DOK. SER., 14.10 SP V BIATLONU, SPRINT 7, 5 KM (Ž), 16.00 PRVI IN DRUGI, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.50 MED VALOVI, 17.20 EVROPSKI MAGAZIN, 17.55 POROČILA, 18.05 EP V ROKOMETU (M), SLOVENIJA - ČEŠKA, 19.55 ŠPORTNI FILM, 20.25 EVROLIGA V KOŠARKI (M), TAU CERAMICA - UNION OLIMPIJA, 22.15 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 22.55 UBIJ ME ŠE ENKRAT, AM. FILM, 0.30 RESNICA ALI IZZIV, NEMŠ. FILM, 2.00 INFOKANAL DAMO VAM NA ZNANJE Dvej dami V velkom varaši je živo en slepec. Vsigdar je üšo v takšni kraj mesta, gde je dosti lidi ojdlo, ka si je kaj sproso. Čeden je biu, več rejči je znau gučati. Če je kakšno alamižno daubo, v več gezikaj se je znau zahvaliti. Na šinjeki na tabli je emo napisano: Večjezični slejpi kaudiš. Dvej dami se šetata mimo, si ga dobro pogledneta. Ena drügi pravi: »Srmak, ne dojde, ka je slejpi, gor na tau ešče ma več gezikov.« ŽupaŠanji v varaši dela, zatok večkrat ide v restavracijo na obed. Etognauk so ma župo prinesli pa kak go je graužo, je vido, ka je velka zginjena müja v njej. Pita kelnera: »Kak pa leko zdaj v restavraciji müje mate, gda je tak mrzlo venej?« Kelner pa pravi: »Vej je pa müja nej zdaj spadnila v župo, liki v künji, gda so go küjali.« Poročna nauč »Dragi moj mož, ne vejm, kak bi ti leko pravla. Vejš, ge sam več nej, nej... Vejš, dragi, moram ti po prvici vadlüvati, pošteno povedati, ka sam že bila z moškimi. Bole povedano, mejla sam z moškimi delo.« Slovenska zveza de po več vönjani lejtaj letos pa držala Slovenski bal na fašenek. Bal Slovenske zveze, steri je bio najbola ijrašnji v fašenskom časi v Porabji, je dola zavertivo tri lejta nazaj s tejm, ka so vse šaule v Varaši, vrtci, cerkev, djagari, sodacke vsi bale začnili držati. Tau je za kratek fašenski cajt preveč bilau lidam. Zdaj si pa tak brodimo, ka mo znauvič držali slovenski bal, s tejm ka na dosta menje lidi računamo. Zatau mo meli bal 2. februara 2008, od 19.00 vöre v restavraciji Lipa. Vstopnica (belépőjegy) z bonom za večerdjo (koline, disznótoros) se da küpiti od 21. januara v pisarni Slovenske zveze v Slovenskom daumi. Na bali de igro ansambel Plamen, steri je igro že pri nas na Državnom srečanji 2007 na Verici. Drüge informacije leko dobite po telefoni (380-208). Klara Fodor NIKA ZA SMEJ »Draga moja žena, naj te tou nika ne mauti, ges tö.« Najgera Micka Mali Pištek leti z velkim püšlom. Najgera Micka ga pita, kam nesé te velki püšeo, komi, zakoj... Pištek fejs leca, komaj pravi, ka ga tetici Mariški nesé. Najgera ženska njemi pravi: »Ej, mali, tetica de rada tem rožam.« Mali pa: »Gvüšno ka nej, zato ka jo gnes pokapajo.« Domača nalogaŠkonik v šouli da deci domačo nalogo, naj napišejo, ka so cejli keden njini doma delali. Miška piše: »Oča je üšo ribe lovit, na srečo je telko zgrabo, ka so je cejli pondejlek čistili. V torek so je küjat djali, v sredo smo je geli, četrtek, petek tö, pa je itak ostalo za soboto tö.« Peter pa njegve orgle Peter se vči na orgle igrati. Vsakši den dvej vöre proba. Mamica bi rada bila, če bi mali eške vekše veselje meo do včenja, ma obeča, ka bo daubo na vöro 200 forintov. Mali se postavla pa pravi mami: »Sosedov stric so mi pravli, če ne bom igro, mi dajo 500 forintov na vöro.« V.G. Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: ČASOPIS tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, SLOVENCEV NA MADŽARSKEM porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 narodne in etnične manjšine na Madžarskem. SWIFT koda: OTPVHUHB