Gospodarski Glasnik za Štajersko. List 2a gospodarstvo in umno kmetijstvo. Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem. ___________________________________________________________________ List velja na leto 4 krone. lldje dražbe prispevajo na leto 8 krone. Udje dobe list zastonj. Vsebina; Razglas glede naročbe nove izdaje Brtldersove knjige o spravljanju in pošiljanju pečkatega sadja. — Odpoved razstave hmelja v Žalen. — Štajersko gozdarsko društvo. ■— Prodaja semenskega zrnja. — Ogledovanje marijinodvorske živine. — Uporaba karbolineja v sadjarstvu. — Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini. — Čilski ali apnenski dušik. — Carina. — O pridelovanju cikorije in njega rentabiliteti s posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko. — Iz podružnic. — Uradno. — Vposlano. — Opozarjanje. — Zadruga: Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanila. — Priloga: Prospekt tvrdke M. Tomec v Humpolcu. Razglas glede naročbe nove izdaje Briidersove knjige o spravljanju in pošiljanju pečkatega sadja. P. t. člane c. k. kmetyske družbe opozarjamo, da izide na novo v zalogi družbe brušurica strokovnega učitelja BrUder s a o spravljanju in pošiljanju pečkatega sadja v nemškem in slovenskem jeziku, ktera so dobi koncem meseca avgusta 1912 pri podružničnih načelstvih po 20 vin izvod. Da morejo podružnice družbi navesti število izvodov te brošurice, ki ga potrebujejo, priporočamo, da se člani že sedaj oglasijo k naročbi te knjige pri svojih podružničnih načelstvih. Od osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. Odpoved razstave hmelja v Žalcu. Spodnještajersko hmeljarsko društvo v Žalcu nas je obvestilo, da se ne more vršiti za dobo od 15. do 22. septembra t. 1. nameravana razstava hmelja v Žalcu, ker je vsled neugodnega vremena med trganjem hmelja jako trpela njega kakovost, in je toraj težko razstaviti v resnici lep hmelj. ________ Štajersko gozdarsko društvo. Oddaja gozdnih sadik. Iz drevesnic štajerskega gozdarskega društva v Kapfenbergu, Kornbergu pri Feldbachu in Oeblarnu v zgornji aniški dolini se bode oddalo spomladi 1913 približno 700.000 krepkih in zdravih gozdnih sadik, po največ triletnih smerek, in nekaj belih borov ter mecesnov z dvema letoma. V mislu dogovora s štajerskim deželnim odborom in z ozirom na dovoljeno podporo pridejo pred vsem v poštev kmečki posestniki, občine in kmetijske podružnice. Tem se bodo oddajale sadike: tisoč po dve kroni od drevesnice proč brez zavoja in prevažnih stroškov. Razpošilja se brezizjemno le po povzetju pod poroštvom naročevalca. Za dobavo teh sadik se je treba čim prej pismeno zglasiti, najpozneje pa do konca decembra pri „Steiermžirkischer Forstverein, Graz, Brock-manngasse Nr. 72 Prodaja semenskega zrnja pri semenskih gospodarstvih družbe in sicer: kmetijski šoli v Grottenhofu, graj-ščinskem oskrbništvu Teichhof, pošta StraBgang (dr. Klusemann) in grajščinskem oskrbništvu Posthof v Kalsdorfu (Juri Lederer). P. t. kmetovalci, ki si želijo naročiti zboljšano petkuško rž od grajščine Teichhof ali deželne Kmetijske soie Grottenhof in zboljšano deželno rž od grajščine Posthof, obrnejo se naj narav-npst na oskrbništvo dotičnega semenskega gospodarstva, pri kterera se izvejo tudi cene. Ogledovanje živine zveze mari-jinodvorskih živinorejskih zadrug s pravico prodaje. Po poročilu načelnika zveze marijinodvorskih živinorejskih zadrug je vendar le imenovanim zadrugam mogoče, prirediti sejem z živino za vzrejo, in se je ta končno določil na 3. oktobra t. 1. O tem obveščamo naše člane in vabimo prodajalce in kupce k mnogobrojnemu obisku. Uporaba karbolineja v sadjarstvu. Pred kratkem sem imenoval v nekem članku: „Ne samo saditi, ampak tudi gojiti jih je treba“ mešanico karbolineja in apna najboljše varstvo v gojitvi sadnega drevja. Danes hočem bolj obsežno razpravljati o uporabi karbolineja, ki se tudi uporablja v vinarstvu in vrtnarstvu, da celo pri gozdarstvu in poljedelstvu (pri zatiranju plevelnih rastlin, razokuženju zemlje in izboljšanju). Govoriti hočem tudi o napravi mešanice karbolineja in apna. Pred vsem je treba sadno drevje očistiti mahu in lišaja ter hrapavega starega lublja z drevesno strgačo. Pri tem delu se morajo zlasti dobro osnažiti koti med vejami in deblom, kakor tudi stare rane z jekleno krtačo. Stare suhe veje in vodne mladike je treba gladko odžagati in iztrebiti. Spodaj okrog debla se naj razprostre rjuha ali stare vreče za odpadlo mahovje, ki se potem sežge. Na ta način se pokonča mnogo jajčic, bub in ogrcev. Da se prihrani karbolineja, se od mnogih stranij priporoča, namazati, oziroma poškropiti drevesna debla le zgolj z znanim beležem (apnom), kteremu se pridene nekoliko ilovice, krvi i. t. d ; slednje tvarine pa zaraditega, da se omet prime. S čistim karbolinejem bi se naj poškropila v svrho varčevanja le samo drevesna krona ali vrh. To pa po mojem prepričanju ne zadostuje za uspešno zatiranje, kajti krvava uš n. pr. ne crkne. Tovarne karbolineja priporočajo, da se uporablja ta tvarina brez primesi. Najuspešneja bo pač menda zmes karbolineja z apnom, ki za-brani prezgodnje dviganje soka v prvi spomladi. Ako si hočem napraviti 10, 20 ali 30 % karbolinejino raztopino, vzamem za 100 kil (ali 100 litrov) vode 10, 20 ali 30 kil karbolineja. Če pa si hočem pripraviti 10, 12 ali 13% zmes karbolineja in apna, tedaj moram dodati 100 litrov nepredebelega beleža 10, 12 ali 13 litrov karbolineja. Pri nakupa pripravnega karbolineja pa je treba biti previden. Kajti v vodi raztopni karbo-linejski pridelki, kteri se od tvrdk priporočajo kot karbolinej za sadjarstvo, vsebujejo dostikrat škodljive tvarine, vsebujejo preveč vode — se dobe večkrat popačeni — kakor pač povsod — in toraj niso rabni. V Nemčiji je priznana tovarna za karbolinej dr. NOrdlingerja v Flbrs-heimu a. M. in F. Schachta v Braunschweigu. Prvonavedena tvrdka prodaja karbolinej pod imenom „Florium" s postavno varstveno znamko, in priporoča ta produkt kraljeva vrtnarska šola v Weihenstephanu, cesarski biološki zavod v Dahlem-Berlin; preskuševaiišče za rastlinske bo- lezni v Geisheimu i. dr. Cena karbolineja v sod-čekih po 200 kil = 35 mark za 100 kil; v pločevinastih posodah po 25 iu 50 kil, 40 mark za 100 kil. Pri nas v Avstriji, kjer se je zlasti bavija s vprašanjem glede uporabe karbolineja c. k. postaja za varstvo rastlin in dosegla s „Florium“ lepe uspehe, se posebno priporoča tvrdka Arrhe-narius v Amstettenu. S pravo in umestno uporabo karbolineja pokončamo lahko skoro vse živalske škodljivce, odstranimo mah in lišaj in ugodno vplivamo na rast in rodovitnost sadnega drevja. Če imamo v sadovnjaku mnogo škodljivcev, jih najprej pokončamo, ako drevje namažemo, oziroma poškropimo dvakrat na leto; pred vsem jeseni pečkato sadje s 30 do 50 %, koščičasto sadje pa z 10 do 20% raztopino in meseca marca z 10% karbolinejino raztopino. Splošno zadostuje namazanje dreves z 10 do 12 % raztopino (s čopičem) ali poškropljenje (s škropilnico) proti koncu zime, po mnenju agrikulturno-botaničnega zavoda v Monakovem pa najpriprav-nejše v začetku meseca marca, Če se to sredstvo zaporedoma umestno uporablja dve leti, potem se lahko opusti za jedno ali dve leti, redkokedaj dalje časa. Na noben način pa se ne sme uporabljati karbolinej v poletnem času, ker škodi listju. V naslednjih vrsticah še hočem na kratko spregovoriti o zatiranju posebnih boleznij in škodljivcev: Jajca zmrzlikarja in jabolčnega cvetoderja, z 10% karbolinejino raztopino meseca marca poškropljena, so bila pokončana v provincijalni sadje- in vinorejski šoli v Trierju. Drevesne škrlatnice (Baumschildlaus),zlasti vrsta „Diapsis* so se v Geisenheimu z 10 do 12% raztopino v pozni zimi z uspehom zatirale, in rast dreves vidno povspešala. Proti raku se je uporabljalo čisto karbolinejino olje, ktero je vodstvo v Geisenheimu imenovalo najboljše sredstvo proti raku. Jajca prsteničarja (Ringel-spinner), ki jih najdete okrog vej namotane kakor prstane, se po mnenju postaje za varstvo rastlin na Dunaju, zimska jajca listnih ušij in jajca zavijača (Blattwickler, iovtricina) po mnenju agrikulturno-botaničnega zavoda v Monakovem z uspehom zatirajo z 10% „Florium“, oziroma karbolinejino raztopino. Pokrepajo pa po uporabi tega sredstva tudi gosenice, molji in druga golazen. Postaje za varstvo rastlin so za kmetovalca neprecenljive vrednosti. Kmetijski in potovalni učitelji, kakor tudi naobraženi sadjarji bi naj skrbeli za to, da se ljudstvo seznani z rezultati teh zavodov. Ker naši sadjarji itak čakajo z zatiranjem sadnih škodljivcev do najhujše sile, priporočal bi, da bi drevje namazali, predno pride zima in pade sneg, s 30 % smesjo karbolineja in apna, spomladi pa, še predno začne gnati drevje, jih poškropili z 10 procentnim karbolinejem. Po učinku, bo se potem treba ravnati v bodoče. Slab karbolinej pa lahko povzroči veliko škodo, zato pa boditi previdni pri nakupu! Rud. Steppes (Monakovo). Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini. (Dalje.) Bolezni vimena. Najbolj razširjenim boleznim, kterim so podvržene molzne krave in med njimi skoro zmiraj najboljše molznice, spadajo bolezni vimena; gospodarska škoda, ki jo mora vsledtega otrpeti gospodar s tem, da se bodisi namolze manj mleka, bodisi da mleko docela premine, je jako velika. Razventega pa še se mora kmetovalec bati, da se prenesejo kali od teh boleznij na človeka, ki je mleko od bolane krave. Po sedežu in stopinji obolenja razločujemo manj nevarno, lahko vnetje vimena, ki se pokaže kot površna oteklina in pa nevarno, pravo notranje vnetje vimena. Prvonavedena bolezen je po največ normalna prikazen in je pravzaprav niti ne moremo nazivati z besedico: vnetje. Svoj sedež ima v koži in v staničevju spodnje kože ter obstaja v otoku, kteri se navadno razprostira precej jednakomerno po celem vimenu in se tuiritam razteza še čez njega, po trebuhu dol do skočnega člena in med zadnjima nogama gor do sramnice. Oteklina, čeravno napeta, se otiplje kakor testo, in se nekoliko časa poznajo tudi odtiski prstov, če primemo za vime. Oteklina menjava na vimenu, hodi sem tertje, kako pač krava stoji; zlasti je vsled ležanja stisnjena polovica vimena manjša. Živinče se splošno ne čuti bolano, krava molze le mogoče komaj vidno manj kakor navadno, in tudi mleko je neizpreinenjeno. Oteklina, ktero povzroča vsled brejosti skvarjen krvni obtok, se pojavi pred otelitvijo (vimnjanjem). Živinorejci vidijo to v največih slučajih prav radi, kot dobro znamenje, zlasti pa pri brejih telicah, češ da bo živinče prav izvrstna molznica. Navadno je zdravljenje odveč. Po storitvi mine ta oteklina sčasoma sama. Da pa se zabrani prehod k resnični bolezni, priporočam masažo, gladenje in drgnenje vimena; pazi se naj tudi na to, da bo isto suho, snažno in toplo. Da se zmanjša prevelika napetost vimena, ki povzroča živinčetu bolečine, ko se vleže in' vstane, namazati se mora s čistim oljem, neosoljenim surovim maslom ali maščo. Prav huda bolezen pa je v primeri z ravno opisano notranje vnetje vimena, ki ima svoj sedež v notranjosti vimena samem, v žleznem staničju. Izprva je le katar luknjic žlezne kože, po kterih pride mleko, in pa mlečne cisterne (zbirališča mleka) v vimenu, pozneje pa se vname staničje, ki spaja žlezne zaplatice (Drilsenlapp-chen) in spremeni se tudi sekret zluzic. Najnovejša znanost uči, da so vzroki te bolezni gotove bakterije, ki pridejo v zbirališče mleka v vimenu. Prav lahko se zlasti zanese ta bolezen v stajo z okuženim hlevskim podom, z gnilimi iztrebinami (posteljico) s plesnivo, napol segnilo nasteljo in z molžo z nesnažnimi rokami. Povod pa da za to bolezen prehlad, vsled prepihst, nagla spremenjava temperature, umivanje z mrzlo vodo in ležanje na mrzlih tleh, kakor tudi prepopolno izmolzenje. Navadno se bolezen loti le jedne (po največ zadnje), po redkem dveh četrtin vimena. Pojavi se pogostoma kar naenkrat, čez noč, brez posebnih prejšnjih znakov. Vneti del vimena je izprva le malo otečen, toda trd. Ako primes z roko za dotiČni sisek, molznico to zaboli, živinče takoj odstopi od tebe, brsne proti tvoji roki in krivi hrbet. Oteklina pozneje naraste, včasih je nekako grbasta in govedo šepa na zadnjo nogo pri obolelem sisku. Splošno se čuti živinče bolano, ne žre več rado, ali pa nekaj časa sploh nič. Krava je dobila vročico. Najvažnejšo spremembo kaže, kakor že omenjeno, mleko. To je sedaj jako rumeno, sedaj bolj višnjevo in pšenasto, potem zopet rudočkasto, ker mu je primešana kri. Pozneje je mleko gnojno, smrdeče, pa tudi manj se ga namolze. Tudi iz zdravih siskov priteče po stopinji vročice manj mleka. Potek bolezni je navadno dolgotrajen, kajti le malokedaj se otok porazdeli, ampak napravijo se tvori, ki se na zunaj odprejo, ali pa zgoščaji, zarastki siskovih luknjic in mlečnih vozalov. Prva pomoč obstoji v večkratnem in temeljitem izmolzeni u, ki pa se naj izvrši ____v.. le jako rahlo in previdno, ker trpi dojnica precejšnje bolečine. Napačno bi bilo, ako bi ne izmolzli trdih siskov. Z molžo vzbudimo siske, zlezina snov se zopet lahko pomnoži in zarastki zginejo. Pri novem oteletenju se dostikrat zopet prikaže mleko v že oglušenem sisku. Toraj trdo postalo četrt vimena marljivo izmolzite in masirajte! Nadalje priporočam v to svrho, da se zmanjša izločevanje mleka za nekaj dnij, da živinčetu dajemo manj klaje, pač pa rahlih dristil kakor glavbarjeve soli, grenke soli ■(>/, do y2 kile raztopljene v vodi). Kaj prida je kafrovo mazilo, ker olajšuje bolečine in porazdeli. Dobro očinkuje tildi mešanica škroba (Starke), glicerina in vode v razmerju 4:20:2, kteri dodenemo nekoliko zobnikovega (Hyoscyamus, Bilsenkraut) olja. Nadalje je koristna tudi so pari ca. V to svrho podveženio vime z rjuho, tako da se njeni konci na hrbtu zvežejo. Prostor med vimenom in rjuho se napolni s toplim senenim drobirjem (sterinjem) ki se obnovi, ko se ohladi*). To bolezen najprej zabrahimo, če vime zmiraj lepo z na žimo, ima dekla snažne roke, in siske vsikdar čisto pomolzemo. Z dobrim zračenjem in večkratnim razokuženjem hlevov pokončamo nebroj povzročiteljev bolezni, in krave ne bodo obolele na vimenih. Kajti te bolezni se najprej pojavijo v taistih hlevih, v kterih ni nobene snage, ki se slabo zračijo in se živini slabo streže. V redno prezračenih hlevih so vimena navajena na svež zrak in ne zbolijo, četudi so vsled svežega zraka mrzla pri vsakem če tako neznatnem prepihu. Izvanreduo nevarna bolezen je tuberkuloza na vimenu. Ker pa bomo govorili o nji pozneje obširno, hočem tukaj navesti le nekaj znakov te bolezni. Spozna se po tem, da oteče ali se strdi jedna ali pa celo več četrt vimena (navadno zadnja četrt), četrti so takoj izprva nejednakomerne, ker so posamezni deli, zlasti pogostoma zadnji del vimena, trdi, robati, lesnati, vozlasti. Otekline niso bolestne, ne bolj tople, in postanejo sčasoma na površju grbaste. Na zgornjem delu vimena ležeče mez-govne žleze so povečane in občutimo jih kakor kakšne vozle. V splošnem se živina izprva ne čuti bolana. Vkljub oteklini je mleko lahko cele tedne, da celo mesece navidezno zdravo. Toda tako vleko vsebuje neizmerno množico tuberkelnih glivic, in žalibože ljudje jedo brez pomisleka tako mleko. Še le, ko je bolezen jako napredovala, postane mleko vodeno, rumenkasto, vlečljivo-sluzasto. Tukaj bi pač morala biti previdna gospodinja, kajti zavživanje takega surovega, nekuhanega mleka je nevarno za človeka in žival. Take krave, pri kterih se ugotovi ta opisana bolezen, ki je navadno znak že hude pljučne jetike, se mora takoj zaklati. Pljučnica. Pljučnica napada vse naše domače živali vsake starosti; najbolj pogostoma pa obolijo konji, od kterih so ti bolezni posebno podvržena mlada, dobro rejena živinčeta. Tudi te bolezni vzrok je največkrat prehlad, kakor n. pr. če stoji razgret konj na prepihu, pri mokrotnomvzlein vremenu, če konj hlastno pije mrzlo vodo. Nadaljni vzroki so čezmerni napori, vdihanje ostrega, kadečega ali prašnega zraku, konečno če pridejo tuje reči v pljuča, zlasti pri neokretnem vlivanju zdravil. Pogostoma pa pljučnica tudi nastopi kot posledica drugih boleznij. Pljučnic je več vrst in zato pa tudi več poznamovanj za nje. Za lajika te razlike nimajo dosti vrednosti; zadostuje, če pozna glavna znamenja te bolezni. Pred vsem nastopi huda vročica, ki se začne z mrzlico, trepetom na celem truplu, zunanja toplota je na različnih delih različna, to uho je mrzlo, ono vroče. Dihanje je težko, pomnoženo, nosnice (nozdrvi) se izjemoma močno odpirajo, prsi se vidno vzdigujejo *) Dular priporoča še to-le: Na vime se pričvrsti toplo, kuhano laneno seme, ki se vselej obnovi, ko sc začno hladiti. Mesto tega iamivamo vime z gorko ječmenovo ali s popelnovo vodo; po vsakem izmivanju je moramo obrisati, da se ne