Štev. 42.

Slovenski narod

Vojna od dne do dne.

Ponedeljek 12. okl.

Francija — Nemška kavale-
rija pri Lille je zavezno črto
nekoliko potisnila nazaj. Fran¬
cozi baje napredujejo na svoji
sredi; močni nemški naskoki
na desnem krilu so bili odbiti.

Belgija —- Belgijska armada
se je združila s Francozi in
Angleži pri Ostend in se pri¬
pravljajo za ofenzivo. Nemci
so prevzeli civilno vlado v
Ant\verpu.

Nemčija —; Ulanci uspešno
prodirajo proti koncu nemške
ga desnega krila. Uradna po¬
ročila kažejo, da so Belgijci
zapustili Antwerp v velikem
neredu.

Avstrija — Šest ruskih de-
vizij je bilo potisnjenih nazaj
pri Lancut. Iz tega je sklepa¬
ti, da Avstrijci dobro napre¬
dujejo.

Rusija — V iztočni Prusiji
je rusko prodiranje baje uspe¬
šno in Nemci so se nekoliko
umaknili. Pokrivajo se novi¬
ce iz Galicije.

Italija — Tihotna se armada
še vedno mobilizira. Pod oro¬
žjem je že 500.000 mož. Od¬
poklicani so vsi vojaki iz Tri
poli, katere bodo nadomestili
novo organizovani regimenti.

Torek 13. okt.

Rusija — Nemška podvodna
ladja je minulo nedeljo poto¬
pila rusko križarko Pallada v
Baltic morju. Najmanj 570
možtva je našlo smrt v morju.
Poškodovana je tudi bila ne¬
ka druga križarka. Nemško
prodiranje v iztočni Prusiji je
bilo ustavljeno. Poročila rus¬
kih virov kažejo, da je ruska
armada imela nekaj malih us¬
pehov v Galiciji.

Belgija — Nemške čete šo
zasedle Ghent in sedaj oble¬
gajo Bruges. Belgijska vlada
se je preselila v Havre na
Francoskem. Nemci imajo že
skoro vso Belgijo v svojih ro
kah. Belgijska vlada se torej
nahaja brez dežele čez katero
naj bi vladala. Večina belgij¬
ske armade se je rešilo in se
je pridružila Francozom in
Angležem.

Francija — Zavezno • levo
krilo je dobilo veliko pomož¬
nih čet. Pričakovati je hude
bitke blizu obrežja, kajti Nem
ci prodirajo v to smer.

Anglija — Boerci v južni A-
friki so zapoČeli ustajo proti
angležki vladi in bodo skušali
napraviti republiko. Vojna
vlada je bila napovedana tam
Anglija ima tam samo 7000
vojakov, najboljši načelniki
so bili pa že poklicani v Fran¬
cijo, tako daje Anglija nezmo
žna pomiriti Boerce, katerim
obtjubuje pomoč sosedna nem
ška država. Anglija je baje že
prosila Portugalsko, da naj
ona pošlje njeno armado v
južno Afriko ter naj reši drža¬
vo za Anglijo.

Nemčija — Nemško prodira¬
nje proti morju ob Belgiji se
nadaljuje hitro. Iz nemških
r-. virov se poroča, da so vsi Ru¬
si pregnani iz poljske države
zapadno reke Vistula.

Sreda 14. okt.

Portugalska — Poroča se, da
je kabinet sklical kongres, ki
seima snideti prihodnji petek
Država zna stopiti v vojno na
strani Anglije.

Rusija — Poročo se o hudih
Bojih pri Varšavi. Rusi se ba¬
je dokaj dobro upirajo proti
nemškem prodiranju. Iz av¬
strijskih virov s<! poroča, da
j- so Rusi opustili obleganje Pre
Smisla ter da so se umaknili.
Neko poročilo Ludi kaže, da

‘""“..“.agag.-ss m  r„;ut s

80  Avstrijci zavzeli Lvov,toda
to je težko verjeti. Poluradno
se  poroča, da so Rusi uničili
dva podvodna čolna, ki sta
napadla rusko brodovje in po¬
topila križarko Pallada. Trdi
se, da je bila dotična križarka
male vrednosti. Bila je zgra¬
jena leta 1905.

Anglija — Natančnih podat¬
kov o stanju v južni Afriki je
bilo ne moči dobiti. Sploh se
ne ve, koliko je ustaja razšir¬
jena in koliko šteje ustaška
armada. Sluti se pa, da je del
države pod orožjem napram
angležki oblasti. Poroča se
tudi, da se zavezne čete v Os
tend pomikajo južno namreč
do boljših pozicij.

Belgija — Belgijska armada
pod osebnim nadzorstvom kra
Ija Alberta se marljivo pripra¬
vlja za nemški naval na bel¬
gijska obrežna mesta.

Pueblo, Colo., 16. oktobra 1914.

£dlnl •lovenaki Ust da  zapadu.
G«ilo; Zapadza Zapadi

Leto VIII

ogromne na obeh straneh.
Bitka je trajala dva dni.

Petek zjutraj 16. okt.

Huda bitka se vrši na vseh
Črtah, na zapadu kot na vzho¬
du. Bojni front pri obeh bit¬
kah je kakih 300 milj. Na vz¬
hodu se Rusi bijejo proti nem-
ški-avstrijski armadi, na zapa
du se pa Nemci bijejo proti
Francozom, Angležem in Bel
gijcem. Iz nasprotujočih po¬
ročil ni druzega sklepati, kot’
da nobena stranka še ni nare
dila velikega napredka. Na
zapadu bodo Nemci zopet po¬
skusili priti do Pariza. Na vz¬
hodu so pa Nemci baje že pri
Varšavi.

Srbija — Iz Nish poročajo,
da so Srbi uspešno odbili več
avstrijskih naskokov pri Svor-
niku, blizu meje.

Avstrija«— Avstro-ogrsko
poslaništvo je danes potom
brezžičnega brzojava dobilo
sledeče oficielno poročilo:
,,Naše prodiranje v Galiciji je
primoralo Ruse, da so nekoli¬
ko odnehali pri Przemislu.
Naše včerajšne bombardiranje
je zelo oslabelo ruski upor in
so morali umakniti nekaj svo¬
jih čet pri Lancutu. Naše pro¬
dirajoče Čete so prišle v dotiko
z močnimi ruskimi četami, s
katerimi se vrši hud boj. Kuz-
vadov na reki San smo zopet
zadobili. V Karpatah Rusi
bežijo iz Marmoros okrožja.
Poljaki, ki so pribežali sem iz
Lvova trdijo, da so Rusi takoj
po zavzetju omenjenega mes¬
ta, zaplenili veleznano poljsko
čitalnico v vseučilišču Osselin-
sky ter poslali vse knjige v
Petrograd. Rusi so sedaj po¬
stavili mine pod vsa važna
poslopja mesta Lvov in trdijo,
da jih bodo razstrelili, ako bo¬
do kedaj primorani zapustiti
mesto. “

Četrtek 15. okt.

Avstrija — Novi avstrijski
drednot v ladjedelnici v Trstu
je bil danes uničen od požara.
Več novih torpedovk v bližini
je tudi pogorelo. Drednot so
pripravljali, da bi ga se danes
popoldne spustili v morje. Kar
naenkrat je pa pričelo goreti
v različnih krajih ladje. V hi¬
pu je bila bojna ladja v plame¬
nu. Ne ve se, kdo je zanetil
ogenj, toda sluti se, da je bila
kakšna sovražna roka.

Rusija — Ruska armada se
je nanovo konoentrirala in vse
kretanje se drži kar najbolj
tajno. Nad dva milijona voja¬
kov se bojuje na obeh straneh.

Nemčija — Cesar se nahaja
blizu zapadni fronti. Poročajo
male zmage nad Rusom. Pro¬
diranje v Belgiji se nadaljuje.

Anglija — Begunci iz Os¬
tend povedo, da So Nemci bli¬
zu Ostend in padec tega mesta
je vsaki čas pričakovati.

Portugal — Del armade se
bo mobiliziral ter bode baje
poslan v angležko državo v
Afriki.

Francija — Francozi napre¬
dujejo v svoji sredi. Nanovo
so zavzeli Muelhausen in A t-
kirch. Pri tem sta obe stranki
imele velike izgube.

Belgija — Vsi možki od 18.
do 45. leta morajo stopiti v
armado. Belgijci so sedaj v
veliko pomoč angleški fran¬
coski armadi.

Srbija — Združena srbska-
črnogorska armada je baje hu¬
do porazila avstrijsko armado
obstoječo iz 15.000 moz nam¬
reč pri Sarajevu, ^gube so

Avstro-ogrski konzulat v
Ne\v Yorku je izjavil, da se je
pri raznih konzulatih dosih-
mal prijavilo nad pol milijona
avstro-ogrskiii podanikov,med
temi tudi mnogo Slovencev.
Konzul trdi, da so vsi ti pri¬
pravljeni iti v vojsko za cesar¬
ja, toda ko pride čas, če sploh
pride, da se bo varno voziti
Avstrijcem in Nemcem čez
morje, bo le malo teh zapusti
lo Ameriko. Sedaj je sploh
ne mogoče pošiljati avstrijskih
rezervistov Čez morje, kajti
Anglija in njene zaveznice ki
gospodarijo na morju, vjame
jo vse možke sovražne strani.
Zgoraj označeni konzul trdi,
da je 95 odstokov prijavljenih
Avstro-ogrov že imelo vojaš¬
ke skušnje.

