Dopisi.
V Celji 24. febr. = Z velikim veseljem smo brali v „Novicah",   da  je   ljubljanska   hranilnica 16. februarja slovenski Matici 3000 gold. darovala.   Slava in hvala!    Se več takih darov, in Matica bo veselo začela svoje  delovanje!   —   Ker pa,   kakor pravijo,   svet na prošnjah stoji,   omenimo tukaj ,   da bi   po naših mislih ne bilo napčno ,   da  bi se tako veljavni možje iz spodnjega Stajarskega tudi do graške hranilnice, ktera vsako   leto   za   občekoristne   naprave,   posebno  pa  za omiko ljudstva (kakor za vseučilišče,   tehniko, srednje in ljudske šole, umetniška društva, biblioteke, bolnišnice itd.),   zares   tako   obilne   in   zdatne darove   odločuje, kakor  nobena druga, pred njenim letnim zborom obrnili s prošnjo, da bi tudi ona ne pozabila slovenske Matice ,   ki je   sedaj za duševno omiko slovenskih Sta-jarcev najvažniša in vse podpore vredna naprava.   Bla-godušnost   in   radodarnost    ravnateljev   in   odbornikov graške hranilnice nam daje trdno   upanje,   da   ta prošnja ne bode zastonj.   —   Tudi   v Celji   smo   z novim letom hranilnico dobili; ob torkih in petkih ima zmiraj na kupe ljudi, ki bi radi denarja na posodo dobili, ker zares strašna je stiska pri nas za denar. — Pustne  veselice v naši čitavnici so do malega pri   kraji ;   zavoljo Čisto domačega obnašanja   so   vsem posebno prijetni in priljubljeni močno   obiskovani  večeri   vsako   sredo,   in zadnji čas   tudi   ob nedeljah. —  Ker je sedanji prostor v čitavnici že zopet veliko pretesen, smo imeli dva velika  plesa  v dvorani  „pri Jelenu",   od   kterih  je   bil drugi 12. dne t. m. posebno lep   in  zelo   obiskan ;   čez 70 gospa  in   gospodičin  je   kinčalo   veselo društvo do poznega jutra.    Pleše se tukaj 8 različnih plesov, med temi „Kolo" in „Slavjanka";   le škoda,   da se je stari, daleč sloveči  narodni   „štajarski ples"  tako   zlo   zanemaril, da ga tukaj, kjer je bil domd, mladi ljudje več ne znajo.   —  2. februarja  pa je   bila beseda v spomin Vodniku, pri kteri se je po govorih, deklamacijah in pesmih prav izvrstno in ,,con animo" igrala ,,Ž u p a n o v a M i cika."   Čeravno mislimo, da glediščine igre v dru-
71
štvih, kakoršne so Čitavnice, ne spadajo pod javno kritiko v Časopisih, si vendar ne moremo kaj , da ne bi vsem gospodičinam in gospodom ne izrekli svoje prisrčne zahvale za njih trud in za veselje, ki so ga nam napravili. Pri ti igri je 5 udov prvikrat na oder stopilo. Gospodičina V. M. je glavno rolo „Miciko" ravno tako gladko in prijetno, kakor umetno igrala, in nam pokazala, da je svojo nalogo temeljito premislila; upamo jo prav kmali zopet na odru pozdraviti; gospod S. je bil izvrsten župan, ravno tako moder, kakor prijazen mož; Siisheim in Windberg sta svoji bolj težki in nehvaležni nalogi prav hvalevredno dovršila; gosp. P. pa jebil „Glažek", kar ga je, od vrha do tal. Anže in Podgorska sta nam že iz poprejšnjih iger priljubljena znanca, ki sta nam vnovič pokazala, da sta des&k, ki svet pomenijo , že dobro privajena. — Ker bo treba v postu ples z bolj duševnimi rečmi nadomestiti, prosimo Častiti odbor naše čitavnice, ktera je ena najmočnejših izmed vseh (šteje že 200 udov), da bi še posebno skrbel za umetniške produkcije, deklamacije itd. Ker čitavnici popred, dokler je bila še slaba, ni manjkalo pijanistov, violinistov, viončelistov in drugih umetnikov, in je muzi kalno-zanimive besede napravljala, jih bo lahko tudi zdaj , in zatoraj se veselo nadjamo, da se bo ta duševna stran naših veselic   zopet prav  krepko oživila.