prehladi. Dobra in koristna je tudi soparica, ki vleče na vime. V to svrho denemo v škaf sempirja, različnih rož in polijemo z vrelo vodo, postavimo pod vime in pokrijemo kravo z odejo, ki sega na obeh straneh skoraj do tal. Na vsak način je umestno podvezati oteklo vime z rjuho, a mod rjuho in vime naložiti prediva. Ko začne zopet teči pravo mleko iz vimena, pustimo zdravila ter vime samo še mečkajmo, pritiskajmo .............a*. in padajo in bolni konj dosti kašlja. Kašelj je; kratek, suh in boleč. Konj ne žre nič, žejo pa, ima veliko. Bolano živinče stopi proč od jaslij,. stoji s povešeno glavo in se ne zmeni za nič večri V najboljšem slučaju je bolezen odpravljena v 14 dneh, če se namreč preskrbi živinčetu šo o pravem času oskrba in pa zdravljenje. Ako pa ne pojenjajo zgoraj opisane prikazni bolezni, inj se zanemarja zdravljenje, treba seje bati pogina na pljučni gnilobi ali jetiki. Nujno se mora toraj svetovati, da v takem slučaju kličete takoj živinozdravnika. Predno pride živinozdravnik, skrbi naj kmetovalec za to, da pride živinče v zmerno topel hlev s čistim zrakom in dovoljno nasteljo. Slabo pripraven je vroč in zaduhel hlevski zrak; ako bolnik — konj hoče žreti, daj mu okusnega, lahko prebavnega krmila v mali množini (pšeničnih otrobov, lanenih pogač, korenja i. t. d.) in mu tudi ponudi večkrat mlačne vode. Največje važnosti je konečno negovanje kože, ki se že pri zdravem živinčetu toliko zanemarja in pri bolanem popolnoma opusti. Pri pljučnem vnetju bi naj bolnika dva do trikrat na dan po poprejšnjem poškropljenju s kafrovcem ali terpentinovim oljem obribali in drgnili. Ako je živinče zelo slabo, da se mu vina ali žganjice. Ugodno vplivajo mgkrotopli obkladki (Prizničevi) čez prša. Prizničevi obkladki obstojijo v tem, da namočimo rjuho iz domačega platna v mrzlo vodo, jo potem tako izžemamo, da ne kaplja več voda iz nje, ter nato boleči del pokrijemo s takim platnom. Da voda ne izhlapi prenaglo, pokrije se mokromrzel obkladek s flauelno ali volneno odejo (konjsko odejo ali sličnim). S tem se tvori mokra toplota, ki vpliva pomirjevalno, olajšuje bolečine in vzbodi delovanje kože. Vnetje vratu. Pod vnetjem vratu se razume vnetje žlemne i kože goltančeve, jabolka ali krhlja in sapnika. Bolezen navadno napada mlado živino in nastane vsled prehlajenja, n. pr. če stojijo segreti konji na prostem, ne da bi jih pokrili; če, leži živina na mokrih ali mrzlih tleh; če jo za-1 sači burja; ako stoji na hudem prepihu i. t. d. Tudi more prašno krmilo ali vdihanje zelo mrzlega, razdražljivega (dim) zraku povzročiti vnetje vratu. Značilno znamenje te bolezni je, da drži bolana žival vrat stegnjen in ga le skrajno malo premika; ako pa ga stisnemo, je zelo ob-1 čutljiv. Požiranje je otežkočeno, in ostane krmilo v obliki klopčičev v gobcu, ker ga živinče ne more požreti, ali pa ji pride voda, ki jo je pila živina, pri nosnicah zopet nazaj. Kašelj je i boleč, izprva kratek in suh, pozneje pa moker i in rahel; pri kašlju se živinče zelo peni. Ko jo, napade kašelj, je živina zaradi tega, ker jo kašelj j duši, zelo zbegana in razburjena. Bolezen se ozdravi v 8 do 14 dneh. Tež-koče pri požiranju ponehajo, kašelj postane bolj rahel in izceja se žlem. Ako se bolezen pohujšuj treba je paziti na trenutke, ko živino kašelj pogostoma hoče naravnost zadušiti, ker ji ne da dihati. V kolikor sme neživinozdravnik zdraviti brez škode in nevarnosti tako obolelo živinče, naj ga pred vsem zažene v toplo, toda ne za-duhlo stajo, ter mu poskrbi za' tekoče klajtlo (pšenične otrobe v vodi), ker suhih ne more požirati. Bolani del vratu se naj namaže z mastjo in potem obloži s Prizničevimi obkladki, kakor sem to nasvetoval pri pljučnici. Da se odstrani žlem in sline iz gobca, treba ga je očistiti iu izplakniti z vodo in jesihom. Priporoča se tudi, da živinče vdiha vodno soparo, da se s tem povspešuje izločitev hrakljev in žlema. Z ozirom na to, da živinče le težko požira in ker se je bati, da bi mu zašlo kaj v sapnik, ne uporabljajmo domačih znotrajnih zdravil. Zaprtje pri konju in govedu. Pri zaprtju ne gre od živali nič ali le celo malo blata za več ali manj časa. Pri konjih da povod za to bolezen krmljenje velike množine suhih klajil, kakor otrobov, koruze ali turščice, že vnetih krmil, kakor sparjene zelene krme, svežega sena. Tudi mehanični zadržki, kakor kamenčki v črevesih lahko povzročijo to bolezen. Znaki so ravnoisti kakor pri koliki. Zadnji del trupla je zaphan. Blato se drži v malih klop-kah, je suho in obdano s trdo in nekam čudno svgtjo skorjo, Žjvinče se sipefjnpčnp sijjjk blatu, toda spravi ga le v malih množinah od sebe. V blatu se pogostoma tudi najdejo slabo prebavljena klajila. Prva pomoč obstoji v tem, da sev svrho iztrebljenja črev da živini olje, v vodi razpuščena Glauberjeva sol, in da ji brizgamo v mastnih milnico. Pri govedu je ta bolezen zaprtje devete rogu b (Rlattermagen oder Loser) ali kronična nepr ebavn ost. Zbolel je namreč govedu tretji želodec, ki se imenuje deveterogub*. Vzrok te bolezni je: Trajno pokladanje oslabelih pustih klajil (skuhc), pokvarjena piča, na ktcro je padla slana ali ktera je pomrznila (zgodnja pomladanska ali pozna jesenska paša). Bolezen spoznaš na tem, da živina noče žreti, nič več ne prežvekuje, leva lakotnica ji je napeta, od živinčeta gre le redkokedaj blato, ki je suho in z neko steklasto žlemo pokrito. Ako se bolezen še shujša, postane živinče nekam žalostno in pobito, in pojavi se vročica. Živinče po-ležuje, stoka in škrta z zobmi. Smrček je razpokan in suh. Zdravljenje obstoji v tem, da se živini ne da na noben način tako dolgo nobene lclaje, dokler ne prežvekuje, in ni prebavljenje v redu. Izprva se mora toraj postiti in dobi še le nato polovico prejšnje množine krme v lahko prebavljivi obliki, za pijačo pa le postano vodo. Kot notranjo zdravilo se priporoča Glauberjeva sol in solna kislina. Uspeh teh zdravil pomnožiš s klistiri in obdrganjem živinčeta. Koliko zdravila se naj da živinčetu, to bo določil v vsakem posameznem slučaju živinozdravnik.** Pri teletih nastane bolezen s tem, da ne gre stran klejasto (linasto blato), ki se je nabralo v mladičevih črevih še za časa bivanja v starkinem telesu. Mladič se sicer trudi, da bi spravil blato od sebe, toda zastonj. Pri tem prizadevanju se mu truplo kar napne, in le težko diha. Živinorejec naj gleda na to, da mladič posesa prvo mleko, takoimenovano „mlezivo" ali „zmlezvo“ iKolostralmilch), in tele mu ne bo zbolelo, ampak ostalo zdravo, če pa se tele vkljubtemu ne more očistiti, klistiraj ga z mlačnim kameličnim čajem, v kterega si pomešal malo mila in olja. _________ Pride še. Čilski ali apnenski dušik. Tudi v malih kmečkih gospodarstvih ne zadostuje dandanašnji hlevski gnoj, ampak treba je dati ti ali oni rastlini dušika v obliki umetnih gnojil. Da se to zgodi v večjih novodobnih gospodarstvih, se razume samo obsebi. Dušičnatim gnojilom spadajo zlasti čilski solitar, apnenski dušik in žveplenokisli amonijak. Od teh gnojil dajejo ravno kmetovalci prednost čilskemu solitru pred apnenskim dušikom. Tudi žveplenokisli amonijak rajši uporabljajo nego apnenski dušik. Seveda je znan učinek čilija kot posebno hiter, ker naravnost dela čudeže pilipoletnih pridelkih, pa tudi pri posebno pozni jesenski setvi zaradi priročne uporabe (natrosi se po setvi). Pa tudi v slučajih, kjer se ne gre za takojšnjo učinkovanje, se brani poljedelec — in ravno zopet mali kmetovalec, uporabljati apnenski * Če živina žre suho krmo ali se pase, zvija le površno prežvečeno klajo v kepe ter jih požira. Požiralnik pa je na spodnji strani zelo ozek; kepe ne morejo za-raditega skoz, ampak širijo in odpirajo vhod v vamp (prvi želodec goveda, Pansen), ki je stranski in obsežni požiralnikov izrastek. Sito govedo počiva najraje v kakem zavetju; medtem se pomika hrana v vampov privesek, kapico (drugi želodec goveda, Netzmagen), v kteri sc gprjjema v okrogle prežvečke. Govedo bruha prežvečke v usta, kjer jih premleva in premešava s slinov redek sok, ki se cedi po žlebastem spodnjem požiralniku v tretji želodčni oddelek, dcvetogub (Blhttermagen) in od tod v širičnik (četrti želodec Labmagen). Siričnik izloča sirilo (Lab), pepsine in solno kislino in je tedaj primero« želodcu drugih sesalcev, dočim sta vamp in kapica lo nekaki shrambi. Vse želodčno delo se deli tako na štiri dele in vsak oddelek opravlja svoj