VVHte, bivši ruski minister,
trdi da Rusija lahko prenaša
deset let trajajočo vojno. To
pa radi tega, ker ima poljedel¬
stvo dobro razširjeno in vse
delo lahko opravljajo ženske.

Zimske vreme je nastalo na-

vzhodnem bojišču. Rusi so
dobro opravljeni in lahko pre¬
našajo mrzlo vreme, ki pa ja¬
ko muči nemške in avstrijske
vojake.

33.000 kanadskih vojakov je

v sredo dospelo v Plymouth
na Angležkem.

Francoska vlada je v Pitts-

burg, Pa. naročila 5000 tonov
jekla, ki se ima rabiti za ba¬
jonete. Tudi Anglija je tam
naročila mnogo jeklenih plošč
za avtomobilne oklepe. V Al¬
ton, 111. je tovarna za strelji-
vo dobila veliko naročilo za
patrone. Trebalo bode več sto
izvanrednih delavcev, da iz
vršijo dotično naročilo in to
bo vzelo šest mesecev časa.
Ravno od kod je prišlo naro¬
čilo, se ne ve. Druzega ni
znano ko to, da se ima naroči¬
lo poslati v New York. Patro-
ni so namenjeni za puške, ki
so bile v navadi pred več leti.

Portugalska ima 40 tisoč ?o
jakov v mirnem času, 30 tisoč
jih obdržuje doma in 10 tisoč
v kolonijah. V slučaju vojne
pa lahko mobilizira 250.000
mož.

Trdnjava AnUverp se je po¬
dala dne 10. t. m. Nemci so
oblegali to mesto ravno deset
dni in so z granatami razdejali
velik del mesta. Kralj Albert
je sam vodil upor in bi se bil
vdal več dni preje, ker je vi¬
del, da bo upor brezuspešen.
Toda angležki častniki so ga
pregovorili in bojeval se je,
dokler je bilo kaj moči. Bel¬
gijcem je namreč pomagalo
8000 Angležev a z vsem niso
druzega opravili kot tc, da so
zadrževali nemško prodiranje
proti Parizu. Poražena belgij¬
ska armada se je uspešno uma
knila v Ostend in se je že zdru
žila z zapadno armado. Trdi
se, da je kakih 500.000 mož
oblegalo Ant\verp in da so bi
le izgube ogromne na obeh
straneh. Belgijci so poplavah
gotove kraje, kjer so se naha

in mnogo jih je utonilo. V
mestu Antwerp bo ostalo ka
k:h 100.000 vojakov, ostali
del armade prodira proti Os¬
tend, kjer bodo zavezniki na¬
pravili kar najbolj močni upor
FV-mci bodo na vsaki način
skušali pridobiti pristanišče
Ostend, ker je zelo blizu An
lije in torej zelo važna točka.
Mesto Aut\verp je Nemcem
malega pomena, ker ga nemo
rejo rabitj v vojne svrhe brez
da bi kršili nizozemsko nev
trulnost.

Nova avstrijska komanda.

Odstavljen je bil baron Giesl
von Gieslingen, general 8 ar
madnega kora ter Lolonsvary,
general 11. kora. Nadalje sta
bila tudi odstavljena načelni
ka 7. in 17. kora. Novo ime¬
novani generali so: gen. Arz
6. kor; Griesler 7. kor; Sheu
chpmstuel 8. kor; Lieubičič
IB kor; Kritek 17. kor. Vz¬
rok za to spremembo je ne¬
znan.

Nemci so zato uspešni, ker
so dobro informirani o pozici¬
jah sovražnika. Nemških vo-
hupov je povsod na debelo in
pridobivajo vsakojake infor
mačije. Vsak Nemec je zvest
nemškemu cesarju, pa naj se
nahaja na nemški zemlji ali
pa tisoč milj proč. Kot na pr.
ko'so Nemci prišli v Antwerp
so takoj vedeli kje so skrite
zaloge denarja, živeža ali dru
ge stvari. Takoj so prijeli bo
gatjne in uplivne možje, ki
bodo morali jamčiti varnost
nemškim vojakom, ki so sedaj

v Antwerpu. Povsod so se na
šli Nemci, ki so zmagovitim
četam šli na roko. In ni čuda,
da so nemške armade tako u
spešne. Uspešne so pa tudi
r-a<4ktegft, ker so kakih 40 let
naprej časa, imajo najbolj mo
derne sisteme in priprave za
vojskovanje. Druge vlade so
bile mnenja,, da je nemška
armada malo koristna, da so
vse priprave nemške armade
ničla v primero priprav drugih
vlad. Kot na pr. Krupp topo

vi so dosihmal upostošili lepo
število nepremagljivih trdnjav
Antwerp trdnjave so bile cen
jene kot najmočneje na svetu,
a granati Krupp topov so jih
lahko porušili. Tem topovom
so se zlasti Francozi vedno
smejali češ. da niso dosti ko¬
risti. V sedanji vojski pa ni
boljših od Krupp topov. In
piše se celo, da Nemci še niso
pokazali vse njihove priprave
za vojno, da imajo še druge
stvari, ki bodo iznenadili ves
svet. Trdi se, da imajo gotovi
nov top, ki nese granate 25
milj. S tem nameravajo ob
streljevati London od Ostend.
Ako je to resnica, potem Good
Bye zavezniki!

Romunski kralj je dne 10. t.

m. umrl v 75. letu svoje sta
rosti. Leta 1866. je postal
kralj države Romunija. Umrli
kralj je bil velik prijatelj Nem
cev, kajti bil je iz iste rodbine
kot nemški cesar. Ko se je
začela sedanja evropejska voj
ska mu je ruski car svetoval,
naj zasede s svojimi četami
Bukovino in* Transilvanijo.
Toda kralj tega ni hotel stori
ti, in Bukovina je danes v ro¬
kah Rusov. Šele pred enim
tednom je imel posvetovanje
s svojimi ministri, in kralj se
je izjavil, da je zastavil svojo
besedo nemškemu cesarju, da
mu pomaga. Toda ministri so
mu naravnost povedali, da ru-
munskemu kralju ni treba no¬
benemu dajati besedo ali ob¬
ljub. Kazali so mu, da nasta¬
ne revolucija ako gre kralj z
armado pomagati nemškemu
Viljemu. Smrt rumunskega
kralja baje ne bo imela priča¬
kovanih posledic, da bi se Ru
munija spustila v vojsko na
strani Rusije, kakor se je že

nistrov želi, da država tudi v
bodoče ostane popolnoma ne¬
vtralna. Novi kralj je Ferdi¬
nand Hohenzollern, nečak u
mrlega kralja, zopet nemške
rodbine.

jali oblegalci oziroma Nemci^ večkrat poročalo. Večina mi-

Araeriška vlada ima dokaj
sitnosti z Italijo in Francijo,
ki silita celo ameriške držav¬
ljane, da gredo v vojsko V
mednarodnih pogodbah ni d-
ločeno, da so podaniki omen¬
jenih držav oproščeni vojaš
kih dolžnosti napram stari
vladi, ko postanejo ameriški
državljani, še celo otroci ta
kih so smatrani, kot podaniki
stare vlade. Pred voj no se je
v Evropi nahajalo mnogo Ita
lijanov, ki so imeli ameriške
državljanske papirje. Bili so
tam tudi njihovi sinovi, a tu
di ti so morali iti v vojuo. Na
podlagi mednarodnih pogodb
Amerika ne more zahtevati,
da dotične inozemske vlade
oprostijo take ameriške držav¬
ljane. Toda na druga roko je
vsak ameriški državljanski
papir obljuba ameriške vlade,
da mora braniti svoje držav¬
ljane ravno v takih slučajh, ko
se sedaj nahajajo v Italiji in
Franciji. Radi tega so pa naši
poslanci v inozemstvu zelo
nadlegovani in se bodo rešili
iz zadrege edinole z fino di
plomacijo.

Češko-slovanska pomožna zve

za je dne 6. okt. izročila v ro¬
ke ameriškega Rdečega križa
v JVIarquette Bldg. ček za
$750, ki se ima poslati srbske¬
mu Rdečemu križu za olajšbo
ranjenih vojakov in njihovih
družin. Srbi so že odposlali
$2.000 iz Chicage.

Kardinal Dominico Ferrata

papeški državni tajnik, je u-
mrl dne 10! oktobra.

Kongres je sprejel zakon, ki
določa neodvisnost filipinskim
otokom in to tako hitro, kot
prebivalstvo ustanovi solidno
in zanesljivo vlado.

Panamski prekop bo zaprt
prometu za nekaj časa radi
novega plaza v Culebra pre¬
rezu.