Iz Ptujske gore 20. sveč. — V saboto, 18. t. m. je umrl duhovnik g. Andrej Korošec, ki je tukaj v dosluženosti živel. Nekaka nemila osoda ga je spremljala po potu življenja njegovega. Bil je rajnki štiri leta vojaški duhovnik, kjer mu je začela po neki posebni naključbi pamet slabeti* Spremljal je namreč obsojenca na vislice, kterega je po svojem mnenji nedolžnega sodil. To ga je tako zel6 ganilo, da so se mu začele kmali potem možgani mešati. V bolnišnici je toliko ozdravel, da je mogel cerkvena opravila zopet opravljati. Čeravno zmirom bolehen, je vendar rad pomagal domačim duhovnim gospodom, pa tudi sosednim, posebno majsberškim, kajti bil je rojak te fare. V četrtek, 16. tega meseca, ga je položila nevarna bolezen v posteljo, iz ktere ni več vstal. Zaspal je v Gospodu. Velika množica ljudi, več gg. duhovnov in učiteljev in vojaških Častnikov je spremljalo k grobu svojega ljubljenca. Naj mu bo žemljica lahka!
J. L. Rak olj s ki.
Novigrad v Istri 25. sveč. — Stari Grki so imeli navado, slaviti dela svojih mož, ki so se z vso močjo trudili za blagor drage domovine, da bi tako druge spodbudili in vnemali jih posnemati. V to so jim služile olimpiške igre, pri kterih so imeli telovadske vaje, in prebirale se najbolj izvrstne pesmi, ktere so prepevale djanja hrabrih mož svojega naroda. Pri teh igrah se je marsikterega čutje vnelo, da je sklenil zvesto posnemati slavljena dela, in res! mogočni izgledi hrabrosti so rodili junake, kterih imena je poznal ves narod, in ktere so spoštovali tudi drugi omikani sosedje. Al nimajo veselice v naših čitavnicah enakega namena ? Tu se predstavljajo izvrstna dela slovenskega uma ; tu se prepevajo premili napevi slovenskih muzičnih mojstrov; tu se razvijajo moči slovenskega naroda, ktere bi sicer bile mrtve ostale. Te misli so me sprehajale pri veliki besedi v bistriški čitavnici na Notranjskem dne 19. februarja. Kakor mi je vselej dopadla vsaka letošnja ^beseda, ta pa zato najbolj, ko sem slišal svoje brate Ciče prepevati. Oblečeni v narodni obleki, namreč v belih ozkih hlačah , v rujavih jopičih, zapeli so nam Fleišmanov zbor ,,Vojaško" izvrstno. Nisem še kaj takega domd, med samimi Ciči slišal; mi smo bolj vajeni žalostinke peti, kakor po-pevajo južni Slovani svojega „kraljeviča Marka", ali pa  domače   „ani-nina-nina-na-na-i."    Al   tu   sem   slišal
72
čiške pevace čveterospev peti tako gladko, tako možko, kakor sem cul gorenske fante prepevati v rajski bleski okolici. Fantje rojaci! le tako naprej in veselje vam bo prijetniše pri petji v prostih urah, ko se bote po težkem trudu oddahnili. Kar pa največ velja, je to, da kažete svetu, da Ciči nismo zadnji na svetu, ampak da so nepokvarjen, bister, za narodno gibanje in početje vneti del slovanskega naroda, da znajo več , ko samo bruse prodajati. Potem nas je razveseljevala krasna, res prav domača igra „Županova Micika." V drugo tu igrana se je slehernemu še lepša dozdevala. Z občno pohvalo je bila zopet dovršena. Samospev „Strgar", spremljevan z godbo je občutljivo prepeval g. Sever, učitelj podgrajski; napravljen v strgarski obleki, s str-guljo na rami in metlo pod pazduho, našteval je svoja dela s prav naravnim spodobljevanjem; za kar mu je posebna slava donela. — Prekrasno so potem pele bistriške čitavniške pevke „Oblakom" z moškim korom, kakor tudi gosp. dr. Ipavčev „Na ples." Zadnja igra je bila „Slep ni lep", v kteri je Tržičan veliko veliko smeha vzrokoval. Ne smem pozabiti tudi vojaške godbe. Kakor pri prvi besedi, tako so tudi pri tej vedno le narodne igrali tako mojstersko, da zadovoljnost nad muziko se je večkrat z gromovitimi slavoklici razodevala. Lahko tedaj verjameš, dragi čitatelj, da ta dan bo meni in mojim prijatlom, ki še kaj takega vidili in slišali nismo, v vedno živem spominu. Slava Ti, bistriška čitavnica! — Naj pritaknem še to, kar sem v Bistrici zvedel, da tisto prav s trte izvito kazinino tiskarno tožbo , ktero je „Laibacherca" tako gorko napovedala „Novicam", je že davno ovrgla^sl. sodnija ljubljanska.