posel bolje in uspešneje nego enoten želodec, načelo razdeljenega dela. ** Dular pravi: Če je bolezen hujša in posebno če je blato močno trdo, ali če sploh ne gre od živinčeta, daj odraslemu govedu dvakrat v 12 urah 80 gramov lo-patike (Aloč) in en kilogram grenko soli, napravljene z moko in vodo v testo. Ce se začne živinče pri prvi polovici, teh zdravil snažiti, ji drugega ni treba dajati. Tudi kuhinjska sol je v ta namen dobra, ker deloma popravi želodec, deloma pa živinče užeja, da mnogo pije, in se na ta način zmehča blato. Ako ni blato pretrdo in če je postalo vsled dristila mehkejše, daj bolnemu živinčetu po dvakrat na dan po eno žlico surove solne kisline (Salz-slture) in dve žlici špirita v steklenici pelinovega čaja. Koristno zdi-avilo je tudi, če daš govedu na dau 100 gramov stolčenih koreninic kalmeža in encijana. dušik, češ da je imel neuspehe; hud sem na to umetno gnojilo ko zeleni kuščar, rekel mi je pred kratkim kmetovalec. Pa ni imel tako neprav ta kmet; kajti po raztrošenju apnenskega dušika se tvorita dvoje vrst rastlinskih strupov; cijani-mid (Zyanamid) in dicij.mamid (Dizyanamid). Neuspehi pa izvirajo le od napačne uporabe tega gnojila ali pa je kriva slabo obdelana zemlja. O tem pa par besedij na koncu članka. Stavljeno vprašanje; čilski ali apnenski dušik? hočemo obravnavati zaraditega, ker je ravno sedaj — in če sem dobro poučen vsled pojavljenja „rumena mrzlice" in zaradi pomanjkanja delavcev v čilski provinciji (Južna Amerika) — cena čilskemu solitru nenavadno visoka in bo še poskočila, ker ta produkt kmetovalci iz-vanredno radi uporabljajo. Temu nasproti pa je apnenski dušik, pri kterem se — kakor je znano — dušik iz zraku v veleumnih napravah kemično veže z apnom, sedaj primeroma po ceni, ker se tuintain otvorijo še nadaljne take tvrdke in tovarne. Žveplenokisli amonijak je skoro ravnotako drag kakor čilski solitar in bo najbrž tudi poskočila njegova cena. Z apnenskim dušikom damo toraj dandanes zemlji redilne snovi „dušika" najbolj po ceni. Po poročilu kmetijskega tednika za saksonsko privincijo št. 29, so razlike glede cen sledeče: funtni odstotek dušika •• čiliju stanc 75 pfenigov, funtni odstotek dušika v apnenskem dušiku (17 do 20% blaga) pa pride na 59 pfenigov (pfenig približno naš vinar). Razlika, preračunjena na 15% gnojilo, znaša pri meterskem stotu okroglo 2 marki (marka je približno naša krona), ker stane apnenski dušik sedaj 9 mark 15 pfenigov tovornine prosto na postajo postavljen, medtem ko znaša kupnina za čilski solitar po tem — kje leži postaja, 11 mark 15 pfenigov do 11 mark 40 pfenigov. Da se pri taki razliki tudi pri manjših naročilih dušičnatih gnojil lahko prihrani denar, je jasno, in iz tega vzroka bo se na to oziral vsak trezno misleči kmetovalec. Strah, da bi imeli pri uporabi apnenskega dušika, neuspehe, je odveč, če uvažujete to-le: Prvič: apnenski dušik se mora raztrositi približno 8 dnij pred setvijo. Drugič: apnenski dušik se naj uporablja v zemlji, ki je lepo obdelana, oziroma v zemlji, ki ima dosti bakterij! S tem se omogoči tvorjenje že omenjenega strupenega cijanamida i. t. d. še pred kaljenjem; ravnotako je omogočeno dovolj naglo pretvarjanje teh produktov v amonijak — delo, ktero oskrbije bakterije — da se izključi škodljivo učinkovanje na kali. Na močvirni zemlji ni pričakovati z apnenskim dušikom uspehov, na peščeni zemlji pa so uspehi še dobri, če se pognoji še s hlevskim gnojem v svrho pomnoženja bakterij, Apnenski dušik uporabljamo tudi kot gnojilo čez setev, toda raztrositi ga moramo dovolj rano; za ozimino meseca svečana. Prevlačenje (brananje) je neob-hodno potrebno. Nekteri kmetovalci niso hoteli uporabljati čilskega solitra za to, ker se zelo praši (kadi). Temu se je odpomoglo s tem, da se pripravlja apnenski dušik za gnojenje sedaj tudi brez prahu. Za zatiranje repiča (repice, repnice, grintave zeli, česnovke), za kar je apnenski dušik pripraven, če ga dovolj rano trosimo (ko se prikažejo na repici 2 do 3 lističi) se uporablja v čim mogoče razdrobljeni obliki, drobnem prašku. V slučajih, kjer še se le potem, ko že rastline rastejo, pokaže potreba gnojenja z dušič-natiini gnojili (n. pr. da setev preraste rastlinske škodljivce), mora se seveda uporabljati čilski solitar. Pri že večjih rastlinah škoduje apnenski dušik zopet manj; učinkovanje pa v tem slučaju nikdar ni tako hitro kakor pri čiliju. Ako posluša kmetovalce svet, uporabljati po možnosti apnenski dušik, ne bo si lo prihranil marsiktere kronice, ampak sodeloval bo tudi pri uravnavi cen, ker se bodo kmalu skrčila naročila za solitar in bo cena potem padla; pa tudi cena žveplenokislemu amonijaku bo šla navzdol. Na stavljeno vprašanje: Čilski ali apnenski amonijak? velja sedaj lo edino ta odgovor: Kjer-Je in če sploh je mogoče, nadomesti se naj dušik — ne oziraje se na hlevski gnoj in zeleno gnojenje — do nadalje z apnenskim dušikom. It. Steppes, kmetijski učitelj. Carina. Že opetovano sem sam slišal pritožbe, da naš list prinaša članke, kterih udje ne čitajo. To baje velja zlasti o agrarnopolitičnih člankih, kterih vsebina je priprostemu ljudstvu nerazumljiva, toraj je za nje brez vrednosti. Te pritožbe pa niso neutemeljene. Vsebina omenjenih člankov je sicer tudi za našega kmeta velevažna. toda ker se mu niso razložili razni pojmi, ne more presoditi važnosti obravnavanega predmeta. Da bodete v bodoče lažje sledili poučnim razpravam, ki jih najdete tuintam v „Gospodarskem Glasniku", hočem — kolikor je pač v mojih skromnih močeh — za sedaj obrazložiti fiajpo-trebnejše o carini. Carina*)jejavnadača, kiseplačaod raznega blaga, ktero gre čez meje kakšnega gospodarskega ali davčnega ozemlja. Že v starodavnih časih ko še narodi niti niso poznali denarja, ampak se je blago zamenjavalo z blagom, toraj pri menjalnih kupčijah, se je odrajtovala carina. Pobiral se je ta davek za rabo cest, mostov, rek, za varno zavetje ladje v pristanišču; prodajalec je plačeval carino za prostor fia sejmiščih po trgih in v mestih, kjer je hotel spraviti v denar svoje pridelke in izdelke. V Atenah in ostalih grških državah se je že več stoletij pred Kristom pobirala raznovrstna carina. Znašala je petdeseti del vrednosti blaga in se je morala odrajtati v denarju. V poznejši dobi se je pobirala od blaga, ki se je uvažalo ali izvažalo, dvajsetina njegove vrednosti. Izvoz ne-kterih pridelkov, ki so bili za ljudstvo neobhodno potrebni, je bil prepovedan, n. pr. zrnja, olja i.t.d. V starem Rimu je bila carina najstarejši redni državni dohodek in se je že zahtevala za časa kraljev (753 pr. Kr. r.). Država je prvotno tirjala to davščino v pristaniščih, po cestah in na mostih. Znašala je % do 2 % odstotka vrednosti blaga. Večkrat se je sicer v rimskem cesarstvu carina odpravila, toda kmalu zopet upeljala. V cesarski dobi (toraj za časa Kristusovega rojstva) se je uveljavil obmejni carinski sistem za celo državo, smatralo se je celo cesarstvo kot jedno carinsko ozemlje. Poleg tega se je odrajtovala še krajevna carina. Zgodnji srednji vek je prevzel od starih Rimljanov zlasti ta davek. Plačati jo je bilo treba pri prehodu skozi gotove kraje z živahnim prometom, v pristaniščih, na mejah, cestah i. t. d. Dostikrat se je pobirala kar v blagu, toraj se je trgovcu odvzel gotov odstotek njegovega blaga. Tudi za spremstvo, ki ga je dobil od mogočnih vitezov po nevarnih cestah, je plačeval trgovec davščino — carino. Nemški cesarji so imeli takozvani carinski regal. Oni so pazili na to, da se carina ni tirjala po krivici, ampak le za rabo cest in mostov, ktere je bilo treba napraviti in popravljati; raz-ventega pa za varstvo, ktero je zagotovil vitez kupcu z oboreženimi vojaki in hlapci. Cesarji so imeli pravico na svojem ozemlju vpeljati novo carino in jo pobirati. Te svoje pravite pa so tudi podeljevali svojim velikašem, kojih vojščake in denar so potrebovali za vojne. Cesarji pa so tudi oproščali o raznih prilikah razne svoje in tuje podložnike od plačila carine. To svoboščino so zlasti uživali potovalci na cesarski dvor, plemenitaši, duhovni velikaši, vojaki in romarji. Za gotove reči, ki jih je potnik potreboval vsak čas za svojo osebno rabo, pa se ni pobirala carina. Ko so postali vsled oslabljenja cesarske moči v posameznih vojvodinah deželni vojvodi skoro samosvoji, odvzeli so tudi carinski regal svojemu vladarju. V poznejši dobi se carina ni več pobirala