Na pivo so zopet dejali malo
več davka, kar pa res ni prav.
Sedanji davek znaša $7 na le¬
to *a vsakega prebivalca, se¬
veda plačujejo ga le mokrači.
Pač bolje bi bilo, ko bi bil
kongres obdavčil temperenčni
ke, ki nič ne plačujejo za vz¬
drževanje vlade akoravno jo
hočejo kar sami gospodariti.
Menimo, ko bi moral vsak
temperenčnik plačati vsaj $5
davka na leto, tedaj bi se toli¬
ko ne agitiralo za prohibicijo.

Guverner Ammons je izjavil,
da pričakuje, da bo Wilson
odpoklical federalne vojake
sredi meseca novembra. Na¬
dalje trdi Ammons, da kko
štrajk tedaj ne bo še poravnan
da bo poslal milico v štrajko-
višče. Mililica se na novo or
ganizira, toda tako hitro še ne
bo prišla do oblasti, kakoršno
je imela pred prihodom fede¬
ralnih vojakov. V Ludlo\vu
so se pokazali, kako miroljub¬
ni, da so in težko če bo jav¬
nost trpela kak drugi tak pri¬
zor, ki gotovo zna nastati, ako
se Rockefellerjevi miličarji
povrnejo na pozorišče.

Federalni vojaki v južni Co
loradi so postali jakomalomar
ni in ne spoštujejo Wi!sono
vih ukazov. Od 4. septembra
pa do 8. oktobra je samo sko¬
zi Ludlotv prišlo 273 stavkolo-
milcev, katere bi morali fede-
ralcj zavrniti. Znano je, da
federalci-povsod spuščajo stav¬
kokaze in čuditi se je, kaj dru¬
žbe delajo ž njimi. Gotovo je
sicer, da mnogo neunijskih
delavcev dnevno zapušča delo
ker jim ni mogoče prenašati
slabih razmer. Kot na pr. v

Pueblske novice

—V' kratkem bo Joe Kolar
odprl trgovino z grocerijo in
mesom v lastnih prostorih na
Palm cesti v Grovu.

—Anton Lipidi,ki si je pred
kratkem nekoliko poškodoval
roko v Gordon premogovniku
pri Walsenburgu, se sedaj tu
kaj mudi pri bratu Joe Lipiču.

—V soboto in nedeljo se tu
zopet vršijo zrakoplovni pole¬
ti, namreč na Fair Grouuds.

—Pričetkom tedna sejeta
mudil J. Medic iz Ramah. Pri¬
peljal je krompir, kateri je le¬
tos izvanredno dobro obrodil
na slovenskih farmah pri Ra¬
mah. Drugi pridelki so bili
tudi izvanredno dobri.

—Umrla je Rosie, mala hčer
ka zakonskih Jamnik na Boh-
man ulici.

—John Anžich je otvcril
krojašnico v prostorih njego
vega brata na 1245 Bohman
Ave. Ob enem se bo tudi u-
kvarjal s prodajo neopojnih
pijač, slaščic, tobaka, itd.

—V sredo in četrtek se je
tu mudil Mike Livoda, orga¬
nizator U. M. W. of A. Po
opravkih se je zopet povrnii
v Trinidad.

—Mike Rožič je sedaj usluž-
ben v prodajalni National
Clothing Co.

—Pri Moch Bros., 619 Main
St., je te dni dobil službo ro¬
jak Robert Roblek. Dotični
je pred nekaj leti delal v Her¬
man prodajami, zadnje leto ja
pa bil v Butte, Mont. Zgofaj
označena trgovina je znana
kot ena najboljših trgovin v
mestu. Dobiti je tam najbolj¬
še vrste oblek in čevljev ter
raznovrstnih drugih oprav za
možke. Ravno sedaj se vrSi
razprodaja oblek, sukenj, čev¬
ljev, itd. Zato svetujemo čita«
teljem, da seposlužijo te pri¬
like.

—V sredo zjutraj smo dobi¬
li prvo slano. Tu je toplomer
kazal 25 stopinj nad ničlo do-
čim je bilo v Leadvillu 7 sto¬
pinj.

—Približno 20.000 volicev
se je registriralo za november-
ške volitve. Toliko jih še ni¬
kdar ni bilo registriranih in
računa se, da bo najmanj 15.-
000 teh volilo dne 3. nov.

—V okrožnem sodišču je bi¬
la ga. Jožefina Smerke opro¬
ščena vseh kazni za prodajo
opojnih pijač, namreč pod po¬
gojem, da v bodoče več ne
prodaja broz okrajnega dovoj-
j*nja.

—Sodnik Corson je razpu¬
stil tožbo M. Geršika napram
J. Rajaboviča.

—Opozarjamo da oglas Cri-
tcher gledališča.

—W. J. Hrjan bo tu govoril 21.
oktobra v Majestic gledališču.

zgoraj označeni dobi je skozi
Ludlovv prišlo 94 delavcev, ki
so opustili stavkolomilsko de¬
lo. Nekaj stavkokazov vseeno
ostane pri premogovnikih in
morajo pasti samo lenobo, si¬
cer bi družbe ne vabile še dru¬
žili delavcev. Zlasti pa družbe
vabijo štrajkarje, toda le bor
no malo teh se sedaj vrača na
delo. Strajkarji so bili vstraj-
ni nad leto dni in so priprav¬
ljeni vstrajati še v nadalje.

Pelc Miller, poslovodja v
Jackson rovu pri \Valsenbur-
gu je bil zadnjo sredo ubit pri
delu. To je prvi unijski dela¬
vec, ki je bil ubit v unijskih
rovih od meseca septembra
lanskega leta, ko so razni ope¬
ratorji podpisali z unijo.

SLOVENSKI NAROD

EUlal floven
Zapati ne Slo

;i list na zapadu in glasilo
Zveze. Izhaja vsak petek.

? Naročnina za Ameriko le proti predplnfi stane:
m celo Ir to Si.50; 1» pol lem S 1.00: »a

Evropo S2 00.

QOgbi»i »prejemajo »c po dogovoru. Dopisi in

»vice prlobl

opi

brez

sprejme;
i robnik
Dopisi

pod-

<tprem«nbi Mvališca
i poleg ilovegu tudi
rnc vrednosti poSilja-

sr  na nasu

SLOVENSKI NAROD

BOX 1181. PUEBLO.ICOLO.

Office

Pilama ; 117 w. NORTHERN AVE.

TELEPHONf: MAIN 995

E. J. MENSINGER. urednik in lastnik

SLOVENSKI NAROD

The onlv S loven ia n newspapcr in the VVest.
Publlsliad we«kly bv E. J. Menalsger. at 117
IV, Northern Ave.. -Pueblo. Colo. The officlal
or gnu of the **Western Slav. Aiaoclatlou"
Advertbiug rates sent upon request.

..Slovenski Narod" bo s pri¬
hodnjo številko prenehal izba
jati 1 ? Malo smo vas preseneti¬
li, kaj ne dragi čitatelji? Ve¬
mo, daje marsikdo pričitanju
prvih vrstic rekel škoda, kaj
ti mi imamo sicer malo število
toda najbolj zve.stih in potrpe¬
žljivih naročnikov, imamo tu
di peščico vstrajnih oglaševal¬
cev. In vemo da so vsi ti rekli
,,škoda‘‘ in tako je rekel mar
sikdo drugi, ki sicer na noben
način ne podpira lista ga toč
no čita na stroške potrpežlji
vih in postrežljivih naročui
kov. Marsikdo, ki sicer prav¬
nic ne podpira list, to je z ogla
si, naročnino, tiskovinami,
itd. je vzkliknil, da je škoda
opustiti list, ki je tako potre
ben in je dosihmal vsaj delo¬
ma odgovarjal potrebami. To¬
da prej ko nadaljujemo mora¬
mo povedati, da list ne bo
prenehal s prihodnjo številko,
prav mogoče je pa, da bode
prenehal po preteku več me¬
secev.

Namen teh vrstic je pojasni¬
ti stališče s katerem pridemo
v doti ko, namreč z nado da
bomo bolj uspešni nego smo
bilPz bivšimi apelacijami. Naš
list je sicer skromen, ne ker
mi želimo takega, temveč ker
drugače ne moremo biti v se-
dajnib okolščinah. Lepe ka
pitalistične ponudbe prezira¬
mo, ker narod tako žeii. Naši
dohodki od naroda so pa tako
pičli, da nam ni mogoče izda¬
jati boljšega in obširnejšega
lista. In lahko bi bilo druga
če. Tukaj v Pueblu in drugih
naselbinah je še mnogo slo¬
venskih hiš, kamor ne zahaja
naš list. Imamo mnogo trg')v
cev, obrtnikov, ki bi ne samo
lahko naročevali tiskovine od
nas temveč prav lahko tudi
žrtovali par dolarjev na mesec
za oglaševanje. Vemo da bi
nas lahko tako podpirali, ker
zadruge veliko manj korist
ne stvari prav radi darujejo
po deset in dvajset dolarjev
kar ob enem. Prav lahko bi
imeli več podpornikov — več
naročnikov in ogloševalcev.V
takem oziru bi imeli večjih
sredstev in list bi bil lahko v
taki obliki, da bi bil v ponos
vsem S!ovencem na zapadu.

