"Amerikanski Slovenec" DELA is 52 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI * - * Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! F^icromr Črofl Miro VWg fTATH jgjttsDuS* - KUPUJTE VOJNE BONDEI GLASILO J „ IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOlW; P. S DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO. IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. Štev, (no.) ms CHICAGO, ILL., PETEK, 15. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER' 157l943~ LETNIK (VOL.) Lil __■ V t / Ull. Važnost konference v Moskvi KAJ BO SPREGOVORILA IN ZAHTEVALA RUSIJA? Bern, Švica. — V mednarodnem svetu vlada te dni največje skoro nestrpno zanimanje, kako bo izpadla konferenca treh glavnih svetovnih zavezniških velesil, Anglije, Amerike in Rusije v Moskvi. Svetovni tisk govori te dni glasno o Badoglijevi napovedi vojne Nemcem, ki je --- pa prava malenkost. Konferenca med tremi omenjenimi velesilami je vse kaj drugega. Ta posvet ima razčistiti številne položaje in zadeve, ki se tičejo interesov zapada in vzhoda. Kaj bo spregovorila in zahtevala Rusija? Pričakuje se, da bo Rusija jasno spregovorila, kaj so. njene zahteve do Balkana, kaj želi glede izhoda na perzijski zaliv, dalje glede Dardanel, glede Finske in baltiških držav, glede Poljske in kako naj bo ta urejena, da ne bo glede nje večnih težav,, kako naj se postopa z Nemčijo v bodočnosti in glede povojnega sodelovanja s zapadom. Glede ureditve zadev na Daljnem vzhodu se pa pričakuje, da se Moskva ne bo izrazila ničesar, ker ne želi za enkrat še raniti odnošajev z Japonsko. To se pričakuje. Kaj in kaka bo pa Rusija v resnici spregovorila je pa treba počakati prihodnjega tedna, ko se snidejo zunanji ministri vseh treh velesil s svojimi posvetovalnimi štabi, ki bodo šteli skupaj do 100 oseb. Na ruski fronti Rusi nadaljujejo z ofenzivo. Gomel in na jugu Kijev sta pred padcem, kakor govore zadnja poročila, j Tudi ob Azovskem morju ruske čete stalno napredujejo. Deževje na nekaterih krajih zadržuje bojevanje. Zgleda pa, da ruska ofenziva bo nadaljevala preko jeseni in najbrže vso zimo. NOVE ZMAGE V ITALIJI; NOV UDAR SE PRIČAKUJE! Alžir, Afrika. — Na fronti ob Volturno reki je peta ameriška armada, ki jo vodi general Clark napredovala zadnje dva dni za skoro 15 milj na nekaterih točkah. Zadnja poročila omenjajo, da so Amerikanji prekoračili reko na sedmih točkah. Nemške čete se umičejo, dasi -— so poskusile vse, da bi zaustavile Amerikance. Angleži na vzhodni strani in v sredi so pomaknili svoje pozicije do 10 milj naprej in so zasedli Santo Elia in Bonefro. Napredovanje je težavno, ker Nemci s podmi-niranjem cest in potov silno ovirajo hitre operacije. Iz Madrida na Španskem poročajo, da je odplula iz Gibraltarja velika flotila večjih in manjših bojnih ladij. Kam namenjena, nihče ne ve. Ugibajo pa, da bodo Zavezniki udarili ali v Jadran, ali na grška otočja. Razne opazovalce še vedno zanima kje je sedma ameriška armada, ki ji poveljuje general Patton, ki je invadirala Sicilijo. Najbrže je pripravljena nekje za nov udar, ki pride v kratkem. V Tihem morju uspešno operira proti Japoncem general MacArthur. Zadnje dni je u-spešno napadel otok Novo Britanijo sevemo-vzhodno od Nove Gvineje. V dvodnevni bitki so zavezniški letalci potopili do 119 sovražnih ladij vseh tipov in uničili 177 sovražnih letal. Zavezniki imajo uspehe tudi na obrežjih Nove Gvineje. V Indiji pa pripravljajo zavezniki udar na Burmo, kakor hitro bo nastalo ugodno vreme v tamkajšnjih južnih tropičnih krajih. PORTUGALSKA IZROČILA AZORE; j ITALIJA V VOJNI Z NEMČIJO London, Anglija. — Tekom zadnjih tri dni sta se dogodila v mednarodnem svetu dva večja politična dogodka. Portugalska, ki je zadnje tedne v napetih odnošajih z Japonsko, je zadnji torek uradno izročila Azorske otoke Angliji, ki se nahajajo blizu 800 milj od portugalske-----— ga obrežja proti zapadu sredi Atlantika. Angleško vojaštvo je še isti dan zasedlo vse pozicije na otokih in Angleži bodo zdaj ustanovili letalske baze za letalstvo, kakor tudi baze za mornariške operacije sredi Atlantika. Osišče je s tem dobilo krepko klofuto. Nemški subma-rini bodo sedaj veliko uspešneje kontrolirani in preganjani, kakor doslej. Nemce ta dogodek silno boli, zgleda pa, da za enkrat Portugalski ne bodo napovedali vojne, ker Španijo in Portugalsko rabijo za diplomatske spletke. Do sporazuma med Angleži in Portugalci je prišlo na podlagi stare pogodbe fned kraljem Edwardom III. in kraljico Elenoro Portugalsko iz leta 1373., ki obvezuje portugalsko lojalnost do Britanije. S tem dogodkom je veliko pridobila tudi ameriška mornarica, ki vozi preko Atlantika do svojih bojnih postojank v Evropi. Drugi dogodek je, da je v sredo objavil v imenu Italije! maršal Badoglio vojno proti Nemčiji. V svoji formalni izjavi, da "Njegovo veličanstvo kralj" napoveduje vojno, se je hudoval nad Nemci, da v Italiji \ ropajo in vrše grozodejstva in zločine. To so vršili še preje, ko so bili še>njihovi zavezniki. To (Dalje na 6. strani) PREVEČ SE MU JE MUDILO »^.f« lGlala Sh*a1' da Pr haiai° Amerikanci. se mu j* !ako mudilo, da je padel na iemljo samo nekaj korakov naprej iz svojega oporišča pri Lae. Nova Guineia Dva ameri Rojaka pregledujeta ponesrečeni japonski aer.plan, potem ko so AmerikancT i AvslraLT «"-vzeli omenjeno strategično letališče. ^vsiraici za- RAZDELJEVANJE KNJIŽICE ŠTEV. 4. ZA RAClONIRANJE PREHRANE Washington, D. C. — OPA urad naznanja, da se bo začelo prihodnji teden zopet splošno registriranje za četrto (štev. 4) knjižico za racioniranje živeža in prefcjwrrer Dan in ura za vsak kraj bo obelodanjen v lokalnem časopisju in potom lokalnih radio postaj. Vsak je treba, da pazi na ta oznanila, da ne bo zamudil registracije. V večini krajev se bo vršila registracija v javnih šolah ali drugih takih pripravnih uradih. Ko bodo šle stranke se registrirati je treba, da vzamejo s se-|boj dosedanje knjižice štev. 3< za vsako osebo, ki jo bodo registrirali. Pri registraciji bodo prosilci izpolnili gotovo listino, kjer bodo navedli imena, starost in spol vsake osebe, ki ima dobiti "War Ration Book" štev. 4. --o NAZIJI POZIVAJO ITALIJA. NE NAJ SE VPIŠEJO V NEMŠKO VOJSKO New York, N. Y. — Italijanska radijo postaja, ki jo kontrolirajo Nemci, je obelodanila poziv, da naj se vsi Italijani v vojaški starosti priglasijo nemškim vojaškim oblastem za vpis v nemško armado. Musso-linijeva fašistična vlada pa po-jziva italijanske letalce naj se! pridružijo nazaj k svojim letal- j skim škvadronom. -o- O PROIZVODNJI UMETNEGA GUMIJA New York, N. Y. — Polkov- i nik Bradley Dewey je včeraj obelodanil pred Zvezo trgovcev z avtomobilskimi obroči (tires), da se je v Ameriki za- j čelo proizvajati avtomobilske j obroče z umetnega ali nadome-stilnega gumija po 1 milijon obročev na mesec. Umeten gu-mij dosega od 85 do 90% tr-pežnosti pravega gumija. Gu-' mija ne manjka več, manjka pa notranjega ogrodja za obro-! ;če, ki obstoji iz močnih pletenin. -o- DVA PARNIKA TRČILA Sandusky, Ohio. — V Sandusky zalivu jezera Erie sta trčila včeraj dva tovorna parni-ka. V nezgodi je bil eden izmed delavcev na parniku ubit inM eden težko poškodovan. S| KRIŽEM SVETA K __ New York. N. Y. — Lon- 0 donska radio postaja javlja, da o^o Japonci odposlali na poseb-) nem parniku 1290 amerikan-ajskih in 248 kanadskih vojnih, k ujetnikov v Mormtigau pristan - v Portugalski Indiji. Tam bodo - Japonci zamenjali ujetnike za - japonske ujetnike. Parnik bo 1 dospel v Mormugau ta petek. — Moskva, Rusija. — List -; "Pravda" je včeraj ostro obso--jjal govorice in pisanja v raz-. nem tujezemskem tisku po sve- - tu. da nameravajo Rusi skleniti - z Nemci separatni mir, kakor hitro bodo Rusi prišli do nem-1 - ške meje. Vse take govorice ) imajo le en namen, služiti so-, vražni propagandi, meni Prav- - da. - , 1 — Stockholm, Švedska. — Kakor znano zdaj, je neki mali 1 angleški submarin močno poškodoval nemško bojno ladjo i ' iTirpitz. V Alten zalivu na Nor-" veškem se nahaja že več dni in čaka nemških popravljačev, ki bodo skušali napraviti začasna popravila, da bo mogla domov ": v ladjedelnico. Popravila bodo 1 vzela najmanj mesec časa. * — Humberstone, Ontario. — j Iz tukajšnjega ujetniškega ta-i borišča je ušlo pet nemških [ ujetnikov. Pobegnili so, ko so ; bili poslani rta delo. Oblasti jih : zasledujejo in upajo, da bodo 1 vsak čas prijeti. i j — Bern, Švica. — Seznam vladnih zapiskov kaže, da s* je j zateklo v Švico odkar traja se- j j 'danja vojna 61,000 raznih poli- 1 tičnih in drugih beguncev iz j vseh raznih evropskih dežel, j Med temi je tudi dosti vojakov, ; i ki so prihiteli preko meje iz '{Francije in Italije. j i i — New Delhi, Indija. — A- | . meriški letalci so včeraj uspeš- ] . no izvedli zračni napad na že- i . Itezniško križišče Minzu v Bur- ] . :mi, kakih 35 milj južno od i . jMandalaya. Razbili so na več ] . krajih proge in tako začasno ] popolnoma ustavili promet. — Washington, D. C. — Kakor poroča OPA urad bo v deželi začelo že z prihodnjim mesecem primanjkovati oranž, s Razlogi za pomanjkanje nava- < jajo, pomanjkanje delavcev za ( obiranje v oranžnih nasadih in ^ pomanjkanje transportacije. "s AMERIŠKI SENATORJI INDI-REKTNO POKARANI OD CHURCHILLA i- London, Anglija. — Angle-a ški ministerski pred sednik Winston Churchill si je indi-i- rektno privoščil nekatere ame-h riške politikarje. Pred d^Ud-n sko zbomicd je v nap« "šalji-o vem tonu omenil: "Pri nas ne a Angleškem, ko bo vojna kon- 0 čala bodo vojaki pustili boj in ;. tedaj bodo poprijeli za borbo ! t politikarji. V nekih deželah, ,_ katerih se ne drznem imenova- ti, se vojaki na fronti in politi- 1 - karji pa doma borijo z enako 1 silo." "Poročilo omenja, da je r nastal v zbornici smeh. London--,ska "Daily Mail" piše: "Ame-» riškim senatorjem je treba . vzbuditi pozornost na geslo: . ;Da neprevidno govorjenje stane življenja. Te angleške opaž- i _ ke so odmev na govore nekate-j rih naših senatorjev, ki so šli . opazovat na fronte v razne de-j žele in se vrnili nazaj domov in • . zdaj vse križem kritizirajo to | j i in ono, kar je pri naših nekate- , i rih politikarjih res stara na- ] t vada. -o--|{ , RAZSTAVA ZRAČNE SILE V , CHICAGI j Chicago, 111. — Začenši v pe-, ( jtek ob 2. uri popoldne ta teden , , bo trajala tri dni velika razsta- , j va najnovejših vojaških in dru- , { gih letal na Chicaški zračni po- } ) staji na 63. cesti in Cicero Ave. ij V petek začne ob 2. uri, v sobo- t to in nedeljo pa obJ.0. uri do- ] J poldne in bo vsak dan odprta < * do 10. ure zvečer. Razstavljenih bo več, kakor 50 raznih letal vseh tipov. : --o--5 "BUMATI" V LETALIH ; STROGO PREPOVEDANO j 5 j Washington, D. C. — Senat \ j in kongresna zbornica ste odo- k - brile oster zakon $1000 denarii ne globe in 1 leto zapora za i - vsakega, ki bi se tajno skril vjc ■ letalo in skušal na skrit način 1 | voziti po zraku, kakor n. pr. \ • razni ljudje "bumajo" po že- 1 ' leznici na tovornih vlakih. jc -o--} j NAZIJI IN FAŠISTI NA 1 POSVETU J London, Anglija. — Berlin- t ska radio postaja je objavila, I da je dospel v Berlin maršal I Graziani, sedanji Mussolinijev r vojni minister. Vršil se bo po- I svet med fašističnimi voditelji.. J PISH0 IZ LJUBLJANE Ž DNE 3. JULIJA 1943 Da je med Slovenci jugoslovanska ideja zelo močna zakoreninjena, je gotovo. Razvoj zadnje krize _jugosl. vlade v Londonu pa je ugotovitev še posebno potrdil. Dasi ni bilo dosti poročil o razvoju krize, je vendar imel vsakdo vtis, da je kriza težka. To je povzročalo velike skrbi in je bilo opažati splošno željo, da se kriza reši čim ugodneje za razvoj jugo-• slovanske ideje. Tudi je ta kriza ponovno dokazala, da dr. Krek uživa nesporno največjo avtoriteto med Slovenci, ker je bilo pri'vseh strankah čutiti vidno željo, da bi Hr Krek obdržal glavno r- ■ 4 ..Ivo Sloven- _ cev v jugoslovanski vladi in za- i vezniškem svetu. >1- Vstop dr. Furlana v vlado se tolmači v javnosti najrazlične-e_ je. To pa radi tega, ker je širši javnosti nepoznan. Zato ima U Osvobodilna Fronta priliko, da e_ ga reklamira zase, napredni n blok pa ga smatra za svojega - delegata. Propagandno je tre^ ba dr. Furlana postaviti na pra- n vo mesto tukaj doma ter v jav-in nosti povedati, da bo dr. Furlan )0 ' kot univerzitetni profesor s h svojo avtoriteto tudi pripomo-a' gel do uresničenja slovenskih j j teženj v novi Jugoslaviji. Zelo :o dobro bi bilo, če bi se dr. Fur-! je lan predstavil javnosti s kakim 1 1 govorom, kjer bi poudaril idejo 1 s. Združene Slovenije v federa- ( a tivni Jugoslaviji. 