za rabo cest, mostov, posamezno spremstvo i. t. d., posebič, ampak posamezna vojvodina se je smatrala kot jednotno carinsko ozemlje. Te dežele, ki so zaprle svoje meje s carino proti svojim sosedom, so bile sicer izprva majhne, toda uvedle so zboljšanje in olehčanje prometa; kajti carina se je plačevala sedaj le na mejah. Male dežele so se združile kinalo v celo skupino, pro-vincijo, in še pozneje v državne obmejne carinske jednote, zavladal je sistem obmejne carine. Ko je zmagala misel združenega carinskega ozemlja proti zgoraj omenjeni medzemni carini, pomenilo je to ogromen napredek. Seveda pa manjka obmejni carini značilni znak nekdanje te dačo, da se jo namreč odrajta za to ali ono delo ali uslugo (cesto, most, spremstvo). Carina se je spoznala in cenila kot bogat vir državnih dohod- *) Ako se mogoče kdo izmed čitateljev koče bolj poglobiti v carinska vprašanja, čita naj knjigo od S chon- berg a, Bluntschlija, Matičkov its a, lt oseke rja, Wagnerja i. t. d. kov. Z nakladanjem carine je država imela oči-viden namen, pridobiti javnemu gospodarstvu lepe dohodke. Dali so ji jih pred vsem trgovci in kupci. Ker pa je kupčija v večji meri prva uvedla rabo denarja in denarni promet v prometno življenje, in ker je toraj bila prva in glavna nositeljica denarnega gospodarstva, zagotovila si je| država nadaljno korist, da je dobila prejemke v suhem denarju in to že v dobi, ko še je bilo iztirjanje davka v gotovini v povojih in združeno z Velikimi težkočami. Tako je toraj carina postala davek. (Še pride.) O pridelovanju cikorije in njega rentabiliteti s posebnim ozirom na Srednje in Spodnje Štajersko. Napisal Dr. Julij Olschowy, plačani docent na c. k. visoki šoli 7.a poljedelstvo na Dunaju in konzulent za raetlinarstvo v c. k. poljedelskem ministrstvu. (Konec.) % Glede načina in visokosti obratnih stroškov izkazujejo sušilnice znatne razlike. V splošnem lahko povdarjamo, da se mora smatrati v današnjih razmerah obratni strošek v znesku 2 K 72 v do 2 K 80 v za metrski stot kot jake zadovoljiv, v znesku 3 K 12 v še kot sprejemljiv, v višjem znesku kakor 3 K 12 v pa kot nedopusten. V neki sušilnici v okraju Jaromir je odpadlo od pridelovalnih stroškov po 2 K 72 a — 154 JK- za koks (oglino), 1-8 v za svečavo in mazanje, 37-3 v na plače za sušenje in nadzorovanje, 2'8 v za strežbo pri lokomobilih, 5 v za spravljenje gotovega pridelka v vreče, 187 v za dovažanje in tehtanje, 25-8 v za dela na dvorišču, L6 v za postrežbo in pranje in 25 v na upravne izdatke. Amortizacijski deleži, ki se morajo vsako leto vpostaviti v računski zaključek, se premikajo pri poslopjih od 1 do 5 odstotkov, pri strojni napravi med 5 in 15 odstotki in pri drugem inventarju med 10 do 25 odstotki. Splošno se lahko pripomni, da navadno vpostavijo polagatelji računov prej premajhne, kakor pa prevelike amortizacijske zneske v račune. Od zadrug najeti posojilni zneski so zelo različne visokosti. Če so stroški naprav visoki, kakor tudi takrat, ako podpišejo člani malo deležev, ali če država in dežela bodisi ne dovolita prav nobenih, bodisi le relativno male podpore, dosežejo dolgovi in ž njimi obresti, ki se morajo vsako leto pokriti, znatno visokost, kar ima posledico občutno zmanjšanje kupnine, ki jo zadruga plačuje svojim članom za izročitev surove cikorije. Od zadrug za surovo cikorijino korenje plačane cene gredo celo vrsto let na kvišku. Leta 1907 se je plačalo za metrski stot 3 K 28 v, leta 1911 3 K 90 v in do 4 K, po nekterih krajih celo več. Za bodočnost se sme z gotovostjo pričakovati še boljše vnovčenje surove cikorije. Od zasebnih sušilnic plačane cene so sicer tudi poskočile, toda ostale so vendar-le zmiraj pe ne-znatno za cenami zadružnih sušilnic. Leta 1907 so ponujale zasebne sušilnice le 2 K (50 v, leta 1911 le 3 K za metrski stot surove cikorije. ftazmerje množin, v kterem stoji surova cikorija k posušeni, ni v vseh letnikih in tudi ne v vseh sušilnicah istega letnika jednaka. V mokrotnih letih, kakor na primer leta 1910, je bilo potrebno za 100 kil suhe cikorije 386 do 400 kil svežega korenja. V normalnih letih pa se že lahko dobi iz 350 do 368 kil svežega korenja 100 kil posušene cikorije. Posušena cikorija se prodaja raznim tvrdkam (Henrik Franck sinovi v Linču, Berger v Horky i. dr.), proti pismeni pogodbi. Odjemalci polagajo posebno važnost na to, da je pridelek brez napake; opozarjajo na to okolnost, da morejo podelati le blago najboljše kakovosti, in da se sla-bejše blago tudi z dovoljenjem še tako visokega popusta pri teži ne more spremeniti v pridelek izvrstne kakovosti. Vodje sušilnic imajo toraj povoda dovolj, obračati na svoje podrejene obrate največjo pazljivost, da dosežejo pridelek, ki odgovarja zahtevam kupcev. Da dosežemo pridelek najboljše vrste, mora se pred vsem gledati na to, da spada sušilnici izročeno surovo korenje dolgi gladki magdeburški cikoriji; da se je popolnoma zrelo spravilo in dobro obrezalo, da vsled mraza in plesni ni trpelo in da ni vsled nepravilnega shranjenja postalo kislo in rudeče. Tudi se ne sme primešati korenje rastlin s poganjki. Iz korenja take vrste dobljeni pridelek se smatra kot prvovrsten, ako se je sušenje vršilo le pri kurjavi s koksom in se ni po- zneje dovršilo kakor 25. novembra, in če je suha cikorija svetla, trda, ne ožgana in dobro osnažena. Kot dobro osnaženo blago se smatra takrat, ako množina malih koreninskih delov ne znaša več kakor 1 odstotek. V svrho dosege take stopinje snage se suhi pridelek prerešeta na 8 milimetrskem situ. V pismenih pogodbah, ki se sestavijo pri prodaji, se pred vsem ugotovi dobavna množina suhega pridelka, nadalje prej označena zahteva o njega kakovosti in končno dobavni pogoji, kakor tudi cena, ki jo mora plačati odjemalec za pridelek. Glede izročenja suhe cikorije je treba omeniti, da se navadno ne izroči naenkrat, ampak v oddelkih od druge polovice meseca septembra do druge polovice novembra. Odpošlje se vsakokrat še le tedaj, ko se je popolnoma ohladil pridelek. Kot datum izročitve se smatra datum prevzemnega pečata železniškega urada. Istega dne, ko se je blago predalo železnici, mora se poslati odjemalcu račun, ki naj nosi datum prevzemnega pečata tovornega lista. Ako se enega in istega dne odpošlje več vagonov suhe cikorije jedni in isti tvrdki, treba je izpostaviti le jedno fakturo. Po prihodu na določeni kraj, preiskušajo zastopniki tvrdke blago glede njega kakovosti in ga stehtajo v navzočnosti dveh prič. Plača se le pri tem tehtanju ugotovljena teža. O morebitnih primanjkljajih teže ali presežkih se brez odloga obvesti odpošiljatelj. • Plača se takoj po prevzemu blaga. Dogovorjene cene je treba razumeti tako, da se plača 100 kil čiste teže vštevši dovaženje na najbližjo železniško postajo. Kup je sklenjen, ko potrdi pismeno prodajalec sprejem od tvrdke kupujoče izpostavljene in mu doposlane pogodbe. Potrdi se naj če le možno tekom treh dnij. Za izročitev pogojene prodane množine jamči prodajalec z vsem svojim cikorijinim pridelkom; ako ta ne zadostuje za izročitev potrebne množine, je prodajalec obvezan, bodisi plačati tvrdki — kakor pač zona želi — primanjkljaj množine po vsakokratni kupni ceni, bodisi kupiti to množino drugod in jo naknadno poslati tvrdki. Za razsojenje pravdnih sporov iz prodajnih pogodb je zmiraj pristojno okrajno sodišče, kjer ima tvrdka svoj sedež. Pri takih sporih se ne sme v smislu posebnih dogovorov opirati na vis maior, določbe pravil, posebne okolnosti in slične izgovore. c) Kakšne nade moremo staviti dandanes na vnovčenje korenja na Štajerskem: Najvažnejši predpogoj za rentabiliteto pridelovanja je ta — kakor že prej omenjeno, da stoji v okolišu produkcije sušilnica in da plačuje, če je ta sušilnica zasebna ali tovarniška sušilnica, primerno ceno za surovo cikorijo. Z ozirom na to, da se ne izplačajo manjše sušilnice za cikorijo, ozirati bi se trebalo na Štajerskem le na srednje-velike do večje sušilnice, ki bi jih naj ne postavljali posamezniki, ampak bodisi le tovarniška podjetja, ki reflektirajo na posušeni pridelek, bodisi zadružnim potom. Brezdvomno je od teh dvoje načinov prvo navedeni bolj priposti, in zaraditega je smatral pisatelj za dobro, stopiti v zvezo s tvrdko Henrik Franck sinovi v Linču, ki ima tudi v Zagrebu tovarno za cikorijo, da se ugotovi, če bi bila sploh in pod kakšnimi pogoji pripravljena ta tvrdka, postaviti na ptujskem polju