Ciški domorodec. Bistrica na Notranjskem 26. sveč. — 20. dne t. m. je bil pri nas nadžupan reški blagorodni gospod Smaič, 23. dne pa svetli senjski škof Soič. Oba gospoda sta ogledala našo krasno čitavnico s glediščem ter svojo posebno zadovoljnost izrekla našemu delovanju.   Slava preČastitima možakoma!
Iz bistriške doline na Notranjskem. (Burja — prošnjah) Dandanes nima samo na Krasu burja svojega plesišča, razširila si ga je dalječ okrog, prilastila si je vso bistriško dolino, in dalje jo smodi v Istro in Hrvaško. Pa ima tudi v teh krajih prav pripraven prostor. Le sem ter tje vidiš kak majhen gozdek kakor malo zaplato na orjaški odeji hribov; vse drugo je pa sekira, kar le oko pelje, skrbno posnažila. Dolgo nam je letošnje leto burja prizanašala, in že smo se veselili, da trmaste starke ne bo. 6. dne t. m. ugledamo po snežniških hribih z&stavo — nelažljivo napovedovavko silovite burje. Malo po malo začne sopsti dopoldne in igraje snežne muhe donaša iz Snežnika, kakor bi ga Česala. Ni se pa dolgo igrala. Kmali popoldne začne tuliti, bučati, vršeti, butati s tako silo, da je groza sprehajala Človeka pod streho tako, kakor na ravnem. Kakor sem bil nekdaj neveren Tomaž, ko so mi o burji in njeni moči pripovedovali, dokler je sam nisem skusil, toliko bolj zdaj kličem: Strašna je moč vetrov, kedar zdivjajo! Ravno ta dan sem imel v daljni vasi opravilo, in tu me burja najde. Nekoliko časa se sme-jam , ko vidim drevesa pripogovati svoje vrhove, ko slišim pokanje hišnih odrov, ko se je prah v oblakih vzdigaval; al smeh me kmali mine, ko mi priteče mož pravit: Zdaj je mojemu komparetu (botru) burja streho podrla, sosedu je hišni oder prizdignila in ga preti prekucniti. Zdaj slišim grozen ropot. Kaj je? Jokaje sosed kliče na pomoč. Celo streho mu je s skednja vzela, zid končno popolnoma podrla. Hiša, v kteri sem imel opravek, je zidana, pa se je tresla kakor šiba, in piš je opeke s strehe metal kot perje. Tako je 6., 7., 9. in 10. razde vala burja vasi v bistriškem okrogu,
da je prežalostno hiše gledati, kako so raztrgane* Koliko bolj žalostno je pa še, če se pomisli, kako jih bodo reveži popravili, ki nimajo ne skope ne denarjev, da bi je kupili. Zraven je malo hiš, ki imajo še živeža zarad preslabe lanske letine, in le s trudom kak sold na cesti vjamejo, da se z močnikom na dan previdijo. Vse to bi revščine vajeni ljudje še strpeli, ako bi jim ne bila burja še druge škode naredila. V bistriški dolini malokdaj sneg dolgo leži. Letos nam je le enkrat malo pobelil, pa je naglo zginil. Ravno zdaj^so bile tla kopne, suhe. Pa kaj je burja naredila? Citatelje moje bi le rad tu imel, da bi jim kazal pušavi enake njive pri mnogih vaseh. Vso gornjo, gnojno, rahlo prst je raz-praskala in jo v zavetje in v vasi po ulicah za čevelj, v veliko krajih tudi dva čevlja na debelo nanosila, tako pa tudi sejanje vzela. Zimska setev je tako na mnogih njivah požeta; ves trud ukončan. Ako je kdo milosti in usmiljenja vreden, gotovo so ti, ki jih je burja tako razdjala, kakor bi bili pogoreli, in