1 : V zadnjem času- smo imeli < L- priliko tudi ugotoviti javno t • mnenje na Gorenjskem. Prišlo i je več vplivnih zaupnikov sem-li kaj in na vprašanje o tamošnjih j razmerah je bil soglasen odgo-1 n,vor tale: Vse ljudstvo na Go-° jrenjskem je prepričano o tem, j da bo osišče premagano. Istota- i ko vsi trdno verujejo, da bo J ti- L goslavija zopet upostavljena in J |sicer federativno. Glede Slove-'i ^jnije smatrajo kot samo po sebi|2 ! razumljivo, da ji bosta priklju- 't Pičena Koroška in Primorska. O s n : vseh teh pričakovanjih sploh j 5 - ne dvomijo in bi bilo razočara- š l" nje zelo veliko tako glede Pri- \ morske in Koroške, če bi ne bili - priključeni, Sloveniji, kakor bi:r tudi bilo razočaranje silno ve- t liko, če bi ne bjlo nazaj Jugo- t a slavije. Prav taka poročila imamo' "jtudi iz Prekmurja in iz Stajer-i ske. Na Gorenjskem so Nemci v juniju odselili 35 družin iz Bo-hinja in okolice ter 60 družin iz Stražišča in bližnje okolice. Slovenci imamo s Hrvati stal-a|ne stike in moramo ugotoviti, v da je tam jugoslovanska misel ri le močnejša kot se to večkrat vidi po zunanjih znakih. Škoda - le, da ni mogoče priti do pravih odnosov med Hrvati in Mihaj-lovičem. Imamo vtis, da je po- • leg znanih težav med Srbi in Hrvati večkrat vzrok temu tak- - tično nepravilno postopanje Mihajlovičevih pooblaščencev. 1 Imamo stike tudi s Splitom in v moramo priznati, da so pogledi - Dalmatincev in Slovencev za -i Jugoslavijo in njene probleme N 1- zelo enotni. Nujno bi bilo, da vlada čimprej stopi pred narod j z jasno deklaracijo in jasnim v programom glede Jugoslavije 1-nn njene notranje federativne i uredbe. Ce bi temu izbegavala - še nadalje, bo njena odgovor- - nost pred zgodovino prevelika. Politične stranke v Sloveniji i delujejo v okvirju Slovenske i Zaveze v dokaj lepem soglasju - in je ta enotnost strank~velike - pomembnosti. Napredni blok . se skuša opomoči na terenu. > kjer mu je ljudstvo ušlo pod ; vpliv komunizma, in ima glede i tega nekaj uspehov v Ljublja- - ni. Slovenska Ljudska Stranka . pa absolutno prevladuje v po-. jdeželju. kjer ima brez dvoma 70/i prebivalstva v svoji organizaciji, odnosno pod svojim 5 vplivom. ' -o- 1 1 Drugo poročilo London, 11. okt. — Daniel de Luce, vojni poročevalec za . Associated Press, je hil pred kratkim v Jugoslaviji ih izjavlja, da imajo partizani v svoji oblasti velike predele v notranjosti, toda vsa važnejša okrožja ob morju, kakor tudi vsa večja mesta, so še vedno v rokah Nemcev. i Partizani pravijo, da so dobili važen grič, iz katerega kontrolirajo Reko, berlinska radio objava pa trdi, da nazijske čete "čistijo" istrski polotok, da so pobile 4,000 Jugoslovanov, 6,850 drugih pa ujele ter dobile tudi velike množine vojnega materijala. -o- I Partizani zasedli del Zagreba London, 12. okt. — Prosti jugoslovanski radio poroča da-jnes, da so edinice 13. kora hrvatskih partizanov zasedle zahodni del Zagreba, kakor tudi izvile ustašem lutke Paveliča zadnje utrjene pozicije v Žum-berku na Hrvatskem. Najprej j so pretrgali železniško progo iz (Zagreba v Beograd blizu Plje-šivice, pa tudi druge proge, ki vodijo v Zagreb. Slankamen ob Donavi, 25 milj severno od Beograda, je tudi zavzet in nemška posadka :tam razorožena. (Nadaljevanje na 5. str.) _____ Izšla je 'BARAGOVA PRATIKA" za prestopno leto 1944 Letos je povečana za celih 32 strani. Krasno ilustrirana z mnogimi različnimi slikami. Povestni del je nadvse zanimiv, kakor tudi vsa druga vsebina. Pratika stane letos s poštnino 40 CENTOV, kar je poslati v čeku. Money ordru ali v gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1849 -West Cermak Road. CHICAGO (8). ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 15. oktobra 1943 i AMERIKANSKI SLOVENEC :»«*M««**M**h«<**MM«M«MM«M«M*M*M«tM*i Prvi in ntcjstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Izhaja Tsak torek in ptl«k. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto_________________________;..$4.00 Za pol leta_________________2.00 Za šetrt leta_____________________ 1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto________________$4.50 Za pol leta _____________2.25 Za če&t leta______________________1.50 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued every Tuesday and Friday. „ Published by , EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Pnone: CANAL 5544 Subscription: For one year ..-----------------------$4.00 For half a year---------------2.00 For three months---------------1.25 Chicago. Canada and Europe: For one year-----------$4.50 For half a year-------------2.25 For three months-----------1-50 Dopisniki so proseni. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je lisi zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR I Številke poleg vašega imena na naslovni strani j kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._« j VELIKA POTREBNA NALOGA V Lisle, Illinois, je te dni objavil velezaslužni češki benediktinski opat Prokopij Neužil pomemben in hvalevre- ' den načrt, da se njihov redovni krog pripravlja, da pošlje 5 takoj po vojni, ko bodo razmere dovoljevale, svoje misijonarje v slovansko Rusijo, da jo pridobijo nazaj za Kristusa. Osiveli častitljivi opat pojasnuje, da njegoVa češka benediktinska provincija deluje glede tega že od leta 1921, da pripravlja mlade fante za misijone v Rusiji. Učijo jih ruskih navad in šeg, ruskega jezika in slovanske liturgije. 1 Provincija ima zdaj že štiri misijonarje, ki delujejo v dušnem pastirstvu na ukrajinskih župnijah po Ameriki in so vzgojeni in posvečeni v grško-slovanskem obredu. Tako so popolnoma pripravljeni in izurjeni za veliko nalogo, ki jih čaka v Rusiji. Častitljivi opat nadaljuje s pojasnjevanjem, da v Rusiji čaka misijonarje težka in velika naloga. Vojna je uničila in razdejala v zapadni Rusiji vse. V razdejanih vaseh, kamor se bodo vračale ruske družine, ko bodo med razvalinami zopet začeli zidati svoj slovanski ruski dom, bo čakala misijonarje velika nalpga, d£| začno zidati tudi dom Kristusa. Začenjati bo treba s težkim delom. Narod sam bo: obubožan. Pomoč bo morala prihajati misijonarjem od zunaj od nas kristjanov po svetu. A prepričan sem, da delo ne bo zastonj. Ko bodo Rusi zopet imeli svoje kapele, v katerih bodo čuli svojo slovansko molitev k Bogu, katero so molili njihovi stari očetje tisoč let, se bodo slovanske duše ogrele kakor livade na soncu. S takim upanjem in navdušenjem govori 82-letni častitljivi opat Neužil. To je velik pomemben načrt, za katerim bi se moral uvrstiti ves katoliški in krščanski svet in ga podpirati. Ali ni res, da sodobni svet le zabavlja čez ruske brezbožnike? Ne rečemo, da tega zabavljanja ne zaslužijo, ampak samo golo zabavljanje ne bo dosti izdalo, raje bo rodilo še večji odpor in večjo sovražnost. Vse drugače vpliva ljubeznivo misijonsko delovanje z lepimi zgledi, z žrtvami za stvar, ki stremi za tem, da pridobi brezbožne duše nazaj k Bogu. Yes, v Rusiji bo nastalo po tej vojni ogromno polje za misijone. Ali bo delavcev, da bi delali na tem polju? To vprašanje bi si moral zastaviti vsak slovanski katoličan. Rusija včeraj in danes naj bo že taka ali taka. Vse slabo, kar se je istega dogodilo v Rusiji, zasluži obsojanje. Ampak to je že za nami. Naprej, v bodočnost, je treba gledati. In to je z zaupanjem in močno vero. Dobri načrti F nikoli ne propadejo, razen, če jih poskusijo izvajati malo-dušni ljudje brez poguma in brez pripravljenosti na žrtve. Ali ni bila preteklost prav taka in še mnogo slabša, kakor pa je sedanjost glede gledanja na Kristusovo cerkev na zemlji od strani raznih nasprotnikov? Zgodovina nam jasno kaže svoje Nerone, ki so bili mnogi še bolj krvavi, kakor pa so sodobni diktatorji. Ampak vsak diktator je le začasen. Neron je bil in je šel. Bili so drugi in so šli. Stalin je bil včeraj, je še danes, jutri bo ali ne, kmalu ga pa ne bo in naj bo ta Stalin še tak, slovanske ruske duše ni uničil. Ta pa bo krenila zopet nazaj na pot k Bogu. In tem dušam pokazati pravo pot, je največja naloga sodobnega krščanskega sveta. Prav je, da naši slovanski misijonarji požrtvovalno delujejo vse križem sveta in razširjajo sv. vero med divjimi zamorci, med Indijci, Kitajci in kdo ve kod še vse. Ampak naš lastni slovanski svet je misijonarjev prav sedaj nadvse potreben. Po vojni bi bilo treba poslati v Rusijo dobrih, gorečih in požrtvovalnih misijonarjev, da Rusom pokažejo zopet pravo pot do Kristusa. - Iz teh razlogov moramo prizadevanje češke benediktinske provincije prav toplo pozdraviti. Vsi Slovani naj bi se v tem prizadevanju zedinili in naj bi to akcijo podprli z vsemi močmi, da se po vojni začne čimbolj živahno razvi-. jati in udejstvovati. Ne pozabite na "BARAGOVO PRATIKO" za prestopno leto 1944. Naročite si jo še danes! RAZNE NOVOSTI IN [ce RAZMOTRIVANJA Z Mt. Olive, 111. rt Hladna jesen je nastopila k, precej zgodaj in po nekaterih si krajih je že tudi slana padla, li ali suha zemlja se še vedno ni r< ohladila, ker v teku enajstih D tednov smo dobili samo en- li krat potrebnega dežja, ali ne s< zadosti. Farmarska ozimna setev se je zakasnela, ker je s1 zemlja pretrda in suha. Slab r< ^zgled za prihodnje leto. Tudi "Victory Gardens" so se slabo obnesli, kakor tudi sadje ; preden je dozorelo, je popadalo doli. Tudi krompir je obrodil pod normalo. Iz tega v se da sklepati, da se bodo to n zimo cene prej še dvignile, kot n pa znižale. Le plače delavcem p se ne smejo zvišati — poseb- r no premogarjem — in so pod v "stropom." Kaj prinese t zadnji dan tega meseca, se t še ne ve; to je že sedmi mesec £ da delajo premogarji brez no- r ve pogodbe. c j " Vojna morija je sedaj v pol- r nem razmahu in izgleda, da S gre proti koncu, kar vsak želi, 1 iker je že bolj Sodomi in Gomori podobna. Vojna je vsaka ti grozna in vsaka krivična člo- .1 i veški družbi, ali ta je čez vse "i grozna in krivična, ker je pri- ] zadeto tako hudo tudi civilno < prebivalstvo. Nove morilne iz- j najdbe pobijajo nedolžne dru- r i žine in pokončujejo njih imet- j je, kar je vsega obžalovanja 1 vredno. Ali je res treba za po- t končevanje človeštva tako modelnega in dragega orožja? ■ Za živali zadostuje puška, nož ] i; -in sekira, za «R>veTt3--5« pa to l j [ preslabo. Res žalostno. iPfrroča se, 'kako težko že r naš narod pričakuje, da bi pri- ■ ^ šli zavezniki in mu pomagali 1 osvoboditi se izpod jarma o-kupatorjev, kar je lahko ver-" jeti, k temu pa vodi še trnjeva pot. Kakor beremo, je na potu 1 v Italijo znani zagrizeni so-j vranik našega naroda, grof ) Sforza, ki je precej poznan v i VVashingonu med vplivnimi o-] | sebami. On je eden izmed ti-1 stih, ki trdijo, da je Primorje ) italijanska last, kar je prokle- 1 ta laž. Precej sumljivo se mi . pa vidi, kaj tako na hitrem drvi ta politik domov. Gotovo ^ na kak migljaj od kake gotove 'strani. Lahko se prigodi, da bo prilezel na vladni stol- 2 ček. Ako bodo Zavezniki nje- i s. govo vlado priznali, bo pri- - morsko vprašanje tmočno o-j groženo. In prav bati se je tega. Kakor se vidi, bo imel SANS še težko nalogo. Tudi '* ne vidim nič kaj odkritosrč-" nega v sestanku zavezniških V poveljnikov z bivšim fašistov- < H skim poveljnikom Badogli-[ jem; on bi ne smel več biti v e prostosti, ker se je brezpogojno podal. Poroča se tudi, da se snuje načrt, da se bodo Za-e vezniki s fašisti skupno boje-l« vali proti Nemcem, kar je a skoraj neverjetno. Kakšna lo-. gika bi bila pri tem ? Italija i-ma že od prve svetovne vojne pečat izdajsva na sebi, sedaj . se pa pa snuje novi, ako v res-niči Zavezniki to želijo in do-^ volijo. Ce si hočejo svojo čast e ohraniti, naj Zavezniki nikar ne barantajo s fašisti, — saj q jih imajo že v žaklju zavezane. | TUdi že prihajajo z načrti ~ za ureditev Evrope po vojni. J Take načrte moramo gledati ii s pridržkom in jih presojeva-L- ti na podlagi tega, odkod prihajajo. V Moskvi se jim gotovi vo smejijo, ker od tam nič po-~ sebnega ne slišimo v tem ozi-j ru in to pomeni zadosti. Ruska pot do Berlina je še pre- i - cej dolga; bližje imajo ostali ne Zavezniki. Ali če bodo Rusi iz riapredovalf v istem tempu le, kakor so dosedaj, bodo preko- za sili južne Zaveznike, maršira- jo li pod Lindenbaum v Berlin in si rekli: Balkan je tudi naš, pa Dardanele tudi, da bomo imeli vhod v Črno morjea, Turčiji se nekaj enakega že sanja. Pregovor pravi, da je ves svet norišnica. Če kdaj, bo ta rek precej resničen zdaj. Andrew M aren. -o- NA POMOČ DOMOVINI! al Cleveland, Ohio rt V mesecu oktpbru bosta dva d< važna dneva v Clevelandu. V se nedeljo 17 oktobra ima lokal- ki ni odbor št. 2 JPO-SS veliko h prireditev v Slovenskem na- ir rodnem domu na St. Clair Av.; n v nedeljo 24. oktobra ima lo- sj kalni odbor št. 36 JPO-SS do- s^ bro oglaševano prireditev v s^ Slovenskem delavskem domu n na Waterloo Rd. To sta dva d dneva, kateri)? ne bi smel za- ti muditi sleherni Slovenec ali Slovenka v Clevelandu in o- t* kolici. n Ali vas je potreba opominja- b ti in prositi, da se boste ogre- v .li za to pomožno akcijo. Me-"ne ni nikdo prosil, nikdo opo- v minjal, mene je pripeljalo na fc delo za to akcijo moje sočut- s je, zavest in usmiljenje do s rodnih bratov in sester. Pridite č sami, pokažite vaše obraze, h vaše usmiljenje in vaše po- n trebne dolarje. Vsak izgovor č je brez vsake podlage; ime n Janez Nedam in Mica Skopuh mora izginiti iz slovenske na- j selbine. > •> • b Domovina gori, domovina i krvavi, domovina umira in ča- j ka naše pomoči. Izmučeni bor- < ci in hrabri junaki samoposta- 1 vljene slovenske narodne voj- c ske bijejo smrtni boj za obstanek domovine, ki je zasu-! žnjena in obkrožena od zverskih nacijev, ki mučijo, ubijajo, ubešajo in streljajo naše najboljše ljudi. Na tisoče Slo-. vencev je že izginilo, na tisoče se jih danes bori, da jih ob- i čuduje ves svet. Ta mali slo- i venski narod ne igra vloge bo- 1 ; jazljivca, ta mali narod ne ča- ■ ka zaveznikov, da bi jih osvo- ] i bodili, ampak so vsi prijeli za i . orožje in sami preganjajo o- 1 kupatorja preko slovenskih i - mej. Mi ameriški Slovenci, ki 1 ■ smo živa veja tega malega na- s i . roda, ga v tej usodapolni uri j - ne bomo zapustili, da bi oble- . žal na tleh ter izkrvavel za- ! [ radi naše zanikernosti in indi- 1 i ferentnosti. j : In zakaj se brani in vojsku- i t je naš mali slovenski narod v j - domovini? Zakaj? Narod ima i • neumrljvo vero v življenje, v < r delo in bodočnost. Pisatelj : - Vladimir Levstik je v letu < l 1940 zapisal te besede: "Če bi se zgodilo, da bi nam - us?