Večkrat smo že priporočali
list onim, ki ga sicer čitajo in
ne podpirajo — onim, ki dobi¬
vajo koristi od njega in ga ni¬
ti na en ali drugi način ne

j tako bomo storili, ako kmalu
1 ne dobimo več podpornikov.

| To smemo zahtevati, ker list
je v ravno tako korist kot
1  marsikatera druga stvar, za
I katero se je že toliko delovalo
'in se še sedaj deluje, namreč
z vsestranskim navdušenjem.

Mislimo, da bo tudi na me
stu še sledeči dostavek. Marsi¬
kateri slovenski trgovec bi že
plačal $2 na mesec za $5 vre¬
dni oglas, ko bi mu z oglasom
vred tudi izročili uredništvo
ozir. gospodarstvo čez ured
nika. Vsak trgovec ima svoje
pojme, ki se razlikujejo od
druzih. Torej, ko bi se to pi¬
salo, kar nam en ali drugi pod
poruik priporoča, zlasti med
trgovci, tedaj bi največkrat ne
ugodili prav nobenemu dru¬
gemu človeku, zlasti pa ne
večini naših naročnikov ozi¬
roma občinstvu na zapadu. Da
je tako resnica, smo se prepri¬
čali. Mi skušamo držati se
časnikarski dostojnosti in ob
enem ustreči kolikor je nam
mogoče vsemu slovenskemu
občinstvu. Da bi pa vse in
vsem ustregli, jo pa seveda ne
mogoče. Zato se pa največ o-
ziramo na večino naših naroč
nikov — na njih želje in na
co, kar se nam dozdeva njihov
dobrobit. Toraj kot v pretek¬
losti, tako ostane tudi v bodo
če naše stališče neodvisno na
narodni podlagi. List Se bo
potegoval za dobrobit in na
strani večine, da tako vzdrži¬
mo slogo, ki je tako potrebna
za napredek našega naroda.
Za eno naročnino ali za en
oglas ne bomo prodajali lista,
namreč sebičnežem. Pomisliti
je treba, da list nas stane več
nego pet krat toliko kot zna
šajo skupne naročnine, in več
nego deset krat toliko nego
nam pomagajo vsi slovenski
trgovci v Pueblu.

Pismo iz domovine.

Dol. Logatec, 23. sept. —
Predno ti nadaljujem pisanje
te vsi pozdravimo in ti nazna¬
nim o vojski, ki se pri nas
vrši. Saj vem, da že veš, go¬
tovo si že brav v časopisu. Pa
mislim, da ti je gotovo pove¬
dano od višje oblasti in želi¬
mo, da bi prišel domu in tudi
prosimo, da prideš. Ako zdaj
ne prideš, potem nikoli več
ne boš smel prit. Pa tudi dol¬
žnost imaš. Le pridi na po¬
moč presvetlemu vladarju, saj
to bode tebi v čast, nam pa v
veselje. Moraš tak biti, kot so
bili Bolgari, ko so zvedli daje
v domovini vojska, so se kar
sami vzdignili in so šli domu
na pomoč. Prišli so iz Amen
ke, da so se bojevali za domo
vino. Tako bi morali biti Av¬
strijci navdušeni za cesarja
Imaš dolžnost priti na pomoč,
saj tvoji tovariši šo vsi šli.
Anžoncov Matiček, Mesarjev
Pavle, Muscov trije Tomaž,
Jokel, Tone, Jakletov Janez,
Kugajev Janez, Pastalonav
Andrej, Lovrinov Franc. Vsi
do 42 leta. Lahko veš, da je
že vse prazno doma. Kar jih
je pa doma, so pa spet za vah-
to po vasi. Dobili so že več
oseb, ki so hoteli vodo zastru
piti od sovražne strani, . tako
da nam vsake vrste nesreče
pretijo. Torej je ja potrebo,

podpirajo. Priporočali smo že &

rv» »a e\er /\Ir mt nntm fin rrn 1

mnogokrat našo tiskarno za
izdelovanje tiskovin, a kljub
teran imamo še mnego trgov¬
cev, ki tekom zadnjih šestih
lot ni od nas naročilo niti za
en cent tiskovin. Take naše
apelacije so bile skoro vedno
brezuspešne. In vemo, da tu¬
di s temi vrsticami ne bomo
omehčali srca nekaterih trgov¬
cev in priprostih delavcev. Da
nas je treba vsestransko pod
pirati, marsikdo ne bode prej
sprevidel, ko bomo enkrat
že prišji na dan z izjavo: ,,E-
dini list na zapadu bo prene-

na

pomoč v domovino. Tvoj
brat Janez se je tudi od doma
poslovil dne 30. julija in je
sel naj prvo v Ljubljano in od
tara pa v Galicijo nad Rusa.
Šel je z avtomobilom voziti,
tisto pa ne vem, kaj bc vozil
ali bo živež ali kaj. Sedaj te
pa še enkrat vsi skupaj pozdra
vimo. Le pridi! Adijo z bo¬
gom! F. M.

volilo za prohibicijo. Evange¬
listom sicer ni zameriti, ker
tako glasno kričijo za Rocke¬
fellerja ozir. prohibicijo, kajti
plačani so vrlo dobro. Toda
Rockefellerju se je čuditi, da
je podaril lepih sto tisoč v to
svrho, kajti svojim vrlim de¬
lavcem premogarjem ni hotel
dati povsem zasluženega in
zahtevanega deset odstotkov
poboljška. Skopuh je, to se
dobro zna. Od prohibicije go¬
tovo tudi ne pričakuje nobene
ga dobička, kajti zapreti bode
moral (če bo hotel, saj on ne
pozna postav — Op. stavca.)
svoje gostilne po raznih pre¬
mogovnih krajih. Zakaj je pa
torej daroval temperenčnikom
in evangelistom? Povzročil je
že toliko zlodejstva vColoradi
kot n. pr. v Ludlotvu in dru¬
gje, da ga je javnost hudo ob¬
sodila. Da pa popravi vsaj del
svoje krivice, da zopet zadobi
nekoliko ugleda od splošne
javnosti, je pa malo odprl svo¬
je trdovratno srce in je ma
lenkostno svoto daroval evan
gelistom, češ takim se svet
najraje vjame na lim — takim
ljudstvo vse verjame, in bode
tudi vrjelo, da je Rockefeller
svetnik, ako bodo oznanjeval
ci tako povedali. /

Dotični evangelisti so sicer
zmožni, zanimivo predavajo
in mnogo občinstva zahaja k
pridigam. Mnogo teh ljudi je
že itak izmed vrst starih fana¬
tikov. Mnogo je pa tudi takih
ki obiskujejo shode iz gole ra¬
dovednosti, tako, da je le ma¬
lo novih ljudi, ki se jim vjema
na lim. Ravno kakšno bod6
njihov uspeh konečno, bode¬
mo šele izvedeli po volitvah.
Toda vzeti pa ne moremo no¬
bene rezike. Voliti bi morali
vsi Slovenci proti prohibiciji
v prvi vrsti radi tega, ker bi
zlasti našemu narodu škodo
vala. V drugi vrsti naj bi bil
pa vsak slov. glas proti prohi¬
biciji radi tega, ker jo povspe
šuje Rockefeller, Skrajni čas
je, da ljudstvo enkrat vzame
vlado v svoje roke, namrečTz
rok Rockefellerja.

DOPIS.

John D. Rockelellcr je prohi-

bieijonarjem v Oolorado daro¬
val vsoto $100.000. Tisuhači
hal, ker narod tako želi — ker pa sedaj na vsak način agitira
ga noče podpirati. “ Šele te- jo za splošno prohibicijo. V
daj se bodo brezbrižni ljudje
vzdramili, toda stvar bo tedaj

Bntte, Mont. — Prosim neko
liko prostora za par vrttic iz
naše bakrene naselbine. De
lavske razmere so jako slabe,
delamo samo pet dni v tednu,
in to samo oženjeni. Samce
so odslovili, še posebno pa slo
venske. Od kar se je pričela
evropejska vojna so zaprli ve¬
čina rudnikov, ker je nemoči
izvažati bakra v inozemstvo.
Tukaj imamo že več časa dr¬
žavno milico. Odpočila seje
že in odhaja z vsakim dnevom
tako da je je že polovico odšlo
Mislim, da bo kmalu vsa od
šla, ker jo sploh ne potre¬
bujemo, vse je mirno. Dragi
rojaki volilci, volitve prihaja¬
jo in treba je voliti prave mo
že za našo delavsko stranko,
volimo take, da se nam ne bo
pozneje treba kesati. K skle¬
pu pozdravljam vse rojake in
rojakinje širom Amerike.

Nick Prus.

NAZNANILO !

Slovenskemu občinstvu v Pueb¬
lu naznanjam, da sem v lastnih
prostorih otvoril trgovino z razno¬
vrstnimi grocerijami. Vse blago je
novo in sveže ter najboljše vrste.
Svojo trgovino splošno priporočam
ter jamčim točno in solidno po¬
strežbo.

JAKOB FOX
309 E. NORTHEN AVE., PUEBLO, COLO.

