Stev. 23. Posamezna števillrA stane SO vinarjev. Leto 1. Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsako sredo na štirih in vsako soboto na dveh straneh. Naročnina znaSa: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K. Cene inseratorn: enostopna petitvrsta ali nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust. Odkrita beseda 2. Gospod dopisnik sami priznate, da -ste nas Nemci zatirali. Cilj nemške politike je bil, uničiti Slovane, posebno pa nas Slovence. Slovenci pa navzlic temu nismo nikdar resno sovražili nemškega naroda. Obsojali in pobijali smo pač vašo slepo politiko, a občudovali smo nemško znanost in posnemali nemško umetnost. In čemu naj bi vas sovražili sedaj, ko nam ne morete več škodovati?! Radi priznavamo, da je med nami mnogo, mnogo ' emcev,ki so vsega spoštovanja vredni ljudje. Vsa čast jim! Z njimi se prav dobro razumemo! Vi pa nam morate priznati, da je v naših krajih, zlasti v Velikovcu, tudi nekaj takih Kemcev, ki so čisto navadni hujskači in delajo samo zgago. Jugoslovani smo zasedli Koroško, da rešimo slovensko ljudstvo narodne in gospodarske smrti. Naša dolžnost bi bila, da postopamo z vami tako, kakor postopa zmagovalec s premagancem. Tega pa nismo storili! Hoteli smo živeti z vami v miru in prijateljstvu. Zato smo pri vsaki priložnosti opominjali naše ljudstvo, naj pozabi, kako ste ga prej zaničevali, odirali, preganjali in zatirali. Na shodih smo prosili slovensko ljudstvo, naj vam odpusti, da je moralo preteklo pomlad toliko pretrpeti zaradi vas. Navzlic temu je naše ljudstvo pričakovalo, da je končno prišel za vas dan plačila, in je bilo nevoljno, ko je videlo, da naše civilne in vojaške oblasti ne delajo nobene razlike med Slovenci in Nemci. In kako nam razni hujskači, ki jih imate v svojih vrstah, povračajo našo dobroto? Z zobmi škripljejo od jeze, ko vidijo kak slovenski napis. Gledajo kakor hudič iz krugle, ko srečajo na ulici kakega Slovenca. Pa te otročje jeze jim ne zamerimo. V Jugoslaviji nimamo nobene postave, da bi morale oblasti kaznovati take ljudi, katerim Bog ni dal prave pameti! Pač pa bi morale naše oblasti odločneje nastopati proti tistim potepuhom, ki hujskajo zoper našo državo. Ker pa tega doslej niso storile, je raznim hujskačem, ki imajo še krvave roke, zelo zrastel greben. Spozabili so se tako daleč, da zapeljujejo naše ljudstvo z brošurami, kakor „Karntens Schicksalsstunde" in z raznimi letaki. Vprašamo vas samo: Kaj bi bila storila stara Avstrija s takimi faloti ? (Konec prihodnjič.) 2x2-4. Pameten in učen mož je rekel. Da bomo pri ljudskem glasovanju v A coni zmagali, to je tako gotovo, kakor je dvakrat d e štiri. Ta gotovost pa nas ne sme zapeljevati, da bi se vdali brezbrižnosti in nedelavnosti, ampak nas mora napolnjevati še z večjim veseljem do dela, s še večjim navdušenjem in pogumom, da ne bo nihče na dan glasovanja iz komodnosti, iz malomarnosti ostal doma, temveč da bomo vsi oddali svoj glas za Jugoslavijo. Če bi se to ne zgodilo, je nova vojna neizogibna. Jugoslavija ne bo prej odnehala, dokler ne reši vseh svojih otrok avstrijskega jarma. i Iz cone B. Dne J2. t. m. se je oglasil pri Narodnem svetu za Koroško Dertnik ! Pavel iz Grebinja in izpovedal sledeče : ! Bil sem pred nekaj dnevi v St. Andražu v Labudu. Ljudjem tam vsega primanjkuje. Sladkorja so dobili, odkar so odšli Jugoslovani, doslej samo enk at. Petroleja sploh ni. Nemci prihajajo čez demarkacijsko črto v Gre-, binj nakupovat petroleja in živeža. V Št. Andražu so nabiti plakati, da se pri nas rekvirirajo žito in živina. I Ker avstrijsk oblasti tako neumno lažejo, se jim že krave smejijo. Avstrijce je Volksvehr preveč stal, zato so jo hoteli razpustiti. Dali so vsakemu folksverovcu po 20 • K odpravnine. Možakarji so vzeli denar in ga še tisti dan zapili. Drugi dan pa so se zopet oglasili pri svoji komandi in so zahtevali, da jih mora sprejeti nazaj, ker ne dobijo nikjer dela. Gospodarske novice. Črna svinjska kuga. Na Štajerskem se širi črna svinjska kuga. Črna, to je pljučna kuga. je še bolj nevarna