>da vendarle poslala skraj-; no preiskušnjo — tedaj, brat- - je, bo stvar tako preprosta, - kakor so preproste vse velike 1 s in slavne stvari: s pogumom > j svojih glavnih prednikov bo- - mo odvrgli, kar nas priklepa , - na ta minljivi svet in zahva-b lili Boga, da smemo s svojo r krvjo odkupiti svobodo in ži- j vljenje rodov, ki pridejo za £ - nami . . V teh besedah je danes ve-i ra, evangelij in pogum neu-. mornih borcev v naši rodni i zemlji, kajti ponosni so, da ži- - vijo, delajo in trpijo za velike - stvari. Da, močan je slovenski, rod. , - Tega se tudi zavedajo narod- - ni slovenski borci onkraj mor- - ja: Pisatelj Ivan Cankarje - rekel svojemu narodu: m "Tisoč lat krvavii, izkrva- vs< irel nisi! Narod mehkužnež bi ne dušo izdihnil in še sveče bi mu jii ne žgali, še bilj bi mu ne peli! gl* Ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrujen, komaj zrna- tel ješ pod sovražno pestjo in bi praviš:-t Ta burka je stara že obi tisoč leti" S temi besedami se danes narod tolaži, da bo tudi enkrat nekje konec trpljenja, kajti le iz trpljenja drži cesta v svetlejšo bodočnost. V krvavečih zarjah slovanstva se oblikuje- g£ jo proroške besede goriškega m slavca, pesnika Gregorčiča: se Kdo je on, ki vstaja čez li veke na dan, kdo on je, junak velikan- W ski, Š1 Poglejte v obraz mu, obraz 01 vam je znan: M to narod je, narod ta SLOVANSKI! C Rojaki, Slovenci v Ameriki, C« ali se zavedamo časa, v kate- o< rem živimo — za nas in naše $ dediče v domovini. V Sloveniji m se dobro zavedajo, zato se ta- lc ko junaško bijejo, tam ni stra- Si hopetcev, bojazljivcev in o- V mahljivcev, tam je močna in S neugnana volja naroda, da si'SI sam pomaga do svoje lastne svobode ter odpre pota za C svobodo vsega sveta. To dela J naš junaški slovenski narod, o da ga občudujejo vsi demokra- $ tični narodi po širnem svetu, g Ponosni bodimo, da smo del tega naroda, ki stoji na strani pravice in resnice, kajti le % borba, boj pravice, je pot v življenje. z Vnedeljo 17. oktobra v Cle- I velandu in v nedeljo 24. okto- c bra v Collinwoodu bo sloven- c ska narodna zavest v teh na- i selbinah pokazala prave in 0 čiste obraze ter se izrekla s , hvaležnostjo za naše svetov- ] ■ no znane slovenske borce, ki n ■ čakajo na našo pomoč, ko mi- ^ i ne vojska. v l Ali boš na prireditvi? Ali pri- 1 • pelješ s seboj prijatelja? Ali j b boš opozoril vsakega, ki ti je č l • prijatelj ali znanec? Ali si - pripravljen poseči v žep ter ■ odmeriti tvoj narodni davek, - kot ti veleva tvoj stan in tvoja; i - dolžnost? Menda j a, če si še Slovenec ! Janko N. Rogelj. 1 -o- POROČILO IZ PENNSYL- ] ; VANIJE 1 C&nonsburg, Pa. 1 ; V naši naselbini je vse pu- - sto in žalostno, ker so vsi mla- - di fantje odšli. Velike jih je ■ - bilo že poslanih čez morje. - Dva sta že padla za domovi- - no. To sta bila Bobby Verček i i in Frankie Sterle. Od obeh je - bilo že poročano v tem listu, i Bila sta moja soseda. Jako doli bra fanta sta bila in cela na- - s selbina žaluje za njima. Pri-i; zadetim moje sožalje. V urad cestnega nadzorni-.- ka (road supervisor) je bil že - tretjič izvoljen naš dobro poznani rojak Mr. Ignacij Tom- i- šič. Rad pomaga vsakemu, če v le more, zato ga spoštujejo ne a le Slovenci, ampak tudi ljudje v drugih narodnosti. Je pravi j mož in poštenjak in je naro-u čen na naše katoliške liste. Pri tej priliki naj omenim, n da je bil prvi Slovenec, ki je i-' bil pred leti izvoljen v urad cestnega nadzornika, Mr. Mi-l, chael Tomšič. On je takore-e koč pokazal, da so tudi Sloven- i n j ci zmožni takega dela. Toda i- vsak začetek je težak, tako i a je bilo tudi v tem slučaju. I- ] i- menovani rojak je moral dati o preorati vse ceste, potem jih i- pa posipati s tistim rdečim pe-a skom, da imamo danes lepe ceste in se lahko vozimo po i- njih v avtomobilih ali pa v i- včlbarju, kar že ima kateri na li razpolago. Ko je bil Mr. M. i- Tomšič v tem uradu, je bila e velika brezposelnost; če je dal enemu delo, se je pa dru-l. gi jezil. Moral je biti zelo pre-l-; viden, da je delo razdelil in dal vsakemu priliko za nekaj e dni dela in zaslužka. Pa saj pravijo, da še Bog ne more vsem ustreči. Nekateri ljudje ne bodo nikdar hvaležni, če bi jim prav breskove koščice na glavi tolkel. Lepo pozdravljam vse čita-;elje tega lista in mu želim, da si nas kmalu zopet vsak dan )biskoval. Rose KralL BLAGAJNA POMOŽNE AKCIJE f Chicago, 111. ^ V mesecu septembru je bla- ° gajna Jugoslovanskega po- 1 možnega odbora, slovenska " sekcija, napredovala za $2,- ^ 731.67. Prispevali so sledeči: * Mrs. Mary Omejc, Walley, E Wash., $4.00; Mrs. Mary P Škerjanc, Republic, Pa., $2.- ? 00; John Okoren, Harrietta, V Mich., $5.00; Louis Ambrožič, J tajnik lokalnega odbora št. 3, 11 Chisholm, Minn., $206.60; A. 2 Cedilnik, blagajnik lokalnega 8 odbora št. 34, Detroit, Mich., 1 $100.00; Anton Zornik, Her- 1 minie, Pa., $50.00; John Do- 1 lene, tajnik podružnice št. 9 J SANSa, Willock, Pa., $5.68; 1 Vincent Cainkar, predsednik J SNPJ, $2,000.00; obresti na 8 Skala National Bank $31.39; < Waukegan and North Chicago j2 Comm. čhest, Inc., $270.00; ( John Vitez, tajnik lokalnega ' odbora št. 29, Barton, Ohio, $7.00; in Martin Jelene, bla- | gajnik lokalnega odbora št. 4j£ Ifthqboygan, Wis., $50.00. Denarja je sedaj v blagajni $58,603.40. Odkar obstoja ta odbor,1 znašajo vsi stroški le $59.50. i Kupilo se je v zadnjem mesecu za $10,000.00 vojnih bon-dov. Sedaj imamo investiranega v vojnih bondih že $56,-; 073.50. Hvala lepa vsem, ki so darovali denarne prispevke v mesecu septembru. Prosim vse lokalne odbore, da naj 1 vsak mesec odpošljejo nabrane denarne prispevke, da bomo večjo vsoto kazali v naši glavni blagajni. i; Leo Jurjovec, gl. blagajnik JPO,SS. -o- t; ZLATI JUBILEJ V SLIKAH Cleveland, O. ! V fari Marijinega Nebo-vzetja na Holmes Ave. bo v slikah ponovitev zlatega jubileja Msgr. Rt. Rev. Vitus Hribarja v nedeljo večer dne 17. t. m. Kdor ni mogel biti takrat - navzoč, ta bo sedaj lahko vi-; del vse*, kar se je ta dan vrši-. lo v cerkvi, ali zunaj cerkve - v sprevodih, kakor tudi to, kar c se je na večernemu programu ; vršilo na odru. Tudi iste pesmi . se bodo slišale; ponovitev bo - popolna. To pa ne bo edina slika, da- - si je vredna sama enovečer-nega programa. Pokazane bo- - do še druge slike, kakršne še 2 niso bile pokazane. Take pre- - stave naj nikdo ne zamudi. - Vršila se bo v Domu na Hol- 2 mes Ave. začetek bo točno ob 3 7:30, glasba se bo začela v 3 dvorani že ob 7. uri. Pridite i točno! Zaključek predstave - bo ob 9 :30. A. G., lastnik slik. --o- a V POMOČ SLOVENIJI i Pueblo, Colo. Podružnice SANSa v Pueb- - lo, Colo., so imele sejo 28. sept. -1 in so sklenile, da priredijo ve-i selico 17. okt. zvečer v dvora-3 ni sv. Jožefa. Zatorej poziv- - ljamo vse, kateri hočete poma-;i gati rojakom v stari domovini, i da gotovo pridete na veselico. Nadalje je bilo sklenjeno, 3 da priredimo Slovenski dan 0 12. dec. na Bessemerju v Na-v rodnem domu. Tam bomo ime-a. li govornike, petje, mogoče tu-. di igr- Bilo srečno I _ i ----------- Sttan 2 * Potek, 15. oktobra 1043 AMER1KAHSK1 StQVlttgC TO JE BILO JAPONSKO LETALO Stran 3 VOJNI DOGODKI ZADNJIH DNI Vojna se vleče naprej. Tisti,lis ti so prerokovali pred par te- Č Ini, da bo vojna končana že le- k tos, so prehitro računali. Bolj fc blizu so s svojimi ugibanji o za- j ključku vojne gotovo oni, ki na- J povedujejo, da se bo vojna kon- c čala pozno prihodnje leto, ali c pa v letu 1945. \ Tisti, ki so napovedovali, da ji se bo vojna končala že letos, so 1 svoje pričakovanje zajemali iz i j navdušenja, ki je nastalo, ko so t v Rimu odstavili Benita Musso- i linija. Takrat je premnogi pri- : čakoval, da bo vsa Italija kapi- i tulirala in padla brez večjih bo- ] jev Zaveznikom v naročje. Toda tisto skoro dvotedensko me- i čkanje z Badoglfcjevo vlado je i ves načrt precej zakasnilo. ] Nemci so dobili priložnost, da ] so premestili nekako 20 do 25 j: divizij v Italijo iz drugih dežel ] in zdaj potekajo prav krvavi in ■ hudi boji za Italijo in morda bo p trajalo mesece, predno bo Ita-1: lija očiščena Nemcev/ Vendar pa se borba obrača vedno na bolje. Tekom zadnjih dni se je položaj za Zaveznike zdatno izboljšal. Dobra četrtina italijanskega škornja je že skoro v zavezniških rokah. Za-' sedba Foggije daje Zaveznikom najboljšo letalsko bazo v vsej južni Italiji. Važni otoki j Sicilija, Sardinija in Korzika v ( zavezniških rokah so velike strateške veljave. S tem je Sredozemlje popolnoma vzeto iz sovražnih rok in zavezniška plovba se zdaj lahko neovirano nadaljuje med vitalnimi točkami Bližnjega vzhoda, med perzijskim zalivom in Indijo. S zasedbo južne Italije pa prihaja Zaveznikom še druga nadaljna ugodnost. Jadran, ki ga je do italijanske kapitulacije stražila italijanska mornarica, je zdaj prost in odprt za ofenzivo v ozemlja Jugoslavije. Da je Jadran Zaveznikom že odprt, kaže dejstvo, da so se ' jugoslovanskim gerilcem pridružili že angleški častniki in med njimi so že angleški in a-meriški poročevalci. Priti so morali po morju po Jadranu do jugoslovanske obale in se tam , j izkrcali in pridružili gerilcem. -' Če je bilo to možno, potem lah- - ko pričakujemo, da kakor hitro j bodo Amerikanci in Angleži - potisnili dovolj proti severu - Nemce na italijanski celini, bo- - :do skušali čimpreje invadirati, ii ozemlja Jugoslavije in pritisk proti donavskim nižavam se bo! a i pričel. S tem bo nastala za o Nemce tretja fronta. Pričaku-. z i jejo pa tudi četrte in pete fron-1 o te. Četrta ima priti iz Korzike >- na francosko celino, peta pa na i- zapadu. Kadar te fronte nasta- | i- ne jo, bodo imeli Nemci obilo j )- posla. »- Nemci nimajo tekom zadnjih i- šest mesecev nikjer nobenega e uspeha. Lahko se zapiše da te-:>. kom vsega leta ne, od oktobra a lanskega leta naprej, ko jih je 5 začel prijemati v Egiptu gene- ! ral Montgomery, nato ameriška n vojska v Afriki; nato je sledil •o nemški polom pri Stalingradu i- in od tedaj naprej gre slava - nemške vojske in njenega orožja ija navzdol. h Rusi so potisnili Nemce od ce jStalingrada za skoro 500 milj j j i-j nazaj proti zapadu. Če ruskih , še .armad ne zaustavi predolgo sla-a- bo jesensko vreme, bodo prodi- ii-;rale dalje in lahko se dogodi,, v j da bodo pred božičem stale na | ki; nemški zemlji. Nemška moč v gre navzdol. So Nemci trdo-j ce vratni borci in prefrigani in j e- zraven zelo izurjeni, a viri od-iz povedujejo in bodo vedno bolj ] ca in bolj. Iz italijanske celine, ko io si Zavezniki enkrat dobro or-a- ganizirajo svoje letalske baze, r- bodo dosegali iz Italije vse Po- donavje, nemške tvornice v Av-3a striji, na Češkem, v Rumuniji j ?a oljne vrelce in bodo zadajali ki hude udarce na industrijske in a- prometne žile Nemcev. Ko bo-a- do Nemcem začeli zadajati ob- ' za čutne udarce tu, potem nemška te, moč ne bo dolgo vzdržala. j že Hud zavezniški sunek na: se ' balkanska ozemlja pride naj- ! ri- brže vsak čas. Tja se Zavezni-in kom mudi radi političnih razlo-a- gov, da ne pride tja preje Jože so s severa in vzhoda in morda i io tamkaj ne uveljavi svoje na-m vzočnosti. JUGOSLOVANSKA GERILSKA FRONTA JE VELIKA FRONTA Poročila agenture Associa-, ted Press preteklega tedna iz Londona so naznanjala, da se je razvila fronta jugoslovanskih patriotov v fronto velike- i ga obsega. Na desettisoče jugoslovanskih domoljubov se je vrglo v srdite borbe z nemškimi četami počenši od srede Jadranskega morja . pa do severovzhodne Italije, in udarjalo na Hitlerjeve linije, ki so v jugovzhodni Evropi močno raztegnjene. Split na jugoslovanski obali Jadranskega morja; pristanišče Sušak, 175 milj bolj na sever, poleg Italiji pripadajoče Reke, in ozemlje okoli Gorice, približno 25 milj nad Italiji pripadajočim Trstom, so bila središča najtežjih bojev, v katerih je bilo vdeleženih mnogo nacističnih divizij — tako br- 1 zojavlja A. P. poročevalec Wil- < liam Smith White. Boji so se ! razvili tudi še v nekaterih manj važnih pokrajinah. Nemška vrhovna komanda je priznala težo te vojaške na-f loge, ki jih je presenetila v tre- 1 notku resnih porazov na Ru- i skem in v Italiji, s tem, da je ] objavila za boje v goriškem i 'okraju — "Slovenske in komu-| »;nistične tolpe" so izgubile več! - j kot tisoč mrtvih in "nekaj tiso--jčev ujetnikov". Baje je zdaj - j nemškim četam prepovedano t - napraviti še več ujetnikov. i Berlinski radio je poročal - o srditih bojih v pred-gorah - Dolomitov, med Benetkami in l Trstom in je dejal, da je vse to - ozemlje za nemške čete nevar- ■ no. Nemška ojačenja prihajajo baje tudi z največjo naglico v i kraje ob dalmatinski obali, s1 •ikaterimi nameravajo nekoliko ■ razbremeniti one nemške čete, ; ki so v dveh tednih najtežjih bojev zasedle Split. Glasom vseh v Londonu razpoložljivih informacij je verjetno, da bo približno 25 nemških divizij v najkrajšem času .zaposlenih v teh plamenih balkanske vojne, j odvzetih z ramen zaveznikov.