SIMOLINA IN BANNER MOKI

sta slični starokranjski moki. Vpra
šajte vašega grocerista po imono
vanih inokali. •

«

repozna. Vprašanje je toraj,
li boste vi Slovenci

Pueblo kot v Denverju so na
Rockefellerjeve Straške zgradi¬
li velike tabernakelne ter na-

na zapa-' jeli najboljše protestantovske vsakojaka popravila izvršena toč-J
dii ros pustm,  da enkrat pride j evangeliste, da sedaj strašijo!no in poceni. Novi naslov: '

mo na dan s tako izjavo? In ljudstvo s peklom, ako ne bo 1245 EAST EVANS AVE  - BESSEMER^

Podpirajte ‘Slov. Narod!

r.  C A WENNERMARn

zlatninar in urar

Dobro blago po najnižjih conah.
Vsakojaka popravila izvršena toč-

W. F. CAMBRON

Real Estate & Fire Insurance Agent

Ima na prodaj bišo s 7. sobami na
Spring cesti v Grovu. Prvotne je
bila vredna $850., sedaj se proda
7 ,a samo $400. Ima na prodaj mno¬
go drugih hiš, tudi v slovenskih
oddelkih mesta. Ako nameravate
kupiti hišo.-tedaj se oglasite pri
njemn. Cene so jako nizke. Mr.
Cambron tudi zastopa razne zava-
rovaluinske družbe.

PII ON E MAIN 815

106 W. THIRD STREET, PUEBLO, COLO.

Za čašo vinca rojnega

Pošten kristjan življenje da!
Da, dal bi ga za tako
vince, kakoršnega je do¬
biti edinole v gostilni:

Joe Shuštar-fa

PHONE UNION 1026

201 L NORTHERN AVE., PUEBLO, COL.

+t+++t Hf+f+ftf+f+f+t+f+f+

Pijmo ga, dokler živimo!

Najboljšega pa ima

MARTIN SIMSICH

Gostilničar na Grove


0.0.0.00.0.0,

3®®@@«®

GOSTILNA

PETRIČ & TEŽAK

317 SO. UNION AVE.

Je najbližja slovanska gostilna od U-
nlon kolodvora v Pueblu. Točijo se
raznovrstne pijače- Rojakom se last¬
nika najtopleje priporočata.

S^XsX33®®S)®3XS)$®®$«®3®®3®®®3®S'

Palače Bar

200 SOUTH UNION AVE., PUEBLO, COL.

Slovenci in Hrvati, kadar ste v
tem delu mesta, oglasite so v moji
gostilni, kjer boste dobili svežo

SCHLITZ ATLAS

pivo, ki je priznano kot najboljše
v mestu. Za obilen obisk se najto¬
pleje priporočam!

Max Sajatovič, lastnik

Zapadna Slovanska Zveza

USTANOVLJENA
5. JULIJA 1968

INK0RP0K1R*U

27. OKTOBRA 19^

VVestem Siavonlc Associatlon

Glavni sedež: Denver, Colorado

GLAVNI ODBOR:

Predsednik- JOHN PEKEC, 4511 Wasb. Street, Denver, Coiorndo.

Podpredsldnfk: MARK MATJAŠIČ- 2322 Mndlson Ave. »Otto., Mont
J Tajnik; JOHN KLUN, 4843 »Vneli. St. Dcnvor. Loio.
li tajnik obenem zapisnikar: J. ČANJA R, 4422 Grant St. Denver, colo.
rilnaajnlk • JOB VIDETICH. 4485 Logan Street, Denver, Coi«.

Zaupnik: JOHN PREDOVIČ, 4837 \Vashington St., Denver, Colo.

NADZORNI ODBOR:

JOK P RIJ ATU, predsednik, 62S2 VVasMngton Street, Denver, Colo.

JOHN GERM, 412 Spring Street, Pueblo. Colo.

ALOJZ PROSEK. Box 272, Lonisville, Colo.

POROTNI ODBOR

ANTON VODIŠEK, predsednik, 424 Park Street, Pueblo, Colo.

BRANK MALOVICH, Helper. C tab.

JOK LAKOVICH, Box SS. Lonisville, Colo.

GOSPODARSKI ODBOR:

Jobn Pekeo John Predovlch, Mihael Simčič, Joseph Vldetloh In John Dergano.
VRHOVNI ZDRAVNIK:

H. H. MARTIN, Majestlo Bldg., Denver, Colorado.

URADNO GLASILO:

"SLOVENSKI NAROD", Box 1181 Pneblo, Colorado

Vse denarno nakaznloo ln vse uradne stvari se poSUJnJo na el. tajnika, pritožbe na predseduj
gl. nadzornega odbora, preplrno zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora.

J.F.SNEDEG M. D.

slovenski zdravnik

se tem potom priporoča Slovencem
za vsestransko naklonjenost. Nje¬
gov urad se nahaja v prostorih dr.
McLeana, s katerim zdravnikom bo
sodeloval nekaj časa.Urad je 232-33
CENTRAL BLOCK. Uradne ure so
od 8ih do lOili dopoldne; od 4ih do
6 ih in 7ih do 8ih zvečer.

Office Phonc: Main 222
Residence Phone: Main 717

PUEBLO, COLORADO


®S®S®®3®XsX5)®®S!®®<iXs®®S®Sa«!iai

Dr. Moore Pueblo Bar

ŽdbofedravaTk 230  Soulh Union Avenue

n In H/flk»:fn ’ SL gostilna v glavnem delu mesti

nid r!r John  ^rencevlč, Unlte Ij.

TRINERS

B 1TTER-W1NE

7  ‘'G*

t«ini*ovo

HO RKE VIK O

"1*''"'-’ v Joseph  miNt*
•'•-622 S A v*

CHir.v/i |lL _

Ne uspešnost.

Kadarkoli nimate uspeha pri vašem dejanju ali na¬
črtu sploh, tedaj ne dolžite radi tega vaše usode. Posku¬
šajte vedno pronajti vzrok neuspeha in razočarani bodete
ko spoznate, da ste večkrat sami krivi. Vselej, če je le
mogoče, odstranite vzrok in glejte, da se ne bo ponovil
v prihodnje. Ako ni vaše zdravje tako, kot bi moralo bi¬
ti, posebno če niso prebavljalni organi v redu, in so vas
varala vsa druga zdravila, tedaj poskusite

TRINERJEVO

ameriško zdravilno grenko

VINO

katero je redkokedaj neuspešno. To je dobro zdravilo
proti neprebavnosti, kajti to zdravilo najprej popolnoma
izčisti drobovje, izloči vse prebavljene snovi ter ga ojači,

da je sposobno opravljati svojo nalogo brez posebne po¬
moči. r



To moderno zdravilo ima prijeten grenak
okus ter deluje hitro in gotovo.

Tako zdravilo bi morali rabiti takoj, ko zgubite tek r ■

tje in njega posledice, kadarkoli čutite bolečine v .ril ’ * f k ° U . V * 8 nad,e 8 u i e zapr *

kaki bolezni v zvezi s zaprtjem. spodnjem telesa m kadarkoli trpite na

s D °k* v lekarnah.

JOS. TRINER

Uvaževalec in Izvaževalec

133-39 S. Ashland,

NE POZABITE,

Chicago, IH*

bolečinah, kakor tudi v in  Ml«*#??

P Slc m  fenkih, oteklin In izp^ ,b

I „Prokleta

Roman, spisal Emile Ricliebour,
Poslovenil Janko Leban_

Pueblo, Col. Zastopnika za južno Colorado



Konji so zavohali, da se vrši!
na deželni cesti nekaj nenava l
dnega; nastavljali so ušesa,
glasno sopali ter nazadnje ob¬
stali.

Pavliha in njegov spremlje¬
valec sta že bila pri otroku, ki
je še zmerom milo kričal.

Zagleda ubogo Lucilo, ki je
bila otrpla in se več ni ganila.
Vzdigneta jo, da se osvedoči-
ta, ali je mrtva, ali ima še is¬
kro življenja v sebi.

Pavliha, opazivši, daje no¬
sila usnjeno torbico čez ramo,
jej le-to sname ter si jo sam
obesi črčz ramo.

Trije možje skočijo z voza
ter na povelje vodja, katere¬
mu je bilo ime Croquefer, po¬
ložijo Lucilo z otrokom vred
na voz k ženskam, ki koj oba
ponesrečenca povijejo in ne¬
koliko ogrejo.

Lucila je še živela; menili;
so pa vsi, da jej zadnji vzdih
plava že na ustnih. Pridno dr
gnejnje in par kapljic žganja,
je pomagalo, da je prišla malo
k sebi, pa ostala je kakor sle
pa in gluha. Zdelo se je, da
jej je telo ohromelo, le malo se
je gibalo.

Mali Leon, ki se je bil ne¬
koliko ogrel, je zaspal med
tacami kosmatinastega ovčar¬
skega psa, ki je dečku z gin-
ljivo stanovitnostjo lizal obra¬
zek in ročice.

Dva moža iz družbe sta mo¬
rala menjaje se korakati pred
vozom, da sta poganjala kon¬
ja. Mladenič in pavliha sta
bila sedaj tega prosta; prvi
stopi v prvi voz. Pavliha kot
manjši umetnik, se je pa mo¬
ral zadovoljiti z dekoracijskim
voaom, kjer se vgnjezdi med
šatorskim platnom, vitežkimi
dvoranami, hrastovimi gozdi
in med latami odra.