sušilnico za cikorijo. Iz teh sicer neobveznih pogajanj se razvidi,' da smatra tvrdka pred vsem za neobhodno potrebno, da se delajo večletni po-iskusi s pridelovanjem cikorije, in da bi mogla še le takrat, ako bi ti poskusi dovedli do ugodnih uspehov, misliti na stavljenje sušilnice v prej omenjenem okolišu. Nadalje je tvrdka naglašala, da bi mogla staviti, če bi že v resnici prišlo do tega, le pod pogojem, če bi se v tem kraju vsaj 300 hektarov nasadlo s cikorijo in če se pridelovalci obvežejo, zalagati sušilnico skozi pet let z gotovo množino korenja in se za sedaj zadovoljijo s ceno 3 K 50 v do 3 K 60 v za metrski stot. V slučaju, da bi hotela tvrdka Franck sinovi postaviti na Štajerskem sušilnico, moralo bi se v resnici odmeniti za pridelovanje cikorije večje površje, najmanj v obsegu, kakor to zahteva tvrdka, in razventega bi se morali posamezni pridelovalci obvezati pridelovati cikorijo več let in jo pošiljati sušilnici. Glede cene bi se naj zahtevalo, da se določi vsako leto in samoobsebi umljivo na pravičen način, ki odgovarja vsakokratni vrednosti pridelka. Da se izognemo tozadevnem razočaranjem, bilo bi dobro, ako se ustvari v dobavnih pogodbah že iz začetka potrebna podlaga za pravično določevanje cene. Cena 3 50 do 8'60 K, ki jo je tvrdka ponujala jeseni lanskega leta za metrski stot suhega cikorijinega korenja, je ne-spremljiva, ker menda ne bo zadostovala z ozirom na običajne visoke dnine na Srednjem in Spodnjem Štajerskem, da bi se pridelovala cikorija z dobičkom. Pri ti ceni pa bi bilo stavljenje sušilnice na Štajerskem sicer tudi do cela odveč, ker bi kmetovalci dobili v najugodnejšem slučaju za svoj surovi pridelek le tisto kupnino, ki jo lahko danes dobijo, ako odpošljejo surovo cikorijino korenje s približnimi stroški 70 K za metrski stot v Zagreb in ga tam oddajo tovarni po 4 K 20 v za jednoto. V splošnem lahko rečemo, da lahko zahtevajo štajerski kmetovalci za svoj surovi pridelek tiste cene kakor češki pridelovalci, ki so se zdru-šili v sušilne zadruge. Ako bi tvrdka Franck sinovi ne bila pripravljena, dovoliti jednakih cen, na preostajalo bi štajerskim kmetovalcem drugega, ča se bodo sploh hoteli pečati s pridelovanjem cikorije, kakor se resno baviti z mislijo, da se postavijo zadružne sušilnice po češkem vzgledu. Z ozirom na razmere, ki so za pridelovanje cikorije ugodne, kakor tudi upoštevajoč okolnost, da se od štajerskih kmetovalcev lahko pričakuje, da bodo pri ustanovljenju in vodstvu sušilnih zadrug postopali s previdnostjo in spretnostjo, je brezdvomno, da bi dovedla ustanovitev zadružnih sušilnice za cikorijo na Štajerskem do naprave, ki bi ne koristila samo posamezniku, ampak bi prišla v prid tudi občnosti. IV. Podelavanje posušenega cikorijinega korenja. Posušena cikorija se v kavinih surogatnih tovarnah v valjastih ali obličastih bobnih tako-dolgo praži nad lahkim ognjem, da postane drobljiva in dobi svetlo rujavo barvo. V takem stanu se cikorija nato zmelje v raznih mlinih v debeli prah, kteri pride potem v kupčijo kot znani ka-vini dodatek. Prejšnje čase se je dodalo posušenemu kavinemu korenju pred praženjem rastlinskih mastij (sezamovo ali oreho olje) v to svrho, da dobi pridelek temnorujavo barvo in bolj všečen duh in okus. Tudi se je dodalo praženemu in zdrobljenemu pridelku bodisi vode, bodisi se je pustil produkt tako dolgo ležati v kleteh, lcojih zrak se je z napeljanim vodnim soparom ohranil mokroten, da je sprejel vase precejšnjo množino vode (do 25 odstotkov). Za pridelovanje slabejših vrst se je uporabilo slabo sesnaženo ali celo tudi neoprano korenje, tako da je gotovo blago vsebovalo 20 do 30, tuintam celo 40 odstotkov pepela. Zmlet gotov dodatek je marsikogar izpodbudil k ponarejanju ravnotako kakor pri sličnih pridelkih, in posledica temu je bila, da se cikorija ni prepogosto dobilo v popolnoma pristnem stanu. Kot sredstva za ponarejanje so se uporabile glina,, zemeljska rumenica, prah od opeke, krastova skorja in zelo pogostoma tudi krmska in sladkorna pesa; slednji so se pripravljali na ravno isti način kakor cikorijino korenje. Prašanje, imamo li opraviti s pristno ali ponarejeno cikorijo — to prašanje se lahko reši le s mikroskopičnim pre-skovanjem. Pri spoznanju pristne cikorije nam služijo kot značilni vodilni elementi plutaste Staniče zunanje skorje, nadalje cevke in končno tudi mlečkaste cevke, o kojih sestavi smo že podali natančneje podatke v prejšnjem poglavju. V primeri s spoznanjem pristne cikorije je določitev tujih primeskov z ozirom na njih raznovrstnost z ne-jednakimi težkočami združeno. Ne da bi se spuščali v posameznosti teh preiskovanj, opozarjamo na to, da se lahko spozna morebiti dodatku primešana pesa na stanicah kristalizovanega peska, ki so napolnjene z apnenim oksalatom in zelo majhnimi kristali. V novejšem času se proizvaja dodatek z ozirom na tehtnično zelo znatno izpopolnjevo postopanje brez napake. Sedaj ne pride več v promet kot mokrotna, mazasta snov, ampak kot suh, debel rujav prah, in tudi ponarejanje je splošno bolj redko. Uporaba cikorije kot pridatek kavi je v Avstriji zelo razširjena, vendar pa mora prestati z drugimi kavinimi pridatki, zlasti z pridatkom, ki se proizvaja iz fig, hudo konkurenčno borbo. V Avstriji obstoji 151 tovaren za proizvajanje kavinih dodatkov, od kterih odpade na Nižje Avstrijsko 57, na Češko 41, na Moravsko 14, na Šlezijo in Galicijo po 6, na Zgornje Avstrijsko, Tirolsko in Štajersko po 5, na Koroško 4, na Splnograško in Kranjsko po 3 in na Istro 2, Število tovaren za kavine dodatke, ktere podela-vajo cikorijino korenje, in sicer izključno ali poleg drugih surovin, znaša na Češkem 17, v Galiciji 4, na Štajerskem 2 in na Spodnjem in Zgornjem Avstrijskem po 1. Skupno število teh tovaren znaša toraj v Avstriji 25. Največjim podjetjem, ki se bavijo s proizvajenjem kavinega dodatka iz fig, spada tvrdka Julij Meinl na Dunaju, ki ima v Avstriji 1 centralo, 64 podružnic in 200 zalog in rrtv Ogrskem 1 centralo in 15 podružnic. V podela-vanju posušene cikorije zavzema prvo mesto tvrdka Henrik Franck sinovi, kojih prvotni dom je Lud-1 wigsburg naVirtemberškem. Ta je postavila razven v Linču še tudi tovarne v Komotau, Horitz, Pardubicah, Plznu, Krakovi, Skavini, Kašavi, Zagrebu in Bukareštu. O množini kavinih pridatkov , ki 6e proizvajajo vsako leto t Avstriji, nimamo statističnih podatkov. Iz podružnic. ■= Sv. Jurij Ob Ščavnici. Kmetijska podružnica Sv. Jury °b Ščavnici je imela dne 4. avgusta 1912 v šoli pri Sv. Jurju ob Ščavnici slavnostno zborovanje in predavanje gospoda inž. Zidanšek a. Slavnostnega zborovanja se je udeležilo lepo število kmetov kakor tudi gospodov učiteljev. Zastopnik osrednjega odbora gospod Franc Thaler je v poljudnih besedah označil zasluge gospod' Nemca za podružnično delovanje v prospeh našega kmetijstva ter mu izročil od občnega zbora priznano bronasto medaljo z diplomo. Diplomo za priznanje jc imel dobiti tudi gospod župan Trstenjak, ki pa se vsled izrednih družinskih razmer slavnosti ni mogel udeležiti, ter se mu bode ista izročila pri slavnosti v Ivanjcih. Gospod Thalerje nadalje po daljšem lepem nagovoru izročil gospod Nemcu še premijo I. rato v znesku 20 K za izborno izvršeno knjigovodstvo. Gospod Nemec se gospodu zastopniku kakor tudi osrednjemu odboru za priznanje iskreno zahvali, iz-razeč se, da mu podeljeno priznanje ne bo samo v trenutno veselje, ampak v bodrilo za krepko delo na gospodarskem polju. Gospod načelnik Breznik, ki je celo slavnost še spočetka otvoril z lepim govorom s posebnim ozirom na pomen današnje slavnosti, preda besedo gospodu predavatelju inž. Zida n š e k u. Gospod je pri tem predavanju zares pokazal, da je po teh kratkih letih, odkar deluje po-razmerju časa pri naših podružnicah kot potovalni učitelj postal izkušen in ljubezniv predavatelj. Predavanje se je vrstilo o različnih zadevah naše živinoreje in pridelovanja krme. Gospod je narisal različne izkušnje, ki jih je doživel na svojih gospodarskih potovanjih v Švici in drugod. Izborna poraba gnojnice tamkaj je jako povzdignila kakovost in množino krme tamošnjim živinorejcem. Vsaka hiša ima voz s sodom za izvažanje gnojnice. Izboljšanje travnikov po močvirjih se z drenažo lahko doseže, posebno, ako se v ta namen ustanovi vodna zadruga. Država da takrat večjo podporo, in delo se lažje izvrši. Živina potrebuje, ako hočemo doseči res