* Še večji pa je pomen teh bojev kot dokaz, potrjen v obširni preizkušnji, kaj zmorejo pod-jarmljeni, kadar udarijo nazaj na Hitlerja — z železno disci-, plino, s podporo in na podlagi nasvetov zavezniških častnikov, i POJASNILO Francek: "Očka, povej mi, kaj je večnost." Očka; "To je nekaj takega, kar se nikjer ne začne in nikjer ne neha." Francek: "Aha, že vem: torej nekaj takšnega, kakor je vrtiljak!" ___ MjALJ UČENJAK Učitelj: "Tonček, -povej, kdaj je bil zgrajen Rim?" Tonček: "Ponoči!" Učitelj: "Kje si pa to neumnost slišal?" Tonček: "Saj ste nam zadnjič sami povedali, da Rim ni bil zgrajen v enem dnevu." Ameriški in avstralski borci kramljajo po doasačo pod paroijo imaMffwwif liimili nika na Lae letališču. Nova Guineja. Siraiegično letalsko oporišča ja bilo savseto. potem ko so bili , Japonci temeljilo pretepeni. TO IN ONO IZ 2IVUENJA IN SVETA NAPAČNI ODGOVOR j Nekje v južnem Pacifiku se ] je lj*fc. Sandy Aiello iz Mones-; 1 sen, Pa., privzdignil na enem ■ ! komolcu in zavpil: ^Katera kompanija je na naši levj strani?" Iz džungle na otoku New i Georgia je prišel odgovor: ; "Tukaj kompanija B. Pridite doli!" ; j On in njegov oddelek so ta-i koj začeli streljati. Ubili so *; 23 Japoncev. x "Vedeli smo, da niso bili na-» ši fantje," je razložil Pfc. Aie-• llo kasneje. "Vidite, mi sami " smo kompanija B." i —<>— 1 j ZOPET NEKAJ NOVEGA Iz vojnega odmerjanja se je ravnokar porodilo novo de-"i te, da govorimo bolj poetično, 1. namreč fižolovi podplati, to se j pravi, podpfati' napravljeni iz 1 "soybeans." Pričakujejo, da bodo nove vrste podplati po-stali zelo popularni to zimo. Narejeni so iz prosojne pla-' i stične snovi, ki sestoji v glav-1 nem iz sojskega fižola. MNOGO ODPUŠČENIH IZ VOJSKE Vojni oddelek poroča, da je bilo v dvajsetih mesecih, t|tQjeod Pearl Harborja do I konca julija 1943 že 208,296 j ! mož odpuščenih iz vojske. Iz'i 1 j statistik vojnega departmenta ] -! je razvidno, da je med odpu- ; ; ščenimi vedno več takih, ki so i - i nefeposobni za bojevanje za- ] i radi živčne in duševne obole-'; Hlosti (neuro-psychiatric ca-^ ses). To so podobni slučaji ka- ] I koi\so bili tako imenovani ^ l| "shell-shock", slučaji med pr- l 1 vo svetovno vojno. ji > -o--i; DOLGO BO TREBA PLAČE-1 » VATI. Iz seje The Controllers In-1 stitute of America, ki se je \ ' ravnokar vršila v New Yorku, ls ' posnemamo, kako si trgovci j predstavljajo povojno dobo. t Med drugim so razni govorni- \ ki napovedovali naslednje: s | vlada bo potrebovala 20 bili- s i jonov dohodkov na leto. Do- i hodninski davek na posamez- c ^nike ne bo znižan pod zahte- c ve za leto 1942 še mnogo mno- i ; go let, toda korporatni dohod- \ ninski davek bo po malem zni- t ■j žan, in davek na odvišni do- l biček bo odpravljen. Pfav 0 ? verjetno je, da bo uveljavljen t splošni prodajni davek, med- e tem ko bodo zapuščinski dav- i j ki in davki na darove združe- n I ni v skupen prenosni davek. -o- DIŠI PO ČESNU Po raznih krajih v Z. D. se S | vršjo poskus, če bi tam uspe- n val česen. Vsled vojne dobiva- s mo mnogo manj česna iz Ev- k rope, kakor smo ga prej. Le- s ta 1932 so Z. D. uvozile 3,284 g ton česna iz iz Španske, Itali- n je, Meksike in Čileja. V Z. D. pa je leta 1941 pridelala Ca-. i lifornia 6,630 ton, Louisiana i 1,050 ton in Texas 570 ton. —o- i ŽE POROČENE ALI PA BODO KMALU r j Morda že veste, morda pa še ne, da je 20 procentov vseh - vojakinj pri WAC poročenih, največ z možmi ki so pri voja- ~ kih. Kot vse kaže, je pa še več 0 takih, ki so zaročene z vojaki, mornarji ali marini; tako - kažejo osebne statistike, ki jih - je objavil glavni stan WAC ii vojske. Povprečna starost žensk, ki sedaj služijo pri WAC, je 24 let. Več kot polovica jih je graduiralo sre- e dnje šole (high school), četr-s- tinajih je hodila na kolegij, >, in mnogo jih je graduiralo na e kolegijih. Tako poročene ka-z kor zaročene WAC-kinje so se a izjavile proti personelnim u->- radnikom, da so pristopile v prvi vrsti zato, da bi pomaga-i- le prej dokončati vojno, pa da r- se tudi počutijo bližje in bolj sorodne s svojimi možmi in za-j ročenci, če tudi same nosijo vojaško uniformo. -o- a NAJVEČJE LETALO i, PREIŽKUŠENO ° Washington, D. C. — Mor-6 nariške oblasti za letalstvo so z v soboto preizkusile 70 tonsko a letalo, ki nosi ime "'Martin l", Mars". Je to doslej največje le-° talo. Pri preizkusni vožnji je j letalo vzdržalo neprestano v zraku 32 ur in je prevozilo i-14600 milj daljave, kakor iz - Baltimore v Berlin. Letalo je »i j vzelo s seboj gasolina za cel že- lezniški tančni voz in 22 oseb. Vsa skupna teža letala je znašala 141,000 funtov. -o- OGROMEN SLOVAR Kitajski listi naznanjajo no-e vieo, da bo kmalu izšel kitajski > slovar, ki so ga kakor pravijo, 1 pričakovali že dvesto let. Izšel - bo prvi zvezek kitajskega slo- - varja. Dosedaj je bil na svetu : samo en zvezek, ki pa je zelo - star in je že 200 let, odkar je - izšel. Ima štiristo oseminsedem- - deset strani. Za nekatere bese- - dice je po enajsttisoč različnih - načinov uporabe in oznak. Slo- - var ima vse. Izšlo bo še devet in - trideset zvezkov v desetih letih. : Teh štirideset zvezkov bo imelo r okoli 24.000 strani. V slovarju i bo 60,000 besednih korenov za - enako število podobnih besedi. - Besede so razvrščene po besed- - nih družinah in ne po abecedi. —o- V ENI SAMI URI . . . - Osrednji statistični urad v j Stockholmu je po dveletnem - napornem delu z ogromnimi - stroški več milijonov švedskih . kron izdal statistiko, kaj se na . svetu zgodi v eni uri. Med dru-; gim je omenjeni urad sgfctovjl . naslednje: V eni uri umre na svetu 4600 ljudi, rodi pa se jih 5400. V istem času se zgodi 198,000 zločinov, od katerih ostane 21,000 nekaznovanih. Ljudje pojedo v eni uri 30 milij. kg krompirja, 25 milij. kg kruha, 3.8 milij. kg mesa, 3.5 milij.-kg rib in 100,-000 ton sladkorja, pokade 180 ton tobaka, porabijo 125 tisoč ton premoga in požgo 160,000 ton mineralnega olja. V vseh svetovnih tovarnah izdelajo v eni uri 7500 avtomobilov ter približno 2000 ton papirja, po večini rotacijskega papirja za časopise. V eni uri razpečajo 1,700,000 izvodov časopisa. Ljudje napišejo eno milijardo in 200 milijonov pisem in oddajo 115,000 brzojavk. -o ČE ŠE NISTE SLIŠALI... V vseh abecedah, razen v a-, besinski, je prva črka "a". A- besinci so jo postavili šele na f trinajsto mesto. ■•'-'* ! •' Od vseh iger ima .rdeči • sov-| jetski diktator Stalin najrajši šah. Do sedaj pa še ni bulo nik-| dar slišati da bi.bil Štaljn kakšno šahovsko^ partijo: izgubil. Njemu je pač lahko, ko se mu pri tej igri hi treba zanašati samo na svojo šahovsko pretka-nost, pacpa tudi na strah, ki ga ima pred njim.njegov našferot- 'nik za šahovnico. ' 7 * • * ■ ' . * ■ ■ - Trinajst ipiiic je treba napeti, če se hoče človek nasmejati, če pa hoče premakniti trepalnice, pa kar 50. Zato je boljše, če se smejimo, saj to stane vendar manj truda. v ' • v rt . ■ Morfij so začeli v zdravilstvu uporabljati Šele 14 let potem, ko so njegovo moč odkrili. ♦ Od časov Aleksandra I. dalje so ruski vladarji nosili tudi naslov velikega vojvode Fin" ske. * Takole je mislil-Shaw o zdravnikih in njihovih nasvetih:- "Kadar- z bolim, vselej vprašam za svet najmanj pol ducata zdravnikov. Različnost zdravniških ugotovitev in navodil me prepriča, da še vedno najboljše storjm, če se zdravim po svoji pameti." UTRINKI Kdor spomladi ubije, čeprav le eno miš, ubije jih sto. » » * Jesen je bogata, zima roga-ta. e * e Ni ga podjeda od hude?* soseda. • * e Med dobrimi sosedi je dobro živeti in dobro umreti. • • • Dober sosetj ie boVJftj hego defeet stricev. KAKO SO NEMCI ZAGRABILI ŽARIM Italijanska neodločnost in o počasnost je zakrivila, da so ni Nemci na hitro zasegli italijan- bi sko prestolnico in postali go- ct spodarji vseh važnejših točk v o] Italiji. Ameriški poročevalec st Cunningham opisuje te dogod- ci ke in pravi, ko bi bili imeli Ita- k lijani malo več prisostnosti du- k ha, kakor so ga imeli v tistih 11 urah, ko se je maršal Badoglio K podal v imenu Italije, bi bilo B lahko vse drugače, kakor je. n Tako pa se je zgodilo, kakor se t\ je. Nemci so hitri računarji in k hitro ravnajo in so v tem nad- Is krilili Italijane. g Tisto septemberako jutro, ko F je prišla vest o brezpogojni u- a daji Italije, je nastala po vsej ž Italiji velika zmešnjava. Ljudje t so jurišali in se veselili konca ' 1 vojne, ne uvidevajoč, da za Ita- I lijo prihaja nova nevihta, ki ho 1 divjala po vsej deželi z veliko 1 srditostjo. Vlada pa tudi sama t ; ni vedela kje se je drži glava. 1 Dasi je imela cel teden časa ni j * pripravila ničesar, da bi bila z i organizirano silo prijela v roke 1 ■ vlado, razne uprave, obrat že- ! * leznic, itd. Nemci, ki so imeli po < 7 vsej Italiji svoje špijone so go- ] » tovo vse to opazovali in se tudi 1 ? pripravljali za vse morebitne - slučaje. Italijani sami pa se ni- : ) so prav nič zanimali, da bi opa- ] l zovali in pazili na Nemce kaj ti ; 3 delajo in kako se pripravljajo. < Dne 9. septembra so se že za-n čeli spopadi med italijanskimi " in nemškimi četami v bližini Bi-" ma. Nemcev ni bilo tako veliko. a Dobro organizirana divizija bi 1 lahko obvladala ves položaj, pa niti te ni bilo. General M&r-l" teli, bivši član vlade je poročal n _ a o teh bojih vladi, ki se pa tedaj 0 ni znala hitro pripraviti na o-i- brambo. V neki ulici so imeli >- celo vrsto tankov in druge v opreme, na mesto, da bi razpo-c stavili na potrebna mesta. Nem-l- ci so potem še ra7širili sami ne-t- ke vesti, da se Nemci na nekem i- kraju bližajo mestu, nakar so h Italijani šli na dotične kraje, io Nemci pa po drugih potih v io Rim. V dobrih par urah je bilo e. mesto že v nemških rokah. Naje to so se vršili v predmestjih ne-in ki razgovori med Italijani in i- Nemci in celo prišlo je do dogovora, da bodo Nemci ostali v ' [O predmestjih in obdržali le rim-u- sko radio postajo in nekatera ej železniška križišča, mesto saje mo pa da bo ostalo takozvano ca "prosto mesto", da se ga očuva a- pred bombardiranjem in uničeno njem. Ali so Italijani nemškim leo besedam verjeli ali ne, se ne ve, na toda tekom prihodnje noči so 'a. Nemci privedli celo divizijo vo-ni jaštva in zasedli Rim. Ko je na-, z stal dan, so po rimskih ulicah ke korakali naziji z nasajenimi se- bajoneti, za seboj vozili strojni-po ce, lahke topove in nemški tan-jo- ki so ropotali po kamenitem idi tla"ku mesta Rima. ne Kakor pa zgleda zdaj, bodo ni- Nemci najbrže srdito branili >a- Rim pred Zavezniki. Predno se 1 ti bodo umaknili iz njega, ga bo? jo. do najbrže sami popolnoma o-sa- pustošili in odvedli iz njega vse, mi kar se bo dalo. Nemci so silno jezni na Italijane radi udaje ko Zaveznikom in pravijo, da je to aj najbolj zahrbtna in sramotna ar. izdaja, kar so jo Italijani še čal kedaj napravili. ______ POROČILO 0CIVIDCA 0 RAZVOJU BITKE PRI SALERNU Lt. Commander Frank C. Grisfner, ki služi v mornarici, je pretekli teden kot očividec opisal 'bitko pri Salernu. Imenoval je divje borbe -na obali "krvavo, g]*do stvar, katere morčU ne boste radi slišali." Toda, kar nam je povedal, je opis 'tega, kako so britanski in Amerikanški člani zdaj že slavne ^^5. armade odbili najhujše napade, fcir so jih bili naciji zmožni, ter tako izvojevali zmago. ^ V opisu izkrcanja je Com-friandet Gfismer poudarjal zaščito, katero so dajali lovci in bombarderji rt a š i m četam. "Prednost, ki smo jo imeli nad Nemci v polnem obsegu je bila — premoč v zraku, mnogo premoči." Takoj po obstreljevanju iz topov mornarice, so se izkrcali britanski komando oddelki, a-meriški Rangerji in tehnične čete mornarice. Commander pravi: "Ti so vedno prvi." Komando oddelki in Rangerji so pospravili z gnezdi strojnih pušk in baterijskimi pozicijami, strelci, ki so se vkopali, in z možnarji. "Vse to že dolgo predno se je naša poglavitna sila sploh izkrcala." Prvi nemški protinapad se je začel ob desetih zjutraj in je bil, kar je Commander imenoval "Julu": tiger tanki, kakor jih imenujejo Nemci, ki streljajo iz svojih hudobnih 88-mili-meterskih topov, so se pognali naravnost doli proti morju, v sredo, preko in vse naokoli naših mož, ter so razbijali povsod na majhne koščke naše ljudi in njihovo opremo." Nemški napad je pregazil, poroča Commander, britanske in ameriške vojake, ko da je "valjar za drobljenje kamenja". Vojaki so se umaknili, toda komando oddelki, Rangerji in tehpične čete so se zagrizeno 1 držale na obali. "Takorekoč i dobesedno z ?obmi so se zagri-;] zli v kamenje in z nohti izgre- 3. bli luknje, v katerih so se skrili i, povsod, kjer jim je uspelo, da c se infiltrirajo v gričevje." !