kakor pa rdečica. Proti tej bolezni tudi cepljenje nič ne pomaga. Najboljše zdravilo proti tej bolezni je snaga. Svinjake je treba po tleh in po stenah dobro pobeliti s svežim (frišnim) apnom, svinjam pa je treba dajati večkrat na dan sveže vode. Petrolejski studenec. Na Hrvaškem so našli velik petrolejski studenec, ki bo dajai na leto kakih 4000 milijonov litrov petroleja. Važno za kmetovalce. Na Miklavčevim (posestnica Katarina Seifriz) je sekvestura preklicana, ^ pač pa je to veleposestvo (1532 johoV^r^ pod državnim nadzorstvom. Za nadzornika je imenovan gozdni inžener g. Cvetko Božič, ki je obenem tudi državni nadzornik Helldorffovega vele-posestva. Oddajali se bodo potrebnim kmetom naše občine travniki in njive, ki niso neobhodno potrebni za obratovanje omenjenega veleposestva. Živinorejski zadrugi pa se bo oddala prvovrstna planina na Obirju. Na tej planini se skozi 110 dni lahko redi 250 glav govedi in 50) ovac. Morebitne želje in prošnje glede tega veleposestva je pošiljati na državnega nadzornika g. inženerja C. Božiča na Miklavčevem, pošta Žitara vas. Žita in moke nam ne more zmanjkati. V zadnjem času se razširjajo laži, da bo zmanjkalo moke, da bo cena moki zelo poskočila in da bodo zopet uvedli (vpeljali) izkaznice (karte) za moko in kruh. Kolikor besed, toliko laži! Če bi v Jugoslaviji primanjkovalo žita, bi ga ne bila prodala več tisoč vagonov v Avstrijo in na Češko! Žitni zavod je nakupil v Banatu in v Bački velike množine žita za naše kraje. Kakor povsod, primanjkuje tudi pri nas vagonov. Zato Žitni zavod še ni mogel spraviti nakupljenega žita v Slovenijo. Upamo pa, da se zgodi to v najkrajšem času. Zgoraj omenjene laži so prišle prav nekaterim trgovcem in mlinarjem: takoj so začeli zadrževati moko in navijati cene. Zato je okrajno glavarstvo v Velikovcu naročilo orožnikom, naj preiščejo zaloge trgovcev in mlinarjev. Če se dobi koga, ki bi zadrževal moko, ali pa navijal cene, bo po § 10 ministrske naredbe z dne 7. marca 1919 strogo kaznovan. Več zanimanja za kmetijsko izobrazbo! Pomena strokovne izobrazbe za kmečki naraščaj menda ni treba več posebej poudarjati. Javnost je tozadevno že dovolj na jasnem.Tudi naša narodna vlada ni štedila stroškov ni truda, da omogoči sinovom kmečkih posestnikov že v tekočem letu, da popolnijo svoje strokovno znanje. Razpisala je zimski tečaj na državni kmetijski šoli pri Velikovcu s pričet-kom 5. novembra t. 1. Tozadevni raz-1 glas v obeh slovenskih časopisih „Ko- Stran 2. „KOROŠEC*, dne 18. oktobra 19-19. Stev. 23. rošcu" in „Miru" je pa prinesel le malo uspeha. Doslej se je priglasilo nekoliko mladeničev iz Rožne doline in celovške okolice, iz ostale Koroške pa ni dospela niti ena prijava. To kaže veliko zaspanost in nazadovanje celega velikovškega okraja. Stroški niso visoki in razen tega omogoči država šolanje manj premožnim sinovom kmečkih posestnikov s tem, da jim podeli na pol — ali celo prosto mesto. Izgovor, da primanjkuje delavnih moči v domačem gospodarstvu, ne drži. V zimskih mesecih bo vsak oče lahko pogrešal svojega sina in mu nudil obenem za mal denar priložnost, doseči višjo strokovno izobrazbo, kakor je bila dana mogoče prilika njemu v mladih letih. Iz vseh v kmetijstvu naprednih krajev se sliši klic po kmetijskih šolah in tukaj pa obstoji nevarnost, da zaradi pičlih pri-fav gojencev ne bo mogoče ohraniti pri življenju že obstoječe. Poživljajo se kmetijske organizacije, župniški uradi, šolska vodstva itd,, katerih lastna korist je, da imajo čim več strokovno izobraženih kmetov v svojem okolišu, da vzbujajo pri kmečki mladini veselje do stroke, s katero se bo pečala vse svoje življenje. Rok za prijave se podaljša do I-. novembra t. I. Sprejemni pogoji so bili objavljeni v „Korošcu" in „Miru". Vsa nadaljna potrebna pojasnila daje vodstvo kmetijske šole v Velikovcu. Opozarja se pa obenem, da kmetijska šola ni kako zabavališče ali pa pribežališče grešnikov ter mogoče sredstvo za korekturo napak prejšnje odgoje, temveč resno, koristim kmetijstva in cele javnosti v državi name-njeno