Bil je mehkočuten človek
in mislil je še nekaj časa na
žalostno najdbo. Pri tem pase
spomni usnjene torbice, ki jo
je snel mladi ženi, ne da biga
opazil tovariš. Resnično, tu
je ležala pri njem. Ni bila ra¬
vno zelo polna, pa vendar pre¬
cej težka. Potrese jo. Rado*-
vednost se mu vzbudi. Torbica
je bila zaprta, pa na ključav¬
nici je visel ključek.

Za trenotek se obotavlja,
potem jo odpre. Nekaj mu je
pravilo, da ne dela prav. Pa
radovednost ubogega vlačugar
ja je večja od njegovega čuv-
stva za taktnost. Ker je bila
velika tema, potiplje z roko v
torbico in začuti denarne ste¬
bričke. ,,Saj sem si mislili “
zamrmra tresoč se. Zdajci vza
me stebriček ter ga potehta
naroki. ,,Težak je,“ misli si.
,,To mora biti zlato 1“ In pre¬
števal je stebričke ter meril
njihovo dolgost. Ni več dihal
hropel je. Navzlic mrazu se
pokažejo debele potne kap¬
lje na njegovem čelu. Mrzlica
ga je tresla. Trenutek se ne
gane, tiičoč odprto torbico na
svoje prsi. ,,Zlato!" zamrmra.
..Kup zlata, premoženje! " In
zopet izpreleti drhtanje njego¬
vo telo-

..Živ krst ni videl, da sem
ženi torbico snel z ramen. O
trok je premajhen, da bi o tem
kaj vedel, kaj govori. Ce žena
umre, kdo bo kdaj kaj izve¬
del... Zlato je moje 1"

Po kratkem odmoru nadal
juje: ,,In otrok? Denar nje¬
gove matere je pravzaprav nje
gov, in jaz ga okradem. Otro¬
ka okrasti I Sem li postal ma-
lopridnik? Ropar? Jerome Gos
roparI... To pa ne, kdor to
trdi, ta je lažnikl Ne, nisem
ropar!... Pa, da vidimo, ka¬
ko stoje reči. Hočem li torbi-
co izročiti patronu ? Poznam

tega tiča; če žena umre, obdr
zi si on vse, in ubogi otrok ne
bo videl nikoli vinarja. Pa-
tron otroka obdrži pri sebi
pretepel ga bo, kakor druge,’
,, natezal “ za najdeni denar,
ter kaj postane otrok? Glumač

poskakač! Iz te moke ne bo
kruha. Croquefer ne bo imel
nikoli denarja, le ta obdržim
jaz. Ako žena ozdravi, dam
jej ga nazaj; če umre...‘ ;

I'u je stal ubogi Pavliha pred
zapletkom. Nazadnje pa se
povoljno reši iz te tragedije
Zapre zopet torbico, odreže
ključ od uje ter si ga vtakne v
žep. Zmerom v temi tipajoč,
odpre malo skrinjo — svojo —
ki se je v njej nahajalo nekaj
cunj. Le te bi imele predsta
vij ati ,, perilo “, poleg katere¬
ga se je nahajalo še progasto
pavlihovo glumaško oblačilo.

Škrinja je bila majhna, ali
pri vsem tem polprazna. Hra¬
nila je vso imovino mojstra
Jeroma Goša. Pod glumaško
svojo obleko položi torbico ter
skrinjo zopet zapre. Potem se
zavije med gozde od platna,
zavije se v viteško dvorano
ter zaspi.

Ko se vzbudi, je bil že sve¬
tel dan. Zapeljejo proti Grayu
Pred neko gostilnico se usta¬
vijo. Dočim so konje odpre-
zali, približa se Jerome Goš
ženski izbi patronovi. ter po¬
vpraša po mladi najdeni ženi.

,,Ni še popolnoma mrtva,
pa ne bo dolgo trajalo", odvr¬
nejo. Ima odprte oči in diše,
pa ne premakne udov ter niti
ne zine." — ,,Ali jej najmejo
sobo?“ — ,,Bedarija! Patron
jo da odnesti v bolnišnico."—
,,Tako!" reče pavliha osupel.
— ,,Da, patron bi jo pač mo¬
ral obdržati, ker je prav čed
na... bila bi za prvo ljubovni-
co; pa rešiti je ni več možno,
večera ne učaka." Pavliha
komaj zatare vzdih, ki se mu
je hotel prikrasti iz globine
srca. ,,In mali deček?" po¬
vpraša. ,,Ah tisti! Tisti je pa
že zopet ves vesel. Zdaj Čaka,
da se mu mati prebudi, misli,
da le spi. Njega obdrži patron
Gibčen je; postal bode mož
od kavčuka, ki ovije svoje no¬
ge okoli vrata." — ,,Lepapri-
hodnjost" si misli Goš.

Croquefer pride v tem tre
nutku btizu. Imel je prehla¬
jen, hripav glas.

,, Pred vsem bodi stvari en¬
krat konec", dejal je. ,,No¬
čem, da žena umre pri meni.
Dva od vas jo morata takoj
odnesti v bolnišnico; nosilo
dobite tu nasproti v kasarni.
Med tem grem k županu ter
naznanim tam naše igre v viš¬
ji dramatični šoli. Ce pojde
stvar dobro, potem vam dam
v prekrasnem tem hotelu tu
velik obed z vinom in črno
kavo. Bum, bum, burni... Pa
hudirja! Ravno sem mislil o
tem. Kaj počnemo z malim
fakolinom? Oe mu odvzame¬
mo mater, bode kričal. Mora¬
mo ga odvesti. Ti pavliha, ti
si otroški prijatelj- Vzemi fr-
kolina ter odhodi ž njim v me¬
sto, v tem odnesejo mater. In
če bi hotel jokati, kupiš mu
za ta krajcar kolač, s katerim
mu zamaši usta. To je moj u-
kaz. In zdaj naprej vsi! Veli¬
ki boben spredaj 1 Bum, bum,
bum!"

Otroka so odtrgali od mate¬
re navzlic temu, da se je tako
branil. Izročijo ga na to 1 av-
lihi, ki ga vzame s,trepetajo¬
čim’ srcem v naročje, poljubi
ga na obe lici ter se oddalji z

Trenutek pozneje odnesejo
neobčutno Lucilo na nosilu v
bolnišnico, kjer jo takoj sprej
me io Glumači izrečejo po
pravici, tla jim rulada ženam

znana, da so jo našli ponesre
čeno na deželni cesti ter jo s
saboj vzeli. Zdravnik preišče
Lucilo, zmaje z glavo, rekši:
,,0e se ne zgodi čudež, je iz¬
gubljena ubožica.‘‘

le besede naznanijo Gošu,
ki je z otrokom pohajal blizu
bolnice.

Tedaj je pri kraju ž njo!"
reče sam sebi. Otrok pa zavpi
je jokaje:

Hotel bi zopet k mamil ‘‘

,,Zopet sirota več na svetu!"
zamrmra pavliha. ,,Ubogi o
kfok I l’a jaz te nočem zapusti
til Tvoja uboga mati, ki se tu
notri bori s smrtjo, me seveda
ne more slišati; pa prisegam
jej,da ti hočem biti dober oče. 1

Vrnil seje k vozu. Vsa dru¬
žba je bila odšla v gostilnico.
Vzame svojo skrinjico, ne da
bi ga kdo opazil, zadene si jo
na ramo, prime otroka za ro¬
ko ter se izgubi v stranski u-
lici.

Kmalu najde kraj, kjer so
bili dostavniki, t. j. vozovi, ki
gredo ob odločenih urah do
gotovega mesta. Voz iz Auzo
nne in Bijona je ravuo imel
oddrdrati. Naroči prostor zase
in za otroka, ki ga gorko po
vije v šal njegove matere.

Voz je bil oddrdral pred ka¬
kimi dvajsetimi minutami, ko
se vrne Croquefer ploskajoč z
rokami v gostilnico. Od župa¬
na je namreč dobil dovoljenje,
da sme ostati osem dni v tem
kraju in svoj šotor razviti na
bregu Saone.

,, Ven z velikim bobnom!
Bum, bum, burni" velel je
svoji trumi. ,,Takoj po zajtr¬
ku, ki ga hočem jaz plačati —
brez vaših plač!—odpremo
svoje gledališče, prvo na sve¬
tu! In jutri zvečer prva veli
kanska predstava o nesrečni
.,Falski grofinji Brabantovi",
ali: „Coprniški ribnikik v Dia¬
loškem gozdu"! S sodelovan¬
jem vseh engažiranih umetni
kov. Glavno vlogo, srno, igra
izučeni pes Azor, imenovan
čudež obeh polut... Bum,bum
bum! Azor, daj mi taco; bra¬
vo! Dobiti imaš dve kosti me¬
stu ene, in če svoje igre dobro
izvršiš, kos sladkorja za poli-
zek. Bum! Mi smo tukaj pri¬
jatelji, v bogatem, cvetočem
mestu... ne vem koliko pre
bivalcev. Pa stanovalci so tu:
plemeniti,radodrni, ljubeznivi
poznatelji umetnosti in pod¬
porniki vsega lepega! Bum!
Veliko bomo zaslužili! V zlatu
bomo plavali!... Pa kje je
Goa, stari Goš? Pokličite mi
Goša! Mi ne moremo iti k lu
kuničnemu obedu brez pavli
he, kajti pavliha, gospodje
moji in gospe, opora je umet
nemu templju; on je, ki ssvo
jim glasom vabi za umetnost
vneto ljudstvo, da polni tem¬
pelj in denarnico. Bum, bum,
bum ! 11"

Klicali so pavliho.Zaman so
ga iskali po vsem mestu. Goš
in otrok sta izginila. In nihče
ni slutil, da sta že na potu v
Dijon.