- Skupina angleške infaterije, ti kateri se je posrečilo, da se e vkoplje, se je nahajala v svojih " lisičjih luknjah ob zidovju ita-e lijanske mlekarne. Nemški na-n pad jih je tam presenetil in Commander je z naslednjimi e besedami opisal, kaj se jim je ji pripetilo: "Eden nemških tiger li tankov je šel tam skozi ponoči. Približno 300 jih je obležalo, i- Iz tiste pozicije se ni rešil niti i- eden. Puške in strojnice, in vse, d kar so imeli v svojih nahrbtni-i. kih, je ležalo razmetano vse na-d okoli. a "Te zasebne stvari, pisma od h doma, fotografije domačih, vse skupaj poškropljeno s krvjo in z potisnjeno v blato, je dajalo tej ii vojni neko silno osebno noto ... ^ vse te privatne stvari so se ti e zdele, da so Živo meso in kri r svobode, katero je nacistični k tank pohodil in pregazil." o . Toda drug podatek, ravno o b tej poziciji, o katerem je poro-čal Commander, je bil posebno n značilen za borbenost, ki je to 0 obalo in mostišče napravila var- - no, in nam zdaj podarila Nea-pelj. Nekaj ur pozneje je na- e letet na istem mestu na britan-e skega vojaka, Jci je mirno ku- - hal svoj čaj ob tistem zidovju. r "Podarili so mi ga . . -." je de- - pal. Skupina teh britanskih vO- - jakov je bila navidezno čisto 1 mirna in prav nič razburjena, r pač pa zelo odločna. Naš pri-. jem na obali je bil takrat že l ogromna pest, ki je Nemce tako i trdo davila, da so se morali umakniti." -, Commander je tudi povedal, j da sta bila le prva dva dneva t zares odločilna. "V teku teh . dveh dni", je zaključil svoj . opis, "so bile spremenile teh-i nične čete obalo v zavezniško > bazo. Obzorje je bilo kar za-\ senčeno od zavezniških letal. . Nemci pa so se začeli umikati." Office of War Information. ali IMA ŠANS se kaj pomena MED NAMI? TTT * Vse pričujoč« pisanje bo se- ds yed» z« naše ljudi le toliko pre- ro pričevalno, kolikor mu bodo da- vo 11 prav vojni dogodki v naii stari domovini in tam okoli. Ako jei se zgodi, da bodo partizani kon- nj čno res triumfirali, bodo ljudje — dejali, da je vse to pisanje pra- gs zno... Mi se zavedamo, da to na- se daljni uspehi partizanov mo- di g oči. Mogoči so zlasti, ako se zgodi, kar nekateri napovedu- loj jejo: Pavelič bo kmflu padel in uč ves hrvatski narod bo pritegnil ki k partizanom ... Italijani beže da iz klešč Mussolini j a in oiivlje- n« nega fašizma in se pridružuje- še jo partizanom . . . Avstrijci u- n« hajajo iz nemških vrat in po- sn množujejo vrste partizanom... di Tako in podobno trdijo neka- te teri ali vsaj napovedujejo, da se bo zgodilo. Celo taki bo, ki trdijo, da se bodo Srbi vedno v večjem številu trgali od Mihaj- vi loviča in drugih srbskih skupin m ter hiteli k partizanom ... ce Mi smo gluhi in slepi za take Sj napovedi. Toda kot je stanje in danes, ko nastajajo te vrstice, rc je Slovenija — naša uboga Slo- S, venija! — trdno v nemških kle- v' ščah in ji preti pogin — ne brez je vse krivde partizanov ... P< Toda četudi se vse to zgodi, ui kar nekateri napovedujejo, o- g< stane še Vedno res, da se SANS ne more In jwysme oddaljiti od d nalog in smernic, ki. mu jih je v< dal Slovenski Kongres. Resolu- u cije, sprejete in slovesno raz- p glašene na Kongresu, so vezale g takoj in vežejo še danes. In te s] se predvidevale drugačen raz- ti voj - biti nad narodom! Kako drugače naj si razlagamo geslo, ki ga je vrgel v svet SANSov predsednik češ: Kaša dolžnost je, da narod poučimo! Nikakor ni res! SANSova naloga je, da se da od naroda poučiti in se ravnati po smernicah, Id jih je na kongresu od naroda dobil. Ako pa misli, da ga narod s svojimi resolucijami, ki Se vedno veljajo, nič več prav ne uči in mu ne daje več pravih smernic, naj položi svoj mandat nazaj v roke naroda, od katerega ga je dobil! Kar se pa tiče poučevanja naroda, naj si nekateri SANSovi člani nikar ne laste edine pravice, da zgolj v svojem smislu narod poučujejo. Je pa že precej naših ljudi tudi še izven SANSa, ki kaj vedo o položaju, in so prav tako upravičeni narod poučevati kot g. predsednik SANSa. Narod ni slepo orodje v rokah nikogar. Narod opazuje dogodke z odprtimi očmi ini posluša informacije z odprtimi ušesi. Ob svojem času bo spregovoril. Samo priliko mu dajte! Informacije, pravim. Zavedam se pa, da narod ne more vedno ločiti med pametnim poučevanjem in jrolo vsiljivo propagando. Taka vsiljiva propa-: ganda je na primer tista, ki s sku&a nas vse prepričati, da je . tudi vsa Slovenija že v "Tito-► vih" rokah,, bodisi v resnici ali • vsaj po svojih simpatijah. Res-i niča pa je, da poročila, ki pri- - hajajo naravnost iz Slovenije, o Titu kar nič ne vedo, ampak sa- i 0 partizanih Osvobodilne - Fronte, W»o pod vodstvom Komunistične Partije in delujejo brez krinke xa sovjetizacijo . Slovenije. "Delujejo" pa za ta - cilj največ s tem, da izvajajo "čistke" nad ljudmi, ki niso vneti za sovjetizacijo Slove- - nije .. . e Dalje je resnica, da danes Nemci na najbolj barbarski način trebijo slovenski narod in >- drže trdno v kleščah vso Slovenko — tu med nami se pa skuša narediti vtis, da je Tito s svo-e Ijimi partizani takorekoč že "od-a rešil" naš narod in nam ni tre-y. ba drugega ko pošiljati pozdra-n ^e partizanom ... j. Ako bi bilo to resnica, potem o- je SANS po nalogah resolucij, a. ki so mu bile naložene na Slovenskem Kongresu, zastarela >if ustanova in naj se razide! —d ENA IZMED RESOLUCIJ SLOVENSKEGA KONGRESA V mislih imamo na tem m&-| D stu eno izmed resolucij, ki «e mi : takole glasi: sku] "Mi delegati in delegatinje, ti "1 zbrani na Slovenskem Narod- ali i nem Kongresu v Clevelandu na "kl< dan 5. decembra 1942, s tem Bku sklenemo pozvati vse svoje a- Člo\ meriške rojake in rojakinje slo- svo venskega pokolenja, da du, 1.) . . . . me1 2.) . . . . hitl 3.) naj stremijo za odinstvo brs Inif^t^ iunalovsoike Araerikaac« — 4a n. one hrvik««. » »M.,, ost , te~n ali pokol«, j« — ta .4- m ionih Narodov ... P" • • • pr» Pomudimo se nekoliko pri tej žil resoluciji! en Prvič je kar gotovo, da ta resolucija veia v« Slovence v Sl< Ameriki in jih je vezala že od že . hipa, k« je bila izglasovana, p* Torej bi ne smel predsednik na SANSa prav nikogar opraviče- U: vati, ki očitno krši slogo, h ka- Si teri se je z drugimi vred sloves*, sn ho zavezal« ^m^m mim - rn i K Drugič je jasno, da ne "stremi za edinstvo v naših lastnih gl skupinah" tisti, ld javno sramo- 0 ti "klerikalce" ali tu med nami ali one v starem kraju, zakaj . "klerikalci" so tudi ena naših skupin in so poleg tega toliko človeški in toliko ponosni na svoja načela ter uspehe v narodu, da si ne dajo brez ugovora metati blata na glavo. Kakor hitro so pa primorani, da se » branijo, je na kongresu spreje-- ta sloga v največji nevarnosti. i Tretjič je popolnoma gotovo, . 4a ne "stremi za slogo" med ostalimi Jugoslovani tisti, ki ne išče med njimi skupnih točk (če jfh je sploh še kaj . . .), ampafc hoče n« m »tikov na primer s partizani, ki so vse . ^rej ko nit, katera naj bi družila jugoslovanske narode v eno skupno povezanost. >- 2e samo gornja resolucija ▼ Slovenskega Kongresa torej ka- d že, da predsednik SANSa nima i. prav, ko v svojem "odgovoru" k na Rt. Rev. Omanovo in Rev. s- Urankarjevo izjavo trdi, da se i- SANS v ničemer ni oddaljil od sr smernic in nalogSlovenskega \ Kongresa. ^^ t —---L d* ' AMERIKAKSKJ $1jgVfcNfeC p Petek, 15. oktobra 1943 KRALJ V PRCCftVANBTVtJ ^ • -------- — Mladi Jugoslovanski kralj Petar na potu k svoji rili ▼ Kairo. Egipt, kjer is tsdai nori *eda4 samejske jugoslovansko vlade. Po sodbi opaxovalcsv pomsnl prsnos vladinega sedeia t Egipl, da bo Jugoslavija igrala novo vloga v vojni. 0 RAZNIH STVAREH SVETILNI PLIN [S Svetilni plin je velike važnosti. Uporabljajo ga za razsve- * tljavo, predvsem po ulicah, pa * tudi v gospodinjstvu za kurja- € vo raznih plinskih štedilnikov * in peči. Svetilni plin pridobivajo pli-name s suho destilacijo črne-ga premoga boljše vrste. (Suha destilacija je segrevanje j premoga ali lesa v zaprtih posodah brez dostopa zraka.) F V plinarnah napolnijo po-! dolgaste posode (retorte) s premogom in močno segrevajo brez dostopa zraka. Pri tej 1 suhi destilaciji premoga nasta- 1 ne poleg nekaterih drugih snovi tudi svetilni plin in koks. Razvijajoči se svetilni plin je pomešan s parami katrana, vode in amonjaka. Zato napeljejo to nečisto plinsko zmes skozi posebne naprave in aparate, kjer se posebej izločita katran in amonjakova voda. Vendar svetilni plin še vedno ni popolnoma čist. Posebni iz-piralniki in čistilniki očistijo plin še preostalih snovi, poseb-i no takih, ki pri gorenju neprijetno diše. Tako očiščen plin se nabira v velikih zvonastih poveznikih iz močne pločevine. To so tako imenovani pli-nohrami. Od tu odvajajo plin v cevi, ki so razpredene po vsem mestu. Svetilni plin je zmes raznih i gorljivih snovi, ki sestoje iz * ogljika in vodika, pa jih zato Li imenujemo ogljikovi vodiki. — i "' h Svetilni plin ima nekako sla- j dek značilen vonj, gori s svet- j lim plamenom in daje precej ( vročine. Z zrakom pomešan je | eksploziven. Ker je strupen, ( moramo z njim previdno rav- j nati. Sam goreč plin ne daje . zadostne razsvetljave, zato i- i mamo na vseh plinskih svetilkah Amerove mrežice, narejene iz redkih kovin, ki imajo I lastnost, da uŽarjene dajo le-| po zelenkasto-belo svetlobo. --o— KLEJ Kle j (lim) pridobivano iz kož, kosti, parkljev, rogov in hrustanca. Živalske kosti se v p zbiralnici sortirajo, in sicer parki j i, kopita, rogovi, kože in kožnate snovi posebej, kosti in rožnice pa spet zase. S parkjev in kopit se odstranijo podkve, večje kosti se razse-kajo, da jih stroji lažje prejemajo in nadalje drobijo. Še grobo zdrobljene kosti zmeče- > jo v valjaste pokončne kotle, . ki drže tudi po cel vagon kosti. > V spodnjem delu kotla se pod - mrežastim dnom z vodno pa-. ro segreva bencin in ga spre-i minja v pare, ki-prepajajo ko-i sti in jih razmaščajo. Izlužena - mast se zbira spodaj v poseb- - nih zbiralnikih in služi za iz-i delovanje raznih mazil. Ben-o cinove pare'se pa ohlajajo in zbirajo v posebnem zbiralni-h ku. Nato se kosti z ventilacij-z skimi stroji izprašijo, namo-o čijo v vodi v posebnih kadeh, - j kamor dovajajo žveplov dvo-_i 1 " ———»i— kis, ki kosti razkuži. Tako pre-1 r delane in očiščene kosti denejo v kotle, kjer jih kuhajo s pomočjo vodne pare in dobe tako kostni klej ali lim. Tega iz-takajo nato v modele (hladne : posode), kjer ga režejo v kose, ki jih potem suše v posebnih sušilnicah z močnim prepihom. Kožni klej se pridobiva tako kot kostni, le da se kože pred kuhanjem namočijo v apnenem mleku, izpirajo v izpiralnikih {er odcejajo in stiskajo v posebnih stikalnicah. o —— VRVI V mnogih rastlinah je celu-. loža v obliki dolgih, žilavih in gibčnih stanic — vlaken. Vlakna takih rastlin se dajo lepo ^ presti in tkati — so predivna. " Najvažnejša' predivna vlakna b so: laneno in konopljevo pre- ^ divo, bombaž (pavola) in ju- tS ta, predivo žive koprive in ki- P tajska trava. n Laneno (konopljevo) pre- 3 divo se dobiva iz lana takole: ir še nedozoreli lan, ki mu potr- ^ gajo glavice, dobivajo na dva 2 načina: 1. Način trošenja: lan se raz- ,r trosi po travniku ali strnišču, ^ kjer leži 4—£ tednov^ da de- s J lujejo nanj sonce, rosa in dež. I r\ 2. Način močenja: lan na-jfi - makajo v vodi 6 do 10 dni. * Pri obeh načinih