bi jim bila toča polje pokončala, in ker se ta nesreča blizo sleherno leto ponavlja. Na Vas, slavni državni poslanci, se nesrečni reveži ozirajo, da bi za-nje pri Njih Veličanstvu, svitlemu cesarju, kaj spomnili in prosili, da bi se jim saj pri davkih pregledalo, kakor se milostljivo ravna ž njimi, kterim je toča pridelke pokosila, ali ogenj hiše popalil. Zdaj že davke plačati, jim je silno silno trda šla, kako jih bodo po takem razdjanji plačati mogli zanaprej?   Ponižno reveži prosijo milosti!
Od sv. Križa poleg Turna 24. febr. J. S. — Preromantično zasukana novica v 7. listu, da ima žena dva moža, se je, ako meri na našo faro, izcimila iz naslednje prigodbe. Leta 1855 pred pustom se je priženil iz sosednje čateške fare v našo faro F. K. in je bil pozneje v vojake potrjen ter vvrsten polku kralja Belgijanov. Žena mu je porodila meseca maja 1856 sina, ki še živi. F. K. je bil 1. 1859 s svojim polkom na Laškem v vojski, in takrat je prešel, da se ni dolgo nič slišalo od njega. PoslednjiČ je prišlo od vojaškega poveljstva c. k. okrajni gosposki v Trebnem naznanilo, da je bil F. K. v bitvi pri Magenti ranjen in da je potem 20. junija 1859 v Milanu v bolnišnici umrl. Sodnija je napravila potem postavno obravnavo njegovega premoženja in vdova se je leta 1863 vdrugič orno* žila ter v tem zakonu še do današnjega dne v mira živi. Rajncega F. K. pa ni bilo dosihraal nazaj in ga menda tudi ne bo; toraj tudi ni pravde med njim in med drugim možem njegove vdove zavolj prve pravice in otroka, in je menda tudi ne bo pred kakor na sodni dan, kjer se bota pa oba moža ene žene lahko zasto-pila po tem, kar je zapisano v sv. evangelii Mark. 12, 25. — Drugo resnično toda žalostno novico vam morem iz bližnje čateške fare — trebanskega okraja — naznaniti. Bili ste ondi v pondeljek 13. dne t. m. v eni vasi dve ženitnini. Brez „voglarije", ali, kakor na Gorenskem pravijo , brez ,,zaplečevanjaa, „prezalice", pa se ve da! ženitvanje ne sme miniti. Voglarji ne hodijo le pit in jest, kar se jim d&, temuČ večidel vsak tudi bukov ali hrastov kol sabo nese , ki je nalašč za to napravljen. Na tistem koncu, ki ga „voglar" v rokah drži, je okrogel kakor ročnik, na debelejem koncu mu robe puste, da se bolj pozna, kamor udari. Redko se tedaj voglarija brez nesreče izide. Tako je bilo tudi tukaj. Premožen mož, ki je bil v svatih, naroči svojemu sinu, da nima na voglarijo iti, in zato prinese vina domu, in reče mesa skuhati, da bi raji doma ostal. Al neubogljivi sin zbere zvečer iz domače in bližnjih vasi nekoliko tovaršev, popijejo vino, in potem gredo s kolmi na voglarijo. Gredoč že enega dobe, in ga do dobrega natepejo; ko pridejo v vas do hiše, kjer so ženitovali, sopet enega pred hišo dobe, in hitro s kolmi
po njem mahnejo, ter mu glavo ubijejo, da je v soboto potem, to je, i8. t. m. umrl. — Žalosten izgled, kaj napravi nepokorščina! Pa tudi zopet eno resno svarilo več, da naj bi se sleherno ponočevanje , zlasti pa še voglarija, ostreje prepovedalo in huje kaznovalo, kakor se zdaj godi!