II. del.

l.

Majevo solrlce sveti na mo¬
drem nebu. Poletne ptice so
se povrnile ter se veselijo v
brstečem zelenju. Dolina sab
ienseška, vsa polna cvetlic, je
istinito krasna. Reka se vali
kakor srebrn trak po pašnikih
krasno blesteč se.

Na pristavi seuillonski se ni
izpremenilo nič. Črede žven-
kljajo na pašnikih, petelini
pojo, jagnjeta mekečajo; go
lorok deček vzdiguje senene
vile ter si pri tem poje v sked-
i nju staro narodno pesmico.

| Na enem oknu se prikaže
vesel radoveden dekliški ‘ob
razek.

Ta deklica ni več Lucila, ne
go Blanche.

Lucila je bila črnolasa, ta je
pa plavolasa, kakor Cera, bo¬
ginja žetvi. Pa kakor nekdaj
Lucilo, nazivljejo tudi^ njo
^gospodično seuillonsko".

” Tajnost njenega rojstva so
varovali. Rekli so jej, da ji je
mati mrtva, druzeganič. To je
vse, kar deklica ve. Ona ima

Jacquesa Melliera za svojega
očeta. Pierre Rouvenat ji je
b:>ter.

Ime Jean Renaudovo mor¬
da še nikdar ni bilo izgovorje¬
no pred njo.

In v istini, to ime se je že
pozabilo; jedva da se še v Ci-
vryu ali Fremicourtu, kak sta¬
rejši Človek spominja ,,volčje
ga ubijalca". Odkar se je

( Nadaljevanje na 4. strani.)

Revno življenje.

•

Ljudje ki trpe na kaki želo¬
dčni bolezni, ali na jetrih in
drobu imajo revno življenje.
Oni ne morejo jesti in ne toli¬
ko, kakor bi hoteli ali potre-
vali. Ako jedo v svoje zadoš
čenje, čutijo potem prave bo¬
lečine. Take bolezni so nava¬
dno zvezane z zapeko in nje¬
nimi priveski. N a j boljše
sredstvo za take položaje je
Trinerjevo ameriško zdravilno
grenko vino. Izgnalo bo iz
droba vsako stvar, ki ne spa¬
da tja ter bo uredilo, izčistilo
in ojačilo organe.Učinja zdrav
tek, pomaga prebavi in daje
telesu pravo udobnost in zdra¬
vje. V lekarnah. Jos. Triner,
izdelovalec, 1333-1339 So.
Ashland ave., Chicago, 111.
Bolečine v prsih in v hrbtu bo
hitro odpravil Trinerjev lini
ment. Cena 50c po pošti 60c.

SULPHER

BATHS

Žveplena para, katero ra¬
bimo za naš kopelj, izčisti
kri. Ni boljšega, kot kopelj
v taki pari. Pomaga v sluča¬
ju revmatizma, bolečinah v
križu, povspešuje prebavlje-
nje, itd. Sanitarij je v zdrav
niški oskrbi. Cene so nizke.

Phone Main 1029

9th  & Main St., Pueblo

(En blok od okrajne hiše)

M. NOVAK &  F. GREBENC

priporočata svojo

GOSTILNO

300 SPRING STREET

ToJIt.  vedno tveie Neefovo pivo ln naJfiMjie
Izanle ter prodajava raznovrstne smodite.
Tudi prodajava Neefovo pivo na debelo.

Za točno postrežbo JamCiva.

Zavarvujte Vaše

zdravje kakor tudi Vaše imetje.
Ne vemo časa ko nas bo zadela ne¬
sreča. zato jo umestno, da smo ved
no zavarovani z raznovrstnimi za¬
varovalninami, kot za poškodbe,
bolezen in življenje ob enem pa tu¬
di proti ognju. Podpisani zasto¬
pam različne in najboljše zavaro-
valninske družbe. Nadaljna pojas¬
nila vsakemu uljudno dam.

Matt Jerman

Phone Red 4782

321 Palm Street, Pueblo, Colo.

Pohištvo

po zelo nizki ceni

Raznovrstno pohištvo, kot postelje
modroci, stoli, omare, šivalni stro¬
ji, peči, shrambe, štedilniki, mize,
itd. se dobijo najceneje pri

SAM NELSON

TELEPHON UNIN 1660

203 SO. UNION AVE. PUEBLO, COLO.

TRGOVINA

Stanko Sc  Sajbel

se začasno nahaja

nasproti Clark’s Wells

McGovem Coal Co.

prodajalci premoga

TELEPHONE MAIN 881

Coruer C and Plum Street

PIJTE

Vsakovrstne pijače

prodajamo

na drobno in na debelo

Slovenski delavci — unijaši

The Chicago
LIQUOR HOUSE

razvažajo naše blago.

H. LEVIN & SON
lastnika

Kupite si
peč
sedaj!

Imamo največjo za
logo novih in dru-
goročnih peciv
tem mestu. Cene so
zelo nizke, namreč

$2.00 d_o $60.00

Imamo lepo izbiro

štedilnikov

$15.00 <L°

\\  Mi imamo že veliko število

zadovoljnih slov. odjemalcev

Slovencem prodajamo tudi na lahko izplačevanje

<SftEENE 3I3 ‘ 15  N - Union Ave -

fv/?N/n//?£.CMitš.JrovES.  Pueblo, Col.

The Austrian Mercantile |*

Se priporoča cenjenim rojakom v obilen
obisk kateri hočejo kupiti vedno sveže
in posušeno meso, kakor tudi vsako-
vrstno GROCERIJSKO BLAGO. Po-
»ebnost so suhe domače kranjske kloba- M? 1
se. Postrež.ba solidna. Cene niške.

JOHN GORSICH

1206 SO- SANTA FE AVE.

PHONE MAIN

PIVO!

Izvrstna pijača!

Walter’s
GOLD LABEL

“It’s in the Brewing’

The VValter Brevving Co.

PUEBLO, COLO.

■)


..Prokleta-

Nadaljevanje iz 3. strani.

prigodil bil umor v noči 24.
junija 1850. 1., je sneg že
mnogorafc pobelil zemljo. Ko
liko se je v tem času novega
prigodilo ter zopet pozabilo.
Stara generacija se je uma
knila novi.Starčki od takrat
so v grobu, a takratni otro
so danes dorasli.

In ti nič ne vedo o tistih
časih. Le Časih rekajo, kora¬
kajoč po cesti proti Fremi-
courtu, na nekem mestu:
„Tu so človeka ubili." Če te
besede tujec sliši, in bi rad
izvedel stvar bolj natanko,
potem dobi odgovor: „Nič
natančnejšega ne vemo . . .
pač je že dolgo tega!“

Blanche ni še devetnajst
let stara; a izgleda, kakor
da je stara jedva petnast, ta
ko rožnat je njen obrazek,
tako nežno in mično je njeno
telo, tako sveže in otroške
nje smehljanje, nje pogledo¬
vanje! Saj ji je življenje po¬
teklo kakor lep sen: vse vile
so jo bile obdarile v zibelki:
narava ji je dala razuma, le¬
poto, melodičen glas, ljubez¬
nivost, milino in dobrotlji¬
vost; skratka vse, kar more
očarovatil

Pohlevnost in nežnost
odsevata iz krasnih veselih
oči. Kako rožnata so ji ust¬
na, kako lepo se ji dela ja¬
mica na licih, kadar se smeh
ljal Kakor krona seji ovija¬
jo zlate kite okoli glavel

Jacques Mellier le malo¬
krat ostavlja svojo izbo. Je¬
dva ga je več poznati. Nesre
ča ga‘je potrla in zaznamva-
lajzlodejstvo se ne uniči brez
kazni. Bolj še ko leta, ga je
potrl in ponižal kes. Nima
nobene •volje več, nima več
želja, nima več upanja. Brez
moči je. Ne hodi več, nego
se vlači kakor senca. Pa še
more misliti, še se more spo¬
minjati. In spomin je njegov
mučenik, mišljenje njegova
naj večja muka!

Prečoja čele noči in, če za-

Splošna prohibicija v re
snici povspešuje nezmerno
uživanje opojnih pijač!