začneta le- < = sovina in snov, ki veže vlakna j s v lanu, polagoma trohneti ali } gniti, zaradi česar se vlakna^ lahko odluščijo. Gojenje je do-/ i vršeno, ko se lesovina pri upo-/ gibu stebla zlomi in ko se vla-^ kno s stebla lahko potegne, ne | da bi se pri tem pretrgalo. Na-e to se gojeni lan suši v sušilni-l> cah. Potem ga terice terejo s trlicami, pri čemer se lesovina € zdrobi in deloma tudi odpade. | i" i Da se odstranijo še ostali lesni; koščki, pezdirji imenovani, se B" predivo otrepa s preslicami; i° končno se še izčisti in vlakna e" zravnajo z vihlanjem ali če-j šenjem. ^ -, Iz lepega prediva se prede sukanec in niti, iz katerih tke-j iz jo raznovrstne tkanine. Iz slain bšega prediva, pa tudi iz pre-v i diva jute, ki raste v južni Azi-er ji, se izdelujejo vrvi in različne ni vrvarski izdelki. iti V vrvarnicd se predivq, pre-S bere po kakovosti, dobro izče-jo še in zgladi; nato se s pomoč-;e- jo predilnih strojev, kot na ko-ie- lovratu, predejo vrvi in vrvice Še razne debeline, ki se s poseb-:e- nimi stroji gladijo in s potreb-le, no snovjo prepajajo, da dobe iti. lesk. Tudi merjenje in mood tanje vrvic v klopčič in pletenje >a- konjskih uzd ter različnih re- mrež opravljajo primerne pri-£0- prave in stroji, na o t TO IN ONO sn- j | [ni! UJETNIKI KUPUJEJO cij- bonde no- Med nemškimi vojnimi u eh, jetniki, ki so bili nedavno po vo- slani v Ameriko, da ostanej< ——=---— SE JE ODDOLŽILO NA PODOBEN NAČIN , J. M. Trunk TEDENSKI KOLEDAR 17. Nodolja — 18. pobinkoštna 18. Ponedeljek — Lukež, evangelist 19. Torek — Peter Alk., sp. 20. Sreda — Janez Kantij 21. Četrtek — Uršula 22. Petek — Kapistran 23. Sobota — Ignacij, car. očak TRETJA NEDELJA V OKTOBRU Kako je? Ali je Kristusu po- r > trebno, da te čaka v cerkvi noč j in dan, aH je zelo potrebno te- s l bi, da ga obiščeš v presv. Za- s _ kramentu? Odgovor ti mora bi- 1 _ ti jasen, saj si vsaj primerno t _ poučen. Najmanj si ves poln 1 malih, odpustljivih grehov. Ni- i _ so ti grehi taka malenkost, ne- £ . red so in morajo biti poravnani. 1 Rodi u ver j en, da ti bo dosti ka- < a zni za take grehe odpuščenih, 1 če prideš in poklekneš in se po- ; nižaš v zavesti, da si grešen člo- 1 i vek. Vsaka pot v cerkev ti jI skrajša pot v nebesa. ^ Raznih milosti in razsvetljenj ^ si enako vsikdar potreben. Tudi teh postaneš deležen, ko pri-!deš k viru milosti in luči za raz-a svetljenje. Tu dobiš mir, kakrŠ-^ nega ti ne more nuditi noben ia I prijatelj, mir, ki presega vsak pojm, mir kakršnega svet ne o- ■ a_! pozna in ga tudi dati ne more. ie Tu postaneš močan, junak, tu a- dobiš moč in pomoč, da zamori- ---- - reš bojevati trdi boj, v katerem ; gre za tvojo dušo, boj zoper - svet, zoper lastno sprideno me- - so in zoper "staro kačo", zoper - hudiča. Iz sveta ne moreš, osta-3 ti v svetu, ki črti, sovraži Boga. i Kakšnih moči in kakšne velike - pomoči si toraj potreben! Niti - sebe samega ne moreš zapusti-i. ti, svojo slabo in po grehu spri-,- deno naravo moraš vlačiti s se-i, boj vse dni. Boj s samim seboj je najhujši boj. In tvoj stari so->- vražnik, hudi duh, te zasleduje ti z vso prekanjenostjo svojega angeljskega duha in peklensko ij pokvarjenega, a nič manj ostre-i- ga duha, da te prekane in pre-i- vara. Ali se res nič ne bojiš? c_ Pridi, prihajaj in ni se ti treba I bati. "Ne bojte se", tako čuješ iz tabernaklja. "Glej, ostanem 111 pri vas do konca sveta" (Mat. k 28, 20). 16 - Mirno lahko živiš v svetu, e- ako živiš v Bogu in v Kristusu, tu ki je vedno pri tebi in te čaka v o- cerkvi noč in dan. tukaj do konca vojne, je mno- 1 go takih, ki so bili protinazij- j lega duha ; nekateri so bili celo pobrani iz ječ in poslani v boj. Seveda so se podali, ko je prišla prva prilika. Treba jih je razločevati od nazijske mladine, ki ji je vcepljeno v meso in krvi, da so Nemci več kakor drugi ljudje. Omenjeni ujetniki dobivajo nekoliko mesečne! 1 plače. S temi dohodki in s za- ,1 služkom na farmah in podob-,1 nim delom, ki ga smejo opra- < vljati, kupujejo prostovoljno 1 vojne bonde ZD. Pač vedo, da 1 ni boljšega načina naložiti de- 1 nar. Vseeno jim je, kdo bo 1 zmagal, da bi le kmalu prišel 1 mir. -o- IZSUŠENA ŽIVILA Vsled vojnih potreb izsuše-vajo razna živila v tako veliki meri, in se je ta način ohranitve živil tako nagloma izpopolnil zadnjih par let, da bo dehidracija živil tudi po voj-| ni brez dvoma igrala zelo važ-j no vlogo. Z dehidracijo je mogoče, da dobijo ljudje v katerem koli sveta od drugod razna živila, ki jih drugače ne bi mogli dobiti. Od vsakega dolarja, ki ga Stric Sam plača I za živila poslana Zaveznikom, gre 17 centov za izsušeni ■ krompir, mleko, zelje, peso ali ■ jajca. : DOGODKI iz slovenskih naselbin J ! , Jožef Koracin umrl Milwaukee, Wis. — Dne j 1. oktobra je nagloma umrl _ rojak Joseph Koračin, 81S . Washington St., star 66 let in . doma iz Mokronoga. V Ameri-5 ki je bival blizu 40 let in sicer atves čas v Milwaukee. Poleg so-.! proge Mary zapušča še dva si-0 na, Viktorja in Franka (ki je ! pri vojakih), ter dve hčeri M^-ry in Josephine, poleg treh vnukov. Pogreb je bil iz cerkve Sv. Janeza Ev. na Holy Cross pokopališče. — Preostalim naše i- sožalje, pokojnemu pa naj sve-i- ti večna luč. i- — )- Smrt ▼ So. Chicagi >o So. Chicago, El. — V torek j- j 12. okt. je preminula Carolina ž- Vqglar iz 10702 Mackinaw Ave. Stara je bila 31 let. Po-a- greb se bo vršil v soboto ob >d. 10. uri dopoldne iz cerkve sv. ie Jurija na St. Mary pokopali-šče. Pokojna zapušča žalujoča čega soproga, hčerko in mali, ! ter Caroline Bukovitz v Hege-jri i witch, v Chicagi pa strica John _ j Grimsich. Preostalim naše so-—J' žal je, pokpjni pa naj da Bog večni mir in pokoj. __M Važno naznanilo La Salle, HI. — Vsem uradnikom slovenskih društev, katoliških in drugih, kakor sploh vsem rojakom in rojakinjam v La Salle naznanjamo, da se bo to nedeljo, 17. okt., v dvorani Slov. Nar. Doma na prvi-Cesti vršil občni shod JPO,SS št. 22. Vsi ste povabljeni, da pridete in slišite ofce plati zvona. Tam bo par govornikov, pa tudi do-- mači cerkveni zbor bo med vami. Ko bo program v kraju, se bo pa občinstvo posedlo krog miz k okrepčilu. Pridite kar vsi. Vabi vas pripravljalni odbor postojanke št. 22 JPO,SS. Zato vam kličem Na-zd*r!i Zastopnik Am. Slovenca, o-- Pomagajte Ameriki do zrna* ge! Kupujte zvezhe vojne ^ bonde!________^-- i i ' V •>., . . . .__. Vi nosi znak armadnih latalcev 2. D., je bilo primorano pasti na obrežja pri mestu Paestrum, nsja° ^^la^U^o^boT Toda^Osišče js motalo drago plačali .a to letalo. Puittca kale. kje m naslikane tri "aH*., ki * pomenijo, da je to ltisto ugonobilo iri nemška letala. _—---------------*- ---------------r* A M ERIKA NS KI SLOVENEC pri katerih si lahko naročite lista "Amerikanslri Slovenec" in "Novi Svet9, ali za iste obnovite naročnino. CUir pri Sv. Vida in okolico. Etteiid io Nottinghajp je zastopnica Mrs. Margaret Poznič. — Za Newburgh in okolico Mr. J. Resnik, Rt. Rev. J. J. Oman in Anna Gliha. Counewt, — Angela Bern. Lorain, — Justina Pant Girard, NUea, Yomcstova hi rm okolka, — John Dolčii. Petersburg, — Mary ObHs. PENNSYLVANIA: Aliqnippa, — Ant Habich. B—i«ng. — Nikolaj Simonich. Bessecer. Universal in okoEca, —• Frank KokaL Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, Presto, Caddy, Morgan. Beading in Sygan, — Mary Usenlcnik, Bulger, — S. Jenko. Bnrgettstown. — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Pore« City. — Mrs. Mary Grain. Homer City, — Pavel NovoseL Imperial, — John Jamnik. Johnstown, Conamangh in ofeoSca.— Matt Kluceviek. Lawrence, — Carolina Ravnen. Pittsburgh. — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadomc. S t eel ton, — Doroteja Dermei. Strabaae, Canonsburg fat —• Anton Tomlič. Moon Run. — Jacob Drallcr. Olyphant. — Mary Zore. St Marys. — M Atrfderidam. Vending, — Frank Pancar. Jos. Rakowfc? Nennshs. — Mrs. Mary Vida Sheboygan, — John Udovkh, i rie Prišla nd, Johana Mohar. Milwaukee - West Allis. — Marie Floryan. Willard, — Ludvik Peruiek. IZ SLOVENSKIH NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) (Const Podlesnik. Sock Springs, — Uršula Irsek. PO RAZNIH DRŽAVAH: Fontana, Calif. — Joe Skobk. San Francisco. Calif. — Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — Martin Hor-rath. • < ~ v Little Falls, N. T. — Amelia Furlan. Brooklyn in New York. N. Y. — Anton Anžlovar. Oregon City, Ore. — Mrs. Mary Polajnar. r* Helper, Utah. — A Topolovec. Valley, Waah. — Mary Swan. VESTI O DOMOVINI Oddaljevanje s 1. strani) Boji krog Suiakn London, 11. okt. — Glavni boji med partizani in nemškimi četami v Sloveniji se vrfe-ob železniških progah Ljubljana— Trst in Gorica—Reka. Boji pri Sušaku so se poostrili in Nemci so se morali umakniti na več krajih. Nemške čete so bile tudi potisnjene nazaj v Trst in Reko. Titove čete so obkolile nemško posadko v Ogulinu, v Slavoniji, tako da so jim morali Nemci poslati zaloge z aero-plani. IZDANJE NOVAKOVEGA BESEDNJAKA ODLOŽENO Chicago, 111. Ker se v teh razburkanih časih tisku ih papirju cena neprestano viša in se s tem seveda večajo tudi tiskovni stroški, smo sklenili, da se bo izdanje Novakovega besednjaka odložilo vse dotlej, dokler se svet ne pomiri in ne pride zopet v normalni tir, a denar pa, ki so ga nam naša društva, klubi, krožki in posamezniki poslali za to prepotrebno knjigo vnaprej, vrne v polnih zneskih. Ta denar se je začel vračati dne 8. oktobra. Vsi tisti, ki imajo morda sedaj nove naslove, se prosijo, naj mi te nemudoma naznanijo DELO DOBE ženske za čiščenje uradov v Union Station Building Vi lahko naredite svoj del v nujni vojni industriji s tem, da pomagate transportacijskemu sistemu STAROST 18 do 50 LET Stalno delo sedaj in po vojni Stalno ali začasno delo IZREDNO DOBRA PLAČA Povišanje po 6 mesecih Udobne delavske razmere Employment office:- CHICAGO UNION STATION 516 West Jackson Boulevard Chicago, 111. 2x Nemci grozijo London, 12. okt. — Kakor poroča The Associated Press, grozi Nemčija, da bo pokonča-i la vsako mesto, trg in vas v Jugoslaviji in postrelila neomejeno število talcev, ako partizani in drugi gerilci ne odnehajo z ! oboroženih uporom proti rajhu. | Poročilo je posneto iz uradne objave Jugoslovanske osvobo-: dilne armade,« podane po prostem jugoslovanskem radiu. MR. JACOB SCHWAB Regular Democratic Precinct Captain 21st Ward — 27th Precinct Mr. Schwab je v civilnih in političnih zadevah uradni predstavnik našega okrožja. Njego- DEKLE ALI ŽENA Izkušena za splošna lahka hišna dela. Pomoč za težja dela. 1 deklica stara 3 leta. Izvrsten dom. Gotov večer prosto. Stalna služba. Plaač od 15 do $20 na teden in bonus. Kličite Hyde Park 4388. Chicago, ni. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI DRUŠTVO S?. VIDA Iter. 25, KSKJ. CLEVELAND. OHIO @ Odbor ca leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Jos. J. Nemanich. 1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih sure gole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmrnt se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta ▼ odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. brezplačno.—f-^HE STUDENEC BLAGOSLOVA! 300 svetih maš letno, za. žive in mrtve člane Masne Zveze. Članarina sako t«ebo:nvo aU;umrJo. 25c. (Nikdar ni potrebe obnoviti). Vpišite : suiove vojake. ^^ DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Blvd. Dept. A St. Louis (8), Mo. Sally je mlada telica. Id so jo marini rešili med sračnim napadpm na Guadalcanal^ medtem ko je njeno mater pri tisti priliki doletela smrt. Najbrž fanta posnemata na svoje inštrumente kravje mukanje, ker Sally s takim zanimanjem posluša.' Stran g, SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Mano*Jena 1«. dee. 192« Inkorporirana 14. dec. 1927 v ChicagL I1L * državi Illinois. l>uh. svetovalec—Spiritual Advisor k Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St, Lorain, Ohio Glavni Odbor—Supreme Committee Predsednica—President -Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis. L podpreds.—First Vice-President Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio II. podpreds.—Second Vice-Pres. ' Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St, Pittsburgh, Pa. IIL podpreds.—Third- Vice-Pres. Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn. IV. podpreds.—Fourth Vice-Pres. Mrs. Frances Raspet, 305 Spring St, Pueblo, Colo. V. podpreds.—Fifth Vice-Pres. Mrs. Mary Markezich, 2909 E. 95th St., So. Chicago, HL Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St, Joliet, IIL Blagajnicarka—-Treasurer Mrs. Josephine Muster 714 Raub St, Joliet IIL Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 06th St, Cleveland, O. Mrs. Mary Lenich, 609 Jones St, Eveleth, Minn. Mrs. Pauline Ozbolt 2029 W. Cermak Rd., Chicago, IIL Svetovalni in porotni odsek— Advisory Board Mrs. Frances Susel, predsednica 15900 Holmes Ave., Cleveland, O. Mrs. Ivanka Zakrajsek, 6059 — 66th Rd., Ridgewood, N. Y. Mrs. Marica Kopach, 1217 S. 61st St, West Allis, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Ave., Eveleth, Minn. Prosvetni odsek—Educational Com. Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje", * 1135 E 71st St, Cleveland, Ohio Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St. Warren, Ohio Miss Gladys Buck, 10036 Ave. L., So. Chicago, IIL Odbor za Mladino in razvedrilo— Youth & Recreation Board Albina Novak, 6701 Schaefer Ave., Cleveland, O. Frances Bogovich, 6701 Schaefre Ave., Cleveland, O. Lillian Kozek, 2244 So. Wolcott Ave., Chicago, IIL POMAGAJTE NAŠIM V STARI DOMOVINI Z OBLEKO IN OBUVALOM En mesec potem ko je bila naša stara domovina napadena po sovražniku, ter so bili naši ljudje, sorodniki, prizadeti na razne načine krutosti, so se zbrali naši predstavniki različnih organizacij ter organizirali pomožno akcijo pod imenom JPO-SS. Namen te organizacije je bil, da podružnice zbirajo prispevke vsaka po svoji moči okrog po svojih naselbinah ter iste pošljejo tja v domovino kadar bi bila prva prilika po vojni. Predstavniki vseh organizacij so se zavedali, da potom njih bode prišla prva izdatna pomoč našim tako potrebnim trpinom. Zbirale so se svote, pošiljale se na pristojno mesto gl. bTfegftjriika:' -VmtiL mesec amo brali račune od vseh prijem kov in izdatkov. Vse je pod kontrolo državnega preglednika. Poleg tega so se zavedali naši predstavniki slovenskih organizacij, da je potrebno ukreniti tudi nekaj radi političnega polja naših v stari domovini. Zbrali so se v Clevelandu lansko leto ter si ustanovili smernice kako delovati da bi čim bolj učinkovalo za rešitev naroda v domovini. Zavedali so se dolžnosti katera pač ni lahka toda tembolj potrebna, da si iz-poalujejo razne stike z državnim oddelkom naše prestolice. Tu bi jim bila najbližnja pot, najsigurnejša pot. Vzeli so si v spomin geslo našega predsednika ko je mnogokrat pov-darjal: "Prostost tudi malim narodom!" Glavni cilj SANSa je pridobiti vse ozemlje nazaj kar so! tako neupravičeno izgubili po prvi svetovni vojni. Vse kar je bilo Slovencem vzeto in dano ; našim lakomnim sosedom Lahu in Nemcem. Dolžnost SANSa je tudi pridobiti našemu narodu po vojni več prostosti v državi 1 Jugoslavije, hočejo da bi Slovenija imela enake ugodnosti in pravice kot ostali narodi te dr- i žave. Mnogo dela še čaka te or- : ganizacije SANS, toda vse se i bode sčasoma doseglo ako bodo zedinjeni med sebo in videli , pred očmi le vse ono kar je po- < trebno da se izposluje prostost, pravico in pa vrnitev zemlje, katero imajo le Slovenci pravico obdržati. Slovenska ženska zveza je takoj od začetka postala članica obeh organizacij. Nikdar ni Zaostajala kadar se ja šlo za i korist našega naroda pa najsi bode to v Ameriki ali stari domovini. Da je temu tako, je ■ridiw »kojzi vse te i&esece, nabirala v Zvežin sklad prispevke od svojih podružnic. GI. blagajniku JPO-SS je že dva tisoč izročila in še vedno nabira nadalje. Lahko bi se reklo da je ena- ila ko velika svota bila prispevana na od članic lokalnih podružnic Etši S2Z kjer članice tudi pridno na sodelujejo. Tudi kot članica se SANSa je SŽZ pridno zbirala ič- prispevke za ta namen, ali Toda —- to še ni vse. Že pred >m dvemi leti je gl. predsednica Mrs. Marie Prisland uvidela polil, trebo preskrbeti po vojni naše sv- ljudi z obleko in obuvalom. A-og pelirpla je v mesečniku "Zarite ja" na članice naj skupaj zbi- | ar rajo obleko in obuvala v ta namen. Njenem apelu so se takoj a- odzvale članice ter na gl. urad| ijn poslale obleko. Toda ker je bi-aa lo takrat še malo prezgodaj da j m bi vse poslale obleko na gl.! e, urad, so bile potem iz gl. urada to opozorjene naj le hranijo vso ec tako obleko in ko bode Čas za- i ri- to, da bodo zopet obveščene. >d Toda danes, ko so zavezniki' ii- že skoraj na pragu naše stare domovine, je pač skrajni čas da a- tudi jaz apeliram na ^se člani-a- ce SŽZ, na vse Slovence in Slo-iti venke raznih naselbin da bi ta-o- koj začeli zbirati obleko in obu-ii. valo za naše v domovini, n- Ni potreba novih oblek, pač :r- pa starih, ponošenih, dalje ta-j m kih oblek ki so prevelike ali a- prekratke za vaše sinove , in se hčerke. Vsaka najmanjša stvar ta bo v domovini prav prišla. Do-z- bro bi bilo da se s zbiranjem v- obleke prične takoj! Na stran e. ae naj spravi obleka, nakar se >t, naj obvesti gl. urad Zveze. Ka- v kor hitro prejmem poročilo da d- so pota odprta se bode takim : v- osebam sporočilo kam se naj m pošlje zavitek. Gotovo se bo za 1 dostavo stare obleke v domovi-1 0- no zavzela naša centralna or-30 ganizacija JPO-SS. S2Z jo bo ji »o le zbirala. je Vsaka Slovenka bode gotovo 10 skrbela zato da bode izprazni-tu la svojo shrambo nerabljivih je oblek, ter s tem pomagala onim [u ki že par let trpijo mraz, lako- vi to in bolezni. Gotovo je mnogo e- naših Slovenk med nami ki ima-in jo usmiljena srca in bodo pri-r- skočile na pomoč revnemu na-r- rodu v domovini, posebno uboje gim otrokom. > Prosim sporočite na moj na- 11 slov kadar bodete imele zbrano obleko. t' Josephine Erjavec, B> 5Ž7 N. Chicago Street, Joliet, Illinois. --o- a: ^^ j- Vt j^^jp 1- ^nfc f^l* 1! IZ ARABIJE _ II ii ____ ..w........................ ^. - ••; • ■■iiT"-Vilj^« DTa wabska princa, sinova kralja is Saudi Arabija, sta prispela » Washington kot gosta predsednika Roosevelta. Na sliki ju pozdravlil do slujoči diiarni tajnik A. A. Berle. Moža sta Abdul Rahman Al Faisal Al Sa ud in Abdul-Azizibn. ^^ * SCHWABOVA VESELICA | Chicago, 111. Mr. Jacob Schwab, demokratski okrožni kapitan v okolici Sv. Štefana in naš rojak, bo v nedeljo 17. oktobra priredil svojo Trinajsto letno veselico s plesom, pod okriljem svojega kluba 'Schwab Boosters". Vršila se bo na 1835 W. Cermak Rd. in se bo začela ob 2. uri popolne. Starši, ki imajo svoje sinove pri vojakih, so posebej dobrodošli in izrecno povabljeni. Iva popularnost je posledica njegovega dobrega srca in dobre volje potegniti se za vsakega in pomagati vsakemu v kolikor je to v njegovi moči. Kar upravlja svoj urad, je že neštetim pomagal. Nanj se ob vsaki priliki lahko obrnete, ker je naš človek, ki rojaku ne bo odrekel pomoči, če mu je količkaj mogoče pomagati mu. Zato bo primerno, da mu pokažemo, da smo tudi mi zanj in pridemo na I omenjeno trinajsto letno prire-. ditev njegovega kluba 'Schwab Boosters'. Nobenemu se ni tre-; ba bati, da se ne bi vsestransko zabaval in poveselil v krogu prijateljev. Poročevalec. -o- POSEBEN KONCERT ZA SALLY ter pošljejo obenem tudi prejšnje, da se tako preprečijo vse morebitne sitnosti pri pošiljanju. Mra. Agues Novak, 2349 Cleveland Ave. Chicago (14), 111. o- VABILO NA SEJO Chicago, 111. Prihodnja seja postojanke št. 8, Slovenska sekcija Jugoslovanskega Pomožnega Odbora se bo vršila v sredo, 13. oktobra, v 1943 v Tomažinovi dvorani, 1902 W. Cermak Rd. Pričetek točno ob osmi uri zvečer. Ker bo to najbrž^ zadnja seja pred velikim koncertom Tomaža Cukale, ki se bo vršil v nedeljo 31. oktobra, je zelo važno, da se udeležijo vsi odborniki (ice) in zastopniki (ice), ker moramo izvoliti potrebne odbore. Kakor znano, je Mr. Cukale obljubil polovico čistega prebitka naši pomožni akciji in SANSu v podporo. Zatorej udeležite se te seje vsi. Rodoljubni pozdrav, John Gottlieb, tajnik. -o- NAZNANILO NA&IM ZASTOPNIKOM IN ZASTOPNICAM! "Baragova Pratika" za prestopno leto 1944 je pravkar izšla in jo že razpošiljamo. Tisti, ki za svoje naselbine še niste poslali naročila priporočamo, da storite to čimpreje, ker naročila prihajajo in Pra-tike zna kmalu zmanjkati. Naročite jo dokler je zaloga na roki, da ne boste prepozni in da ne bo Vaša naselbina ostala brez letošnje zanimive in res lepe pratike. Uprava "Amer. Slovenca** COLORADO: Canon City, — Ana Susman. Colorado Strings, — M. Kapseh. Crested Butte, — Martin Tria k Denver, — G. Pavlakovich. Leadvflie, — Miss Mary Klun. Pusblo, — Josephine Meglen. ILLINOI8: Argo, — John Poljak. Aurora. — Mary Fajfsr. Bradley. — Math Štefani*. 1 Chicago. — Jožef Fajfar. Joliet, Rockdale te Lockport,—John . Krama rich. La Salle, — Anton StrukeL 1 North-Chicago-Waukegaa. — Ga-1 Jriel Drašler, Andrew Košir in Mrs. I fcnnie Keber. Orfesby, — Frank Jerin. Ottawa. — Mrs. Katherine Bajuk. Pulhnan, — Martin Golobich. , Standard, Qranville, — Joseph Bre . zar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C Ger-• nek, Mrs. Agnes Mahovtich. ^ INDIANA: Indianapolis, — Frank Urajnaz. j Whiting, Ind. — Miss. Kattaie Trillc KANSAS: Franklin — John Dobravec. Eveleth, — John Strah in Antonia Frontenac, — Anton Drenik. Kansas City. — Peter Majerle in Joseph Kostelec. MICHIGAN: Ahmek. — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta. Boon. Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich. Iron Mountain. — Frank Richtar-acs. Manistique. — Anton Kraiorec. MINNESOTA: Aurora. — E. Smolich. Biwabik. — Mrs. Mary Delak. Chisbolm, — Frank Launch in Joseph Gazvoda. Ely, — John Otrin, Jos. PeshelL Netngsr. Gilbert, — Frank Uliar. Greaney, — Mrs. Frances L. Udo-dovich. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin. — Mary Kolar. New Duluth, — M. Spehar. McEnley, — A. Hegler. Rice, — Rev. John Trobec Sauk Rapids. — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela SchneUer. MONTANA: . Butte in WalkervOla. — Mary Kotxe OHIO: j Barberton, — Mrs. Jennie Okolish. Bedford, Prank Stavec. : *" i p Bridgepott. — L. Hoge. Cleveland. — Za CoIIinwood, St L__ Petek, 15. oktobra 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC 1, ITALIJA V VOJNI Z NEMČIJO (Nadaljevanje s 1. strani) vojno napoved sta pozdravila baje Churchill in Stalin. Zavezniki so objavili, da sprejemajo Italijane kot "sobojevnike" v boju proti Nemčiji. Kakšna pridobitev je to za zaveznike, ni primerno tu komentirati. Glede ropanja in izvajanja zločinov pa so bili Italijani do včeraj nazijem pravi bratci, vsaj na slovenskih tleh l Ali jim bo svet vse to pozabil? KNEZ SEREBRJANI — ROMAN — Rusko — A. K. Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! NAZNANILO IN ZAHVALA S žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nam preminul ljublje pi oče, soprog in sin Louis J. Praprotnik, Jr. dne 12. septembra 1943 po mučni devet dnevni bolezni. Pokopan je bil 16. septembra 1943 is hiie žalosti, s pogrebno sv. maso v slovenski cerkvi sv. Štefana in nato je bil položen k večnemu počitku na Woodlawn pokopališče. Rojen je bil 16. maja 1912 v Berwyn, I1L Tem potom želimo najiskreneje in najprisrčnejše zahvaliti vse naše sorodnike in vse naše ožje prijatelje in znance ter vse druge, kakor tudi vse njegove društvene sobrate in sosestre, ki so ga obiskovali ob njegovi bolezni, prihajali kropit in ki so se udeležili njegovega pogreba. * f Posebno pa naj še zahvalimo vse one, ki so se v tako velikem številu spomnili pokojnega z naročili sv. maš, kakor tudi vsem, ki so poklonili pokojniku Številne vence in cvetlice. Vseh teh je bilo mnogo in bojimo se, da bi katerega izpustili, zato naj zahvalimo kar vse skupaj in vsem naj velja naša naj-iskrenejša zahvala za vse, kar so storili v teh urah žalosti za pokojnika. Najprisrčnejša zahvala tudi pogrebnikom, ki so nosili krsto, kakor tudi vsem onim ,ki so se udeležili pogreba za pokojnikom. Bodite zagotovljeni vsi, da vašega prijateljskega sočustvovanja v teh dneh žalosti, ne bomo pozabili nikoli. Ti ljubljeni oče. dragi soprog in sin, ki si se moral tako hitro posloviti v že tako cvetoči mladosti od tega sveta pa vedi, da se Te bomo vedno spominjali v molitvah in drugače, dokler se ne snidemo nad zvezdami, kakor nam to govori sv. Križ. Spavaj mirno v Bogu! Žalujoči ostali: EI4ZABETH, soproga; LOUIS J., sin: LOUIS in MART PRAPROTNIK, oče in mati: JULIA A., sestra. Berwyn, Illinois, 12. oktobra 1943. "Vendar sefli te izvohal. Čudo, da se nisem bolj upehal; enkrat je šum pred tabo, drugič za tabo — tako da ničesar ne razločiš. No, sedaj je tukaj! Od onele strani smo takrat prišli z bojarjem, ko so nam razbojniki kazali pot. Kako pa je spet to sedaj? Takrat je bilo kolo na desni, sedaj pa je na levi; takrat je stala bajta z oknom proti mlinu in z vrati preti gozdu, sedaj pa stoji z oknom proti gozdu in z vrati proti mlinu! Vrag ga vzemi, tega mlinarja! Kaj ti počne, da bi človeka zmedel! Ni čuda, da sem se ves dan motal okrog tega kraja; ko bi ne bilo treba rešiti bojarja, bi za ves svet ne bil prišel sem!" Mihejič je zlezel s svoje Kavke, jo privezal k drevesu, stopil s precejšnjim strahom k mlinu in potrkal na vrata. "Gospodar, he, gospodar!" Nihče ni odgovoril. ' "Gospodar, he, gospodar!" V mlinu je bilo tiho, samo mlinski kameni so drdrali in stope so udarjale. Mihejič