kazalo.p65

29 Zlata med študenti bibliotekarstva Teden za tednom, leto za letom si jo zgodaj popoldne lahko srečal na poti med NUK-om in Filozofsko fakulteto, prav nič utrujeno ali slabe volje po napornem delu v nacionalki. Nasprotno, videti je bila vsa sveža in dobro razpoložena, kot da bi šele začenjala delovni dan. Vedno znova se je veselila dela s študenti na Oddelku za bibliotekarstvo, razmišljala, kaj naj jim še novega pove, pripravljala vedno nove primere ter se trudila, da bi jih navdušila za delo, ki ji je toliko pome- nilo. Iz leta v leto so bile generacije študentov boljše, bolj ambiciozne in željne znanja, opažala je razliko in se je veselila. Študente je znala navdušiti za katalo- gizacijo, ki je – resnici na ljubo – za marsikaterega knjižničarja nujno zlo. Če jih že ni mogla navdušiti, je znala vsaj poskrbeti, da jim bibliotekonomija ni bila v preveliko breme ter jim pomagala, da so uspešno opravili izpit. Bila je velika strokovnjakinja, zapletena katalogizacijska pravila je znala razložiti na preprost način – kot vsi pravi strokovnjaki – in vedno je našla odgovor. Nobeno vprašanje se ji ni zdelo neumno, posvetila se je vsakemu problemu. Če se je sluča- jno zgodilo, da česa ni vedela, je o problemu tako dolgo razmišljala, da ga je reši- la. Ni ji bilo težko popravljati osnovnih katalogizacijskih napak, saj je znala biti potrpežljiva in večkrat razložiti isto stvar. Študenti so to znali ceniti in so jo občudovali. Čutili so, da jo lahko vprašajo karkoli, in se je niso bali. Zato je bilo na njenih vajah prijetno in sproščeno vzdušje. Zelo je uživala pri delu s študenti tretjega letnika. Z njimi je lahko reševala težje probleme, se veselila njihovih zahtevnih vprašanj, iz katerih je bilo očitno, da so se naučili razmišljati in da se zavedajo, da katalogizacija ni samo prepisovanje podatkov iz knjig. Za sabo so že imeli dve leti predavanj in vaj iz bibliotekonom- ije, precej natančno so poznali obdelavo monografskih in serijskih publikacij, pravilnik Eve Verone, standarda ISBD(M) in ISBD(S) z vsemi območji in elemen- ti ter seveda ločili med njimi, ki so jim pogosto povzročala težave in ki bi jih najraje kar izpustili. Tretji letnik pa ji je bil pri srcu tudi zaradi obdelave neknjižnega gradiva. Ko je bila na vrsti obdelava zvočnih posnetkov, je na vaje prinesla kasetofon, zavrtela kaseto in katalogizacija je bila ob glasbi veliko bolj zanimiva, kot če bi podatke samo napisala na tablo. Ko sem začela študirati bibliotekarstvo, sem jo le bežno poznala. Na vajah nisem bila v njeni skupini, vedno znova pa sem poslušala, kako dober pedagog je in kako so sošolci navdušeni nad njo. Ne spominjam se, da bi še koga na oddelku KAVČIČ, Irena: Zlata and students of library science. Knjižnica, Ljubljana, 46(2002)3, 29-30