Ko Je bil Abraham Lincoln predsednik
Združenih držav, se je agitiralo za prohi¬
bicijo po vsej Ameriko. Celo v kongres
so privlekli to fanatično stvar In bi bilt
mogoče še uspešni, ko hi Lincoln ne bil
svaril proti prohibiciji. Rekel Je:

,,Prohibicija bode zelo škodovala propapagandi za zmer¬
nost. Prohibicija celo povspešuje nezmernost. Njeuo delo¬
vanje je nasprotno svobodi, ker skuša regulirati ljudski ape-, , _. - _ .

tit, namreč s postavami. Ob enem pa dela zločinstvo iz

kar ni zločinstvo. j hropeč, pot ga zalija in za

,,Prohibicijska postava poruši one principe, na katerih
je bila naša vlada ustanovljena. Mene je bilo še vedno najti
na strani slabotnega in zatiranega razreda, kateremu sem po¬
magal v njegovih bojih proti močnejšemu razredu. Toraj tu¬
di sedaj nemorem dati privoljenja taki postavi (prohibiciji),
kakoršno sedaj hočete uresničiti.

,, Dokler mi smrt ne utihne jezika, do tedaj se bom ved¬
no boril za svobodo in pravice ljudstva."

Nepozabni Lincoln je vedno priporočal zmernost. V nje¬
govih prvih letih je mnr-go predaval o zmernosti; toda ne po
načinu, kot suhači dandanes predavajo in agitirajo zmernost
oziroma prohibicijo. Tudi v njegovi dobi so se nahajali ne¬
dostojni prohibicijonai ji, elitni dani šnim,tcda take je ob vsa¬
ki priliki grajal. Lincoln je sicer svetoval, da naj se alkohol
zauživa bolj zmerno. Toda splošne ; prohibicije pa nikdar ni
priporočal, kajti bilje prepričan, da ona goji nezmernost,

Nasprotoval ji je tudi, ker ljudstvu krade osebno svobodo,
katero so z ustavo hoteli jamčiti ustanovitelji ameriške vlade.

Volitev se vrši 3. novembra-
VOLITE PROTI SPLOŠNI PROHIBICIJI!

Lokalna Opcija bede drugače odpravljena.

Colo. Business Men’s Home Rule League

! vidi svojega otroka
krat, da ga more blagoslo
viti, spraviti se ž njim! Za¬
man! In zmerom votlo doni
v njegovih ušesih, kakor mr
tvaško zvoneuje, ki nima ni
konca ni kraja: „Sta li še
živa ali mrtva? Tega ne
vem..-" Že dolgo je Pierre
Rouvenat pravi voditelj go¬
spodarstva. On vlada v hiši
milo pa krepko. Premoženje
Jaccjues Mellierovo je še po¬
večal in hrani ga zvesto. V
teh devetnajstih letih se je
malo izpemenil. Še zmerom
se drži pokonci, močan je,
delaven, previden in vsem v
zgled. Le lasje in brada so
mu osiveli.

Pa, četudi ga vest ne peče
spremlja ga vendar globoka
žalost. Žaiuje po Lueili, po
njenem otroku, po Jeanu
Renaudu. Že mnogo solza je
potočil po njih.

Blancheo, ki jej je boter,
ima rad; boža jo, stori jej
vse, kar jej je ljubo. Vsak
kamenček odstrani na njeni
cesti, da ne bi ranil nje než¬
ne nožiče; čuva jo kakor dra
go cen zaklad, ki mu je dan,
da ga hrani in varuje. Pa pri
vsem tem ne pozabi tudi o-
beh drugih izgubljencev I

Kjeli sta? Kaj li delata?
Ali, tega ne ve. Morda sta že
davno umrla. A ne! on ju še
vedno pričakuje...

Pierre Rouvenat si je osno
val velik načrt, ki ne bi ga
opustil za ves svet!

fe d ' B b re ,e rLerdv ^ d “ |NAZNANIL0  R -

Dalje prihodnjič.

Zdravil  se je v —
tudi v Pueblu. Ker ni nika¬
kor mogel okrevati se je po- 1
dal v domovino. Koje,pre-
il preko morja v Ha vre
Francoskem, je izbruhni¬
la vojna. Sedaj se nahaja v
rokah sovražnika. Pisal je
že tri pisma bratom v Lea-
dville. Zadnje pismo se gla¬
si: ,, Dragi mi bratjel Zopet
pišem par vrstic in naznan¬
jam, da so nas premaknili iz
Havre na otok imenom St.
Johns. Tukaj je bil nekdaj
samostan. Premaknili so
nas zato ker so civilisti ho¬
teli nas napasti trikrat če
ravno je nas tam čuvalo 20
ojakov noč in dan. Do oto¬
ka smo se vozili dva dni in
dve noči. Druge hrane nam
Q iso dali v ječi kot tudi tu¬
kaj ne, kot en kos kruha in
vode za celi daD. Rad bi ve
del, če doma vedo od mene.
kje da sem. Tukaj ne vzanfe
jo pisma za v Avstrijo. Po¬
zdrav! Anton"

cin potom naznanjam i
prijateljem in znancem ter^H
slovenskemu občinstvu, dasT^
daj uslužben pri dobro znan? 61 H
nesi ji vi tvrdki Moch Bros oM
ing Co., 519 X. Main St,(pAi
severno od pošte), kjer bodem'
pripravljen Vam postreči
Šim blagom.

Ob enem Vam naznanja®
tej prodajalni sedaj vrši ; *
redno velika razprodaja jeJ*'
in zimskih možkih oblek, su r^
čevljev, srajc-, itd. Posl užite 3
redke prilike m zagotovlja® v H
da si boste pri tem prihranili M
denar. Blago je vse najnoveje • I
naj moderneje. Vzrok te
je je, ker bodo lastniki po pr ' 7 1
nekaj mesecev popolnoma opu!?? i
trgovino.

Povabljeni ste obiskatip r(H ],- I
no ter si ogledati blago. Za oh!i ■
obisk se priporoča_ 111

KOBERT ROBLEK

lš£o st Stefan Kante, ^
Iverčega. Njegova mati bi r
izvedela za njegov naslov, i
naj se naznani uredništvu sij
Naroda, Box 1181, Pueblo, (o^ ’

Politični oglas.

Naročite Vaše tiskovine pri nas!
Tiskarna „Slov. Narod"

man poizkuša, da bi odvalil
s svojih prsi breme, o kate¬
rem se boji, da ga vsak hip
zmane. Njegova izba se na¬
polnjuje s strahovi njegovih
žrtev. Oni le-tam ima pre¬
streljene prsi, in kri, ki mu
lije iz rane, poplavlja izbo;
ta tukaj zre ga očitajoč: ze
lena numerirana kazujeniš-
ka kapa mu pokriva do kože
ostriženo glavo. Votlim gla¬
som kiiče: ,,Kaj li si storil z
mojo ženo?" Tu se odpira
krsta pred njegovimi noga
mi, mrliški prt se strga iu
Jacques Mellier zagleda oti
Črvov razjedeno, gnijočo že¬
no, katere mrtve ustni mu
vendar molče trobentajo;

,.Morilec!..."

In — o naj večje gorje 1 V
teh od žalosti razritih prsih
živi poleg kesa še žgoče čuti¬
lo: na novo vzbujena ljube¬
zen do izpojenega otroka,
hrepenenje po Lueili! Kakor
je bil Rovenat izprevidel, ta¬
ko ee je zgodilo. Jacques
Mellier ga je nekega dne s J
trepetajočim glasom zapro
sil: ,,Veš—li, kje mi bivaot- ;
rok? Pojdi, poišči ga, pripe
ljj ga zopet v moje naročje!"

JStari je povesil glavo ter
žalosten tožil: ,,Ne vem, kje
biva. Odkar sem vzadnje vi
del Lucilo in njenega otroka
v Saiut-Irunu, sta oba izgi¬
nila, ona in nje otrok ! Luci-
la je nameravala, kakor mi
je pravila, povrniti se v go¬
rovje Jura; pisal sem v vas,
kjer je pet let preživela; tam
je niso več videli. Kaj se je
zgodilo iz obeh? Sta li še ži¬
va, ali mrtva? Tega ne vem!

Po teh besedah Jacques
Mellier milo zajoče,
ruje z glave iu nikdar se ne
Imore utolažiti. Vse svoje
premoženje bi sedaj dal, da

Pismo iz domovine.

Ljubljana 18. sept.— Dra¬
gi mi brati Naznanim Ti, da
sem prišel zopet nazaj v šo¬
lo dne 15. t. m. Šole bodo le
en čas, potem se pa zope-
zaključijo. Ponavljavni izp
iz matematike sem srečno
naredil. Imel sem druzega
profesorja kot lansko leto.
Oni je šel v vojsko. Ko bi
njega imel, bi gotovo ne na¬
redil izpita. Tako sem ga pa
z lahko.

V mesecu oktobru in na¬
prej bodo štelenge za nas ro¬
jene leta 1894., 93. in 92.
Potrjeni bomo gotovo in če
Bog da srečo junačko se vr¬
nemo zmagoslavno iz bojne¬
ga polja kmalu nazaj k svo
jim ljubim. Daues sem gledal
ua kolodvoru, ko se je pri¬
peljalo 700 ranjencev. Kak¬
šen prizori da bi ga ti videl.
Iz našega kraja je veliko ra¬
njenih. Za mrtve se ne ve še.
iz Adomovega: Štefan Pod
boj profesor je padel mrtev
za druge se ne ve. Anton Ri¬
gler