dobre uspehe, tečne in lepe krme. Pravilo naj bode toraj vsakega živinorejca, pridobiti si kar največ in dobre krme po možnosti z najmanjšimi stroški. Naša živina pri govedu in svinjah se za pleme naj jemlje zmiraj le iz starejše lege. Taka živina je dorasla krepka in potrebuje za vzgojo manje truda, a večji uspeh. Splošno pa je treba pri celi reji računati, da vemo, kako se nam izplača naš trud. Prav priporočljivo dandanašnji je torej, da vodimo knjigo o našem delu in naših računih. Gospod predavatelj je seveda predaval vse bolj obširno, le žal, da se vsled izgube izvirnega spisa gospoda tajnika ne more celo natančno priobčiti predavanja. Gospod načelnik se konečno predavatelju zahvali za izborno predavanje ter omenja še o namenu kmetijske družbe, o ugodnostih, ki jih kot podružnica lahko imamo i. t. d. Samo v letu 1912 imamo zabeležiti že lepe koristi, tako, da smo samo v tem letu dobili po družbi do sedaj najmanj 1500 IT. Pristopate tedaj, da bode kmetska organizacija močna in krepko šla naprej. Na to zaključi gospod načelnik z zahvalo na vse lepo zborovanje. Nemec. Podružnica v Rogaški Slatini. Vsled izvan-redne podpore visokega centralnega odboro je bilo podružnici omogočeno, nabaviti za svoje člane trijer s sortirnim strojem. P. t. člani se naj izvolilo zaradi uporabe trijerja obrniti na podružničnega načelnika gospoda Andreja Drofeniga v Rogatcu. Pristojbina za rabo tega stroja se od članov ne bo pobirala. Prašanja in odgovori. ?? ?? ?? Uradno. Razglas glede desetmesečnega kmetijskega tečaja na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici. Ta tečaj se začne početkom 11. novembra 1.1. in traja do konca avgusta prihodnjega leta. Sprejme se 28 učencev, med temi 10 brezplačno. Drugi plačajo za celi tečaj po 280 K v polletnih obrokih naprej. Od slednjih si lahko nekateri izprosijo tudi štipendije od okrajnih zastopov, posojilnic i. t. d., ki so se velikodušno dovolile. Za ta znesek dobijo učenci v zavodu pouk, stanovanje, hrano in pranje perila. Knjige, obleko in razne šolske potrebščine si morajo nabavljati sami. S seboj si morajo tudi prinesti za celi tečaj zadostujočo obleko, perilo in obuvalo, potrebščino za snaženje in krpanje obleke ter obuvala. Sprejemajo se le najmanj 16 let stari Štajerci, ki so s povoljnim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo starejši od 16 let, ki so že dalje časa pri kmetijstvu sodelovali, zlasti če hočejo ostati kmetje. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem se naj pošljejo najkesneje do 1. oktobra podpisanemu ravnateljstvu. Prošnjam se naj priloži: krstni list. domovnica, odpustnica, oziroma druga šolska spričevala, zdravniško spričevalo glede telesne sposobnosti za ta poklic, spričevalo o nravnosti in za deželno prosto mesto ali kako štipendijo tudi spričevalo o premoženjskih razmerah. Kdor je pripravljen vstopiti na lastne stroške, naj to opomni v prošnji. Ravnateljstvo deželne kmetijske šole v Št. Jurju ob južni železnici, dne l. septembra 1912. ■ J. Belle. Hazg-las zaradi zagotovijenja kruha in ovsa za leto 1913 v okrožju domobranskega poveljništva v Gradcu. C. k. intendanca domobranskega poveljništva v Gradcu nam je poslala razglas, iz kterega posnamemo, da potrebpje imenovano domobransko poveljništvo za čas od 1. jannarja do 31. decembra 1918 naslednje množine ovsa, in da se vršijo tozadevne zagotovitvene razprave v sledečih dnevih: Dne 81. oktobra 1912 ob 10. uri dopoldne pri inten-danci domobranskega poveljništva v Gradcu za 2800 me-terslsib stotov ovsa; dne 29. oktobra 1912 ob 10. uri dopoldne pri domobranskem postajnem poveljništvu v Ljubnem za 170 meterskih stotov ovsa ; dne B. oktobra 1912 ob 10. uri dopoldne pri upravni komisiji pri nadomestnem kadru domobransko-infanterij-skega polka št. 26 v Mariboru za 560 meterskih stotov ovsa; dne 4. oktobra 1912 ob 10. uri dopoldne pri domobranskem postajnem poveljništvu v Celju za 190 meterskih Btotov ovsa. Natančneji pogoji, kterih se je treba držati pri ponudbi, se izvejo pri intendanci domobranskega poveljništva v Gradcu, pa tudi v pisarni c. k. kmetijske družbe v Gradcu, Stempfergasse 3. a Gospodinjski tečaj na deželeni kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. Šesttedenski gospodinjski tečaj na deželeni kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. se začne letos dne 22. septembra. 10 prostih mest so dobile sledeče prositeljice že od prejšnjih let, ki so letos prošnje ponovile: 1. B a n Marija v Pesjem; 2. B r u m e n Marija od Male Nedelje; 3. Duh Alojzija od Sv. Marjeta ob Pesnici; 4. Gračnar Marija iz Brda pri Planini; 5. Jančič Marija od Sv. Ane-Makole; 6. Jurančič Matilda, Andrenci pršta Sv. Andraž; 7. Plaveč Marija, Bolehnica; 8. Pučnik Roza, Dobrova; 9. Samec Marija, Arclin pri Vojniku; 10. Vrečer Marija od Sv. Lovrenca pri Štorah. Ozirati se je bilo v prvi vrsti na te. Posebno letos ni nikakor mogoče sprejeti večje število kakor 10, toraj se tečaj letos sploh ne razpiše in ni za letos nikakor več mogoče se na daljne prošnje ozirati. J. Belle. Vposlano. IT rad za prodajo strojev pri e. k. kmetijski družbi na Dunaju. Ker so kmetovalci opetovano vprašali pri c. k. kmetijski družbi na Dunaju, kje bi si mogli najboljše nabaviti kmetijske stroje, bavil se je osrednji odbor te dražbe s tem vpra-čanjern in ustanovil oddelek za dajanje nasvetov v tehničnih zadevah v zvezi g prodajo kmetijskih in gozdarskih strojev. Ta oddelek se je otvoril dno 10. avgusta t. 1. in obsega njegovo delovanje nabavo vseh mogočih kmetijskih in gozdarskih strojev in orocUj (tudi njih najoppitojh dri??), kakor tudi komplet- nih obratnih naprav, mlekaren, žganjaren, transmisij, notranjih naprav delavnic i. t. d., nadalje popravke strojev iu orodij. Vodstvo tega oddelka se je poverilo več-1 letnemu ravnatelju dunajske podružnice tvrdke R. Sack, Lipsko-Plagwitz, gospodu Sigfridu Gerstl. Urad za prodajo strojev bo šel kmetovalcem in gozdarjem vsak čas na roko z nasveti in bo jih zalagal s cenimi stroji in orodji to- in inozemstva in sicer za tisto ceno, kakor bi jih naročili naravnost v dotični tovarni. V to svrho bo se napravila velika zaloga in trajna razstava strojev, koje ogled se vsakemu interesentu najtopleje priporoča. Pridelovanje in r«zpeeavan|e na-miznega grozdju ter vzgoja trt na žpn-lirju. To je naslov 12. zvezka „Kmetijske knjižnice", ki jo izdaja c. k. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Knjižico je z znano natančnostjo in zelo pregledno spisal gospod Bohuslav Skalicky, c. k. vinarski nadzornik za Kranjsko, ter jo je opremil z 41 podobami, tako da knjižica ne opisuje le vzgoje trt ter pridelovanja in razpečavanja grozdja, ampak vse to tudi nazorno kaže v podobah. Čudno je, da se v naših vinorodnih krajih, ki še že iz-davna pečajo z vinstvom, še zmeraj tako pomanjkljivo ravna s trtnimi špalirji, za pridelovanje namiznega grozdja se pa vinogradniki tako malo zanimajo, da ga v veliki meri k nam uvažajo iz drugih dežel, celo v vinorodne kraje same. Kako se vse to umno uravna, je gospod Skalicky natančno opisal v svoji knjižici. Opisal je posamezne trtne vrste, pripravne za pridelovanje namiznega grozdja in za vzgojo na špalirju; potem ameriške podloge, ki so pripravne za te vrste; kako se pripravi svet za saditev; kako so trte sade, goje, oskrbujejo in gnoje; kabo se varujejo škodljivcev in bolezni; kako se grozdje trga, razpošilja in spravlja; in končno, kako se grozdje tudi rabi za zdravilo. Če je knjižica koristna ža vinogradnikom, koliko bolj potrebna in koristna je onim ljubiteljem grozdja, ki si iz veselja goje po nekaj trt na prikladnih, solnčih krajih. Marsikdo si zasadi ali bi si rad zasadil nekaj trt, pa no ve, kako naj % njimi ravna. Iz te zadrege ga reši knjižica Skalickega, ki 'mu za vsa opravila nudi potrebnih navodil. — Navzlic temu, da knjižica obsega 64 strani in ima 41 podob, stane vendarle samo 50 v, da jo pač vsak vinogradnik ali ljubitelj vinske trte lahko kupi. Denar je treba naprej poslati, ker se knjižica na upanje ne daje, po povzetju pa preveč stane. Naroča se pri c. k. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. Lovske pniHe z vsemi zaželjenimi posebnostmi, po vsaki ceni, priznano najboljše izdelane in za to tudi odgovarjajoče vsem zahtevam pri streljanju, nadalje pistole, samokrese, brov-ninge in sploh vse v to stroko spadajoče izdelke priporoča po najnižjih cenah že slavno znana tvrdka s Prva borovljska orožnotovarniška družba = Wernig družba z omejeno zavezo, Borovlje, Koroško. = Ceniki o orožju zastonj in poštnine prosto, ams Popravila se prevzamejo za najnižjo ceno. 209 — 12 Mučne bolečine na živčevju b o 1 a n e m u človeku ogrenijo bolj življenje, kakor vsaka druga bolezen. Toda učenjaki, ki so raziskovali to bolezen, so našli v živilu Nutri-gen uspešno proti-sredstvo te bolezni. Nutrigon obstoji po največ iz lecitina ter vsebuje redilne snovi, po kterih raste kri in mišice. Dolgotrajni zdravniški poskusi so dognali, da je Nu-itrigen najboljše in ‘najvarnejše, tudi pri .trajni uporabi najne-_ škodljivejše ter najlažje prebavljivo sredstvo, s katerim se pomaga proti slabosti živčevja. 349—2 t Vsakdo dobi nokoliko Nutrigena za po-skušnjo in še zraven zdravniško razpravo popolnoma brezplačno in poštnine prosto. Prepričajte se toraj osebno o nedosežni dobroti Nutrigena. Zahtevajte poiskušnjo in zdravniško razpravo! Nutrigenouo podjetje Budapest, VI., Haj6s-u. 3, oddelek 193. Knjigo [brezplačno lj N/ Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p. Gradec, Franzensplatz št. 9. i. Komisijonelna prodaja sadja na Dunaju. Naznanjamo s tem, da bo Zveza do nadalje zopet prodajala vsak četrtek in petek na veliki dunajski tržnici sadje svojih članov, oziroma pri nji včlanjenih zadrug. Sadje se prevzame v komisijonelno prodajo na podlagi poprejšnje prijave in pritrditve zastran Zveze. V slednjem slučaju se razven izdatkov v gotovini (tovornina, izdatki za spravljanje na trg in tržna pristojbina) še odtegne 5% od kosmatega izkupička. Za skrbno spravljanje in posodo mora "poskrbeti zmiraj vpošiljatelj sam. Prijave, v kterih naj bo naveden natančen naslov, množina vsake vrste, ki je na razpolago, in nje kakovost, čas, kedaj bi se sadje poslalo, navedba članstva, se naj pošljejo Zvezi. II. Poročilo glede blagovnega prometa Zveze. I. Nakup vina za deželno vzorno klet. Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem bo kupila letos za svojo deželno vzorno klet v Eggenbergu le majhno množino letošnjega vinskega mošta od kadi, večje svoje potrebe letošnjega vina bo pokrila še le po prvem pretakanju. Uljudno toraj pozivljemo svoje članice, da se čim prej prijavijo za prodajo svojega vinskega mošta in vina. Prijave za prodajo niso obvezne in vkljubtemu lahko vsak vinogradar proda svoje blago tudi drugam. 2. Cene žita za setev. Ponujamo, dokler je kaj zaloge: Zimsko rž, petkuško, prvi štajerski pridelek od originalne setve..............K 28.— Zimska pšenica, vrsta Grofi-Bleu, štajerski pridelek . ............„ 30‘— Zimski ječmen . . . . . . . „ 26-— Z.iinska grašica..................„ 84.— za 100 Zv/ čiste teže, od graškega kolodvora proč, brez vsakega popusta, plačljivo v 14 dneh po prejemu računa. Zrnje se oddaje le v vrečah po 50 kg čiste teže, in zaračunamo vreče po jedni kroni, vendar pa jih vzamemo zopet nazaj za ravnoisto ceno, če se pošljejo v dobrem stanu tekom 4 tednov tovornine prosto Gradec južni kolodvor. Na zahtevanje vpošljemo vzorce. 3. Štajerska pesa. Tiste naše članice, ki lahko oddajo pridelano seme štajerske pese, naj nam čira prej naznanijo množino, ki jo lahko prodajo. 4. Nova tarifa pri tvornini za umetni gnoj. Z ozirom na to, da je stopila v veljavo s 1. septembrom 1912 tarifa za krajevno blago na c. k. avstrijskih državnih železnicah, se je spremenila tudi tarifa az tovornino umetnega gnoja, toda le pri nabavi celih vagonov. Nova znižana tovornina — pri daljavah od od 300 do 700 kilometro ostane pri starem — se zaračuna, če: 1. se uporabi kakor dosihdob umetni gnoj kot taki, 2. se plača tovornina za vagon, 10.000 kg se toraj sme naložiti le na 10 tonske vagone, da se ne zaračuna višji tovorninski nastavek. Priporočamo toraj, ker se iz Nemčije uvozi mnogo umetnega gnoja, kjer primanjkuje 10 tonskih vagonov, da se naročajo pri nas vagoni od 10.000 do 15.000 kg; to pa v interesu hitrejše nabave in uporabe znižane tarife. 5. Hitro naročevanje zaradi zmanjkanja vagonov. Uljudno prosimo svoje članice, da si čim prej naročijo umetnih gnojil, ker jeseni vsled zmanjkanja vagonov ne moremo naročil naglo od- pravljati, in so tvrdke že sedaj pogovile 3 do 4 tedenske roke za pošiljanje. 6. Bakreno galico, dobava Zveza, dokler je kaj zaloge, najboljše kakovosti v vrečah po 100 kg po od 15. junija t. 1. veljavni ceni K 64.—; kraj odpošiljatve Gradec, Maribor ali Celje določi Zveza; 100 kg z vrečo vred brutto za netto. Vreče po 50 kg se podražijo za 60 vinarjev pri 100 lig. Z ozirom na vedno višje cene moremo imeti razmeroma le majhne množine bakrene galice na skladišču. Priporočamo torej svojim članom, da si jo omislijo čim prej in nam naročila vpošlo, kakor hitro mogoče, kajti ni izključeno, da se bodo cene še bolj zvišale. 7. Žveplo. Ventillato Trezza, najfinejša kakovost, v bombaževih vrečah, po 25 kg, od našega skladišča, v Mariboru ob Dravi, 100 kg za 21 K 50 v. 8- Sol za jed in živino. Ker so zvišale soline v Aussee pristojbino za nakladanje, se podraži sol od 1. septembra 1912 za 4 vin. pri 100 kg. 9. Cene trijerjev. Javljamo s tem svojim članom, da je zvišala Zveza nemško-avstrijskih tvrdk za trijerje cene vseh trijerje za 10 odstotkov, ne zaračunajo pa se več v bodoče stroški za spravljanje. 10. Umetna gnojila. Zveza oddaja: Apneni dušik s 15 do 17% dušika v 75 kg vrečah, bruto za neto š, K r36 za kilogramski odstotek dušika, če se vzame celi vagon, franko na vse štajerske postaje. V manjših množinah od Gradca za 100 kil približno K 25.50. Žvepleno kisli amonijak, posušen in zmlet, s 20'6% dušika. V manjših množinah od Gradca proč 36 K za 100 kg, bruto za neto z vrečo vred. Izkaz o kontokorentnem poslovanju Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca avgusta 1912. (Promet z denarjem in blagom). A. Posojilnice. Konto vlog Konto kreditov Posojilnice Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K v K V K V K v Stanje dne 31. julija 1912 , , 8,397.066 71 4,706.289 31 — — Promet avgusta 1912 . . 257.223 20 225.473 58 201.247 11 219.148 20 Skupaj . . . 257.223 20 8,622.540 29 4,907.536 42 219.148 20 Proč vračila ...... — — 257.223 20 219.148 20 — — Stanje dne 31. avgusta 1912 — — 8,365.317 09 4,688.388 22 — —! B. Druge kmetijske zadruge in društva. Konto vlog Konto kreditov Kmetske zadruge Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K V K K V K v Stanje dne 31. julija 1912 , - 3.789 10 1,248.807 51 — — Promet avgusta 1912 . . 1.021 60 6.186 82 27.780 09 10.988 11 Skupaj . . . 1.021 60 9.975 92 1,276.587 60 10.988 ii Proč vračila ■— — 1.021 60 10.988 11 — — Stanje dne 31. avgusta 1912 — — > 8.954 32 1,265.599 49 — — Ves promet posojilnih društev Zveze meseca avgusta 1912........................ . Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca avgusta 1912 . . . . Stanje vseh vlog koncem avgusta 1912.............................................. Stanje vsega kredita« „ 1912........................................... Uvoz blaga v avgustu 1912 ................................................... Izvoz „ „ „ 1912...................................................... Skupni promet meseca avgusta 1912................................................. Število pridruženih posojilnih društev koncem avgusta 1912: 285. Število ostalih pridruženih gospodarskih zadrug in društev koncem avgusta 1912: 91. K 903.092.09 45.9-76-62 8,374.271-41 5,953.987-71 48.059-48 108.400-26 156.459-74 IV. Zadružna vnovčevalnica živine pri Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem. Pregled ponudeb in naročil. Pozor! Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo. Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko. Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili. Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu. Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1. Živinski sejmi v Gradcu meseca septembra, oktobra in novembra 1912. Sejmi z rogato živino: Dne 19. in 26. septembra; dne 3., 10., 17., 24. in 31.oktobra; dne 7., 14., 21. in 28. novembra. Dva dni pred sejmom s klavno živino se vrši sejem z živino za vzrejo. Sejmi s klavno živino: Dne 20. in 27. septembra; dne 4., 11., 18., 25. in81. oktobra; dne 8., 15., 22. in 29. novembra. Konjski sejmi: v četrtek dne 3. oktobra in v četrtek dne 7. novembra. Ponudba: Oskrbništvo grajščine Steinkof pri Rad-g