Iz Kranja 26. febr. (1% čitavnice.) Prihodnjo nedeljo 5. marca ob osmih zvečer bode v tukajšnji čitav-niči „beseda." Igrala se bo tudi šaloigra v dveh delih „Župan." Prijazno se s tem vabijo tukajšnji in zunanji gg. društveniki.
Iz Ljubljane. Na čelo današnjega lista stavimo gospodarjem po vsem Slovenskem važno novico, ki nam jo je naznanil g. prof. dr. Klun iz Dunaja, da aseku-racija pod imenom ,,Apis", pri kteri se bode zavarovati mogla vsaka naša domača živina, se je za trdno ustanovila in bode kmali začela sprejemati zavarovanja. Tako dolgo se ta stvar že mota, da smo prav veseli, da je zdaj gotovo. Al kdor pomisli, da taka asekuracija ni kar bodi reč, ker ji je treba močne denarne podlage, da bode izplačevala zavarovila za živino, ktera gospodarjem pogine, ne bode zahteval, da se taka asekuracija hipoma s trte izvije. V današnjem „Oglasniku" vidijo gospodarji naši, kako veljavni — deloma denarni, deloma izvedeni — možje na čelu stoje tej družbi, s ktero, kakor slišimo , se utegne skleniti tudi ona družba, ki se je nedavno pričela ustanovljati pod imenom ,,Taurus." In to bi bilo prav , da bi se dobra stvar ne cepila na dvoje, ampak bi vse bilo tno, pa krepko telo. Za to društvo posebno marljivi naš rojak gosp. prof. Klun nam je obljubil kmali tudi v slovenskem jeziku poslati pravila (statute), da gospodarji na drobno zvejo, kako in kaj. Le to želimo, da bi pravila bila prav po domače jasno prestavljena. Kadar pridejo, jih bomo natisnili tudi v „Novicah."
—   Kr. deželno poglavarstvo zagrebško je 17. dne t. m. naši c. k. vladi sporočilo, da — hvala Bogu — je civilno Hrvaško in Slavonsko prosto goveje kuge in da so ondi tedaj dovoljeni živinski sejmi; v vojaški granici ni še potihnila popolnoma; vendar je upanje, da je bode kmali konec. Potem še le bomo tudi mi na Kranjskem in na Stajarskem mirno živeli.
—   Da bi za kranjsko deželo tako važni železnici iz Beljaka v Ljubljano in iz Ljubljane v Kar-lovec ne ostali samo na papirji, je — kakor naznanja za materijalni in duševni blagor domovine naše delavni „Triglav" v svojem včerajšnjem listu — naš deželni odbor s živo besedo sporočil kupčijski in obrtnijski zbornici ljubljanski, naj skliče brez po-mude odbor izvedenih mož, ki bi prevdarili, kako bi se, izprva saj za belaško-ljubljansko železnico, brž začela cesta meriti, kjer bi šla železnica. Stroški bi za to pripravljajoče delo ne bili nepremagljivi (cenijo se na kakih 30.000 gold.) in se gotovo povrnejo, ko se železnica bode rabila; podvzetnik pa se bode gotovo dobil, ako mu vlada vzajemno z državnim zborom, kakor je drugod storila, zagotovi obresti (činže) za potrošeni denar. „Triglav" upanje razodeva, da bodo Kranjci posnemali Korošce in druge deželane; silna potreba je res, da tudi o tej zadevi stopimo na noge!