je skušal odpreti vrata, toda bila so zaklenjena. "Ali spi sivi vrag, ali se je potuhnil?" je pomislil Mihejič in je pričel na vso moč z rokami in nogami tolči po vratih. Nič odgovora. Mihejič se je pričel jeziti. "Hej, ti hren!" je zakričal. "Prilezi ven, sicer podložim ogertj!" Začul se je kašelj in skozi majhno linico nad vrati se je pokazala bela brada in obraz, razoran od gub, med katerimi so se svetile oči svetlosive barve. Mihejiču je postalo mučno vpričo mlinarja. "Pozdravljen, gospodar!" je rekel s prijaznim glasom. "Bog s teboj!" je odgqyqnJ mlinar. "Kaj bi rad, prijatelj?" "Ali me nisi spoznal, gospodar? Saj sem vendar zadnjič pri tebi prenočil z bojarjem." "S knezom? Kako bi te ne poznal, takoj sem te spoznal! Po kaj pa te je Bog pripeljal sem?" "Zakaj pa si se zaprl, gospodar, kakor sova v duplo? Spusti me noter ali pa sam pridi ven; tako ni prijetno govoriti." "Počakaj, batjuška, samo da žita nasiljem, potem pa takoj pridem k tebi!" "Seveda," je pomislil Mihejič; "rad bi videl, kakšno žito nasipaš, vragov stric! Meni se zdi, da melješ židovske kosti čarovnicam za moko! Semkaj pač nikdo ne more zapeljati, ko je vsenaokrog taka goščava in so kolesnice vse zarastle s travo!" "No, vidiš, batjuška, sem že tu," je rekel mlinar, previdno zapirajoč vrata za sabo. "Rad nisi prišel! Dosti si se obotavljal, gospodar!" "Kaj hočeš, stric, tu živim v gozdu, ne pa na trgu. Vsakemu ne morem odpreti;, nesreča je kaj hitro pri roki. Vedeti moram, kakšen človek je, ali ima blagoslovljen kruh pod suknjo ali kamen!" "Le poglej jo, mušnico!" je pomislil Mihejič. "Dela se, kakor bi se bal razbojnikov, pa ga gotovo ni gozdnega hudirja, da bi njegovim otrokom ne bil kum!" "No, batjuška, kaj bi rad od mene? Razloži mi, jaz te bom poslušal." "Le poslušaj, gospodar. Zgodila se je nesreča, hujša-od smrti. Prekleti opričniki so ujeli mojega gospoda in so ga odpeljali v Slobodo z veliko stražo. Sedaj gotovo sedi v ječi in mu slaba prede. Zakaj sedi, Sam Bog vedi. Nikomur ni storil nič ža-lega, ne pred carjem ne pred Bogom. Potegnil se je samo za pravico, za bojarja Morozova in njegovo bojarko, ko so oni lokavo sredi veselja napadli njegov dom in ga razdejali do tal." Mlinarjeve oči so dobile čuden izraz. "Oh, oh, oh!" je rekel. "Hudo je to, red-nik moj, hudo! Hudo se godi kar asu, (Karaš — neka riba ruskih rek.) kadar priplava v šum. Hudo je tvojemu knezu sedeti v verigah, hudo je Morozovu brez mlade žene, a še huje je Vjazemskemu od tuje j žene!" Mihejič se je začudil. "Odkod pa veš, da je Vjazemski Moro- j zovu odpeljal ženo? Ničesar ti nisem povedal o tem!" "Ej, striček, ni mi znano samo to, kar | se mi pove; včasih trešči daleč v gozdu, pa se blizu sliši. Ko je pod kolesom zmanjkalo vode, vem, da je suša sto vrst naokoli in da bo hudo primanjkovalo kruha, jaz pa držim lepo jezik za zobmi; poslušam, i kako trava raste, in si mislim svoje!" "Ali ne veš, gospodar, kako bi pomagali bo jar ju? Na vse strani sem premišljeval in ugibal, si ubijal glavo — pa mi ni nič v misel seglo. K dobremu človeku pojdem, „ sem si mislil, in ga vprašam za svet. In razen tega, da ti povqm po pravici, mi je ves čas na misel hodil tisti junak, ki nas je ta- I krat spremljal do tebe. Rekel mi je takrat: ako bo bojarju kaj treba, je rekel, pojdi v mlin, je rekel, vprašaj dedka, kje je Va-njuha Prsten, in jaz, je rekel, bom rad pomagal bojarju. Za njega, je rekel, tudi življenje rad žrtvujem! In sedaj sem prišel k tebi, gospodar; izkazi mi milost božjo, povej mi, kako bi oprostili bojarja. Ako mi poveš, te knez Nikita Romanič ne pozabi, in tudi jaz, siromak, bom tvoj sluga na veke." • j< "Naj te zemlja požre in vragova babica naj te vzame!" je v mislih pristavil Mihejič. "Le poglej, komu se mora človek že klanjati!" "Zakaj bi ne poskusil, batjuška, pomagati v nesreči. Sila je huda, to se mora reči; tudi lonce jemljejo z burki jami iz ognja, včasih pa zrno celo izpod stope skoči; je že tako, kakršno ima kdo srečo!" "Res je, gospodar, da v srečnem slučaju tudi petelin jajce znese, v nesrečnem pa tudi hrošč človeka zakolje. Toda samo tega te prosim na kolenih: povej mi za bož- j jo voljo, kaj naj sedaj storim?" ^ Mlinar je povesil glavo in je bil videti, j kakor da bi poslušal šum kolesa. Minilo je nekaj minut. Starec je zmajal j z glavo in rekel, ne da bi se zmenil za Mi- i hejiča: "Kolo se vrti; kar je bilo visoko gori, to bo nizko doli; kar je bilo nizko spodaj, bo visoko zgoraj. Slišim — daleč nekje zvoni zvon, Bog ve ali k pogrebu ali na svatbo, in koga bi ženili, koga pokopavali, tega ni slišati — voda šumi, ničesar ni videti od velikega dima! Vrani lete skupaj iz daljave, drug drugega kličejo na bogato pojedino, a sami ne vedo, koga bodo kljuvali, komu oči izklju-vali, samo preletavajo se in kriče! Nabru-Šena je sekira, pripravljen krvnik; po hrastovih deskah bodo tekli, bodo vreli tople ] krvi potoki. Glave bodo padle s pleč — čigave, kdo ve?" Mihejiča je pretreslo. "Kaj pa vendar govoriš, deduška, in mrmraš, kakor bi molil?" Mlinar pa, kakor da bi ne bil slišal Mihejiča, ni več govoril, ampak je samo sam sebi nekaj mrmral pod nos. Ustnice so se mu pregibale neprestano in sive oči so gledale mrklo, kakor da ne vidijo ničesar. "Deduška, oj deduška!" ga je potegnil Mihejič za rokav. "A?" se je oglasil mlinar in se obrnil k Mihejiču, kakor da bi ga bil šele sedaj opazil. "Kaj pa godrnjaš, deduška?" "Eh, striček! Mnogo se sliši, malo se pove. Pojdi sedaj po poti mimo te smreke. Kar naravnost hodi; večkrat boš zavil v stran, sedaj na desno, sedaj na levo, ti pa le kar naprej. Ko prehodiš pet vrst, ugle-daš v strani kočico; v tej koči ni žive duše. Tam počakaj do noči, tja pridejo dobri ljudje, od njih zveš več. Nazaj grede pa pridi sem, dobiš opravka; rajska ptica se je ujela v past; odpelješ jo k carju Dalmatu, skupička pa vsak pol." (Dalje prih.) ! Društvo sv. Jožefa ŠT. 166, K. S. K. J, CLEVELAND. (Collinwood) OHIO Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem doma na Holmes Ave. ob 7-JO. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvp se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Avenue. Tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152nd St, Cleveland, Ohio. Zdravniki: Dr. Skur. dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaikar. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400 Premoženje: $5,100,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% ! če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED NOT L kjer ae lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od »250.00 do $5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če še nisi Qan ali članica te mogočne in bogate katoliške podporna organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti ee obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev - K. 8. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois J. M. Trunk Neumni Nemci ravno niso. j( 0 je znano. Utegne biti nekaj \ sv a tem, ko pravijo, da ae umak- p£ ejo "po načrtu", kjer se umak- V€ ejo. Montgomery jih je lovil m 1 lovil, pa jih ni ujel. V Tuni- m iji je bilo malo drugače, v Si-iliji pa so se zopet zmuznili. Le r Rusiji so bili "obkoljeni", ko j 0 pa Rusi prišli, je bilo gnezdo |sj razno. So tiči ti Nemci. j n( Drugo je res po "načrtu". n( femci poročajo, da so vse uni- ^ ili, ko so se umaknili. Da to te- i^j neljito razumejo, o tem ni dvo-jv; >a. Uničenje je strahovito. Kdol^ laj vse to popravi in kako naj p ie popravi? To vprašanje po- ^ asnuje marsikaj o zadevah, ki ^ io zdaj na dnevnem redu. Neki mmijo, da ima Moskva nekaj ^ sa kulizami z Nemci radi "moč- n ie Nemčije" in tistega komite- v ja. Dosti pojasnijo načrti za — »oprave. ^ Profesor E. Varga v Moskvi r je pri Sovjetih na dobrem gla- ^ ju. V Versaillesu so mislili le na n — denar, pa ni šlo. Varga v ^ Moskvi misli na — delo. Nemci, t pravi, naj popravijo v deset le- r bih, v vsakem letu po sto miljo- ]_ nov delavnih let, kar pomeni, j z da bi moralo deset miljonov Nemcev delati deset let. Načrt ^ govori tudi o nekih dajatvah. s Šlo bi za delo, ne za denar, s dasi bi delo znašalo v denarju' do 50 bilijonov dolarjev. To je zadeva strokovnjakov. Trenot- ^ no bi šlo pri tem za to, ali je r aumnja, da Rusija spletkari z j Nemci za kulizami, opravičena i ali ni? Baje bi ponujala lažje s pogoje od brezpogojne preda- c je. Well, kar Rusi z "delom"!] zahtevajo, je 70 odstotkov več i ■ kot je bilo v Versaillesu! Lažji c pogoji?? Drugič je, kako naj t Rusija to dobi? Sama, brez i brezpogojne predaje ,toraj . brez Anglije in Amerike? Nemogoče. Sum na Moskvo je to-raj piškav. Pri "komunističnih" j načelih je glavno — delo, meje, r denac-olje, baze^ . celo Darda- ; neli so stranskega pomena. Brezdvomno je nastopila doba, ko se oblikuje usoda vseh Slovanov za bodočnost. Pri ! tem oblikovanju je dosti činje- ( nic, od katerih so odvisna odlo-čevanja, glavna činjenica pa morajo biti Slovani sami, ako1 naj se kolikor toliko primemo odloči njih usoda in bodočnost. Če odločijo le drugi, bodo odloČili zase, ne v prid Slovanom. Ali je kaj podlage med Slovani, da vplivajo odločilno na lastno usodo? Podlaga je merodajna, ker je celo najboljša demokracija brezpomembna, ako ni potrebne podlage za demokratično uravnavo. Podlaga pa ne pade raz luno. Dozdaj so bile razmere za tako podlago zelo neugodne. Vse je zaviralo raz-vitek med Slovani. Po zadnji vojni je postalo nekoliko bolje, nekaj svobode se je prikazalo, ampak prav ta svoboda je raz-vitek zavirala, ker vsako slovansko pleme je gledalo in zasledovalo le svoje pristno plemenske interese, skupnosti ni bilo, in plemenski prepiri so za-branjevali vsako razsodno gledanje na skupne interese vseh Slovanov. Celo najboljši pan-slavizem je bil bolj V zasmeh. Najvažnejši faktor v slovan-stvu, Rusija, je deloma zašla v najbolj skrajnem komunizmu, deloma je trpela na posledicah 1 revolucije in končno je prišlo še do nemškega napada. Vse pa kaže te dni, da se le razmere boljšajo in se nekako obračajo na dobro in pravilno stran, saj vsaj govori se nekaj o preobra-, tu celo v Ljubljani! Hudo zamotano pa je še vse. Morda je med Čehi najboljše naziranje o uravnavi med Slovani za Slovane same, in o j !slovan3ki uravnavi, ne tuji, ne- For High-Grade Insurance Service See or Phone 2-8593 JOS. KLEPEC VOUNG BUILDING 19 E. Jefferson Street, JOLIET, ILL. ^»w———- ---- — — " " ---- i DR .JOHN J. SMETANA! > Pregleduje oQ in predpisuje očala \ ; 23 LET IZKUŠNJE J OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue \ I TeL C3nal 0523 i Uradne ure: vsak dan od 9 , ' zjutraj do 8:30 zvečer. - J i DR. H. M. LANCASTER k S Dentist \ 2159 West Cermak Rd. Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St.) t CHICAGO, ILL. PRODAM \ — Tri flate zidano hišo, po •4 sobe, blizu 26. ceste in Sawyer Ave. Cena samo $5,800.00. — Dva flata po 4 sobe, s ('B' Window), blizu 24. ceste in St. Louis Ave. Cena samo $6,800. — Tri flate zidano hišo, po 4 sobe z dvema lotoma, blizu 28. ceste in Drake Avenue. Cena $8,200.00. Za nadaljne podrobnosti se obrnite na: ANTON JORDAN, 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, III. slovanski. V Rusiji se precej svita, ko grmijo topovi, topovi k" pa morajo biti trenotno na pr-k" vem mestu. Med Poljaki se ri} mentaliteta ni prav nič izpre-»- menila, ako ni peščica Polja-' kov v Moskvi točka, okoli kate-h- re se strne boljše oblikovanje proti slovanski strani. V Jugo-io;slaviji je nekaj tu, nekaj tam, nekaj vsaj jugoslovanske skup-jnosti, dosti pa je tudi razdora, ki se je še povečal. Pojavov o :e" širokem gledanju na vse slo-i vanstvo je malo, mentaliteta ne sega dosti preko domačega praga. V Bolgariji ne more biti drugače, kakor je, dasi je ne-kaj svitlih točk. ikj Od razboritih Čehov se lah-:£Lj ko nekaj pričakuje, dosti sfc ne more, od drugih ni pričakovati, te~ vse pa odvisi od Rusov, kako se — ti postavijo za usodo in pri bodoči usodi vseh Slovahov. In če res v Moskvi ni slovanske men-la- talitete, kakor hočejo "Slova-na ni" sami svetu dopovedati, mor-v da prodre tam politična men-lci» jtaliteta, in ta prodira in prodi-Je" ra, da stikajo glave skupaj v Londonu in Washingtonu. Vsaj i za vplivanje, za politično sfero lov bi šlo, in morda bi se iz tega ne-črt kaj izcimilo tudi za odločitev i. slovanske usode pri Slovanih ar» samih. rju' * ■ je j Bolj meh za smeh. Vsa slo-iot- vanska plemena so pred važ-je nim odločevanjem, kjer^hiora-i z jo govoriti plemena sama. Neki ma krogi se pri nekem plemenu žje smatrajo za edino poklicane, da- da odločujejo. Ne gre po njih m" j mentaliteti, pa se koncentrira-več jo na mentaliteto "kuhinjskega ižji društva Sv. Josipa"! Razume-naj te? Dosti klaverne robe je še rez med Slovani. ii*o i _____