— Nadloge tarejo marsikteri kraj mile naše domovine ; al groznejše ni nikjer revščine kakor je na Notranjskem, zlasti v senožeškem in ložkem okraji, pa tudi v Podkraji na Vipavskem. Klic preblazega c. kr. gospoda deželnega poglavarja na 1. strani današnjega lista z gorko besedo za te reveže trka na vrata vsa-cega, kdor jim more kak milodar dati. Živo smo prepričani, da ta klic ne bode klic vpijočega v puščavi! Bog daj , da bi „Novice" bile tako srečne , da bi prejele obilo obilo   miloščine za uboge naše brate! — Ra-
73
dostni povemo, da je tudi čitavnica naša sklenila v poslednji seji 25. dne t. m., da napravi v javnem gledišču našem veliko muzikalno besedo z glediščino igro na pripomoč tem revežem, pa v sve-sti smo si, da tudi vse druge čitavnice slovenske bojo po enaki poti pokazale, da niso njih „besede" samo za veselje svojih udov, temuč da tudi hočejo biti tolažba narodu svojemu, kadar bridke solze toči, ako oče in mati, ki sama glada pojemata, nimata še ovsenega kruha dati prepadenim otročičem svojim!
— „Matica" je 24. dne t. m. pod predsedstvom svojega načelnika gospoda barona &ois-a imela sejo, v kteri je obravnavala mnogo stvari. Važniše med njimi so bile: Gosp. Peter K o zle r je iz Dunaja poslal 400 iztisov „zemljovida" svojega in 300 iztisov imenika, ki se bo vezati dal. Kadar bo imenik vezan, more vsak bližnji ud v pisarnici Matičini vzeti svoj delež; unanjim se bo zemljovid poslal ob enem z vabilom v občni zbor, da so stroški zavitka itd. manjši. Sklenjeno je bilo, srčno zahvalo izreči blagemu domoljubu za velikodušni dar, pa ga še prositi za nekoliko več iztisov, ker se je število družbenikov v prvem letu že nabralo na 636, kterim vsem ,,Matica" želi podati velecenjeni zemljovid domovine naše. — Na vprašanje: kdaj naj bode občni zbor Matičini, je odgovorilo 25 začasnih odbornikov, da so za mesec maj. Sklenjeno je tedaj bilo pripraviti vse, kar se po pravilih ima z vabilom v zbor izročiti vsakemu udu. — Ker začasni odbor poznd mnogo mož na Kranjskem, do kterih ima trdno zaupanje, da pristopijo „Matici", je bilo sklenjeno, da se tem gospodom še posebno vabilno pismo pošlje. Ker se na javno prošnjo odborovo ni oglasilo toliko poverjenikov , kakor se je smelo misliti, bi bilo dobro , ako bi častiti začasni odborniki, kjer jih je več skupaj, tudi po družin krajih to pot nastopili. Da bi odbor še enkrat sam poverjenike izbiral in jih klical v to kolo, ne bi menda imelo dosti vspeha, kajti vsak rodoljub je že davno bral oni poziv in misliti se je smelo, da bode vsak sam pritekel na pomoč, ker ne gre na korist po-samnim osebam, ampak vsemu narodu našemu.
—  Gospod dr. Val en ta, profesor porodoslovja v naši bolnišnici, je prejel te dni od kralj, družbe porod-niČarske iz Berolina diplom unanjega uda. Ta redka čast, ktera je dosihmal došla celo malo zdravnikom avstrijskim, nas toliko bolj veseli, ker se tako tudi učilnica naša porodoslovska (slovenska in nemška) častno razglaša po svetu.
—   Ko je bil poslednji ples v čitavnici naši v nedeljo jako veseliven in poln krasotic naših, je ,,Južni Sokol" včeraj sklenil pustne veselice v dvorani čitav-ničini s zabavo, ktera bo vsem pričujočim še dolgo v spominu živela. To je res: naš ,,Sokol" je zmiraj nov in izvrsten v lepem svojem geslu: „Utile dulci."
—   Odbor čitavničini je sklenil v poslednji seji, da se izredni občni zbor skliče prihodnjo nedeljo ob 11. uri dopoldne o zadevah čitavničinega stano-vališča, ker gosp. Souvan pri svoji odpovedi ostaja. V tem zboru bode menda za to šlo, da tisti gospodje , ki niso zadovoljni s tem stanovanjem, prevzamejo djansko nalogo , da oskrbe cenejše in pripravniše stanovališče čitavnici, kar jih bode toliko lože stalo, ker po ,,Slovencu" imajo že rodoljuba, ki priskoči z 10 do 20000 fl. Želeti je, da v ta ekonomično važni zbor se snidejo vsi udje: saj je stanovanje prvi pogoj vsakemu društvu.
—  Mnogospoštovani gosp. dr. Cuber, bivši profesor zdravilstva in ravnatelj bolnišnice ljubljanske, načelnik hranilnice itd. je v nedeljo zvečer po dolgi bolezni v 75. letu 3voje starosti umri. Poslednje dni svo-^ jega življenja je doživel še veselje, da je bil v žlahni stan povzdignjen za mnogovrstne zasluge svoje.    Ko bi
74
bil ranjki doživel se prihodnje leto,   bi bil obhajal 50-letnico svojega doktorstva.   Naj v miru počiva!
—   Gosp. Andrej Lenče, po domače Gosposec, znani veliki posestnik v Lavrici, je v 75. letu svoje starosti danes (28. t. m.) umrl.
—  Drugi zopet z mnozimi in mnogovrstnimi sestavki bogato obdarjeni zvezek A. Lukšičevega časopisa ,,Slavische Blatter" je prišel na svetlo. Drugi pot več o njem.
— [„Neue freie Presse" in pa 5 trnov v peti nemskutarske stranke.) Imeli smo že več časa mir; zdaj so ga zopet dojpisniki znanih listov začeli kaliti. Unidan je „Triest." rogovilila, zdaj rogovili dunajska nova „Presse." Gosp. dr. Toman je s krepko besedo v včerajšnem ^Triglavu" zavrnil nesramno početje. Da naši bravci vedo, kaj neki je zopet trn v peti nemšku-tarjem tukajšnim, ki so svoj žolč izlili v „Neue freie (!!) Presse", jim povemo hudih 5 trnov. En trn v peti jim je, da dr. Toman pride v Ljubljano, — on, ki je strah in groza nasprotnikom pravične domače stvari, jim bo prehudo presedal v glavnem mestu. Tako se ima tolmačiti lažnjivo zvita dopisnikova beseda „nicht jene Freude." Drug hud trn jim je, da po vsi domovini vi-sokocenjeni mož plemenitega stanu, v resnici ljubljenec naroda, gosp. baron Anton Zois na čelu stoji „Matici", kteri daruje svojo veljavno podporo, kakor je nekdaj Žiga Zois neumrljivega imena se ves daroval domovini. Tretji trn jim je velikodušni dar, ki ga je Matici poklonila hranilnica naša. Tega nikakor ne morejo rogovileži pogoltniti. Če bi bila hranilnica jim darovala za napravo „Narrenabenda" kaj, oj, to bi bil srborit krik v Izraelu! Četrti trn jim je „Triglav", ker v njem vidijo šibo, ktera je zmiraj namočena, neporedneže v njihovem jeziku šeskati. Peti trn pa jim je po omenjenem dopisu to, da se tako veselo razcveta narodna stvar in da čedalje bolj veljavni možaki priznavajo , da ne zahtevajo Slovenci celo nič druzega kakor to, da v Avstrii, kteri so bili in bodo vseskozi zvesti in verni sinovi, so ravnopravni z druzimi narodi. Oni želijo omike naroda svojega, ker brez omike ni naroda, je le kup ljudi; al omika mora le tedaj biti, ako tudi narod veljavo ima v javnem življenji; prvi pogoj temu pa je, da njegov jezik ima vse pravice omikanega naroda — in t o so Slovencev „weiter greifende Tendenzen" očitno izrečene v peticii njih z 22.000 podpisi. Edino, kar je resnično v ,,Pressinem" dopisu je to, da pravi, da se obnašajo narodnjaki zdaj tako,, „kakor da bi stali pod višo protekcijo." Da! to je istina, da stojijo pod višo protekcijo, prav pod naj višo protekcijo — pod protekcijo postave! S prestola Njih Veličanstva presvitlega cesarja je narodom avstrijskim slovesno oklicana rav-nopravnost — in to je Slovencev naj viša protek-cija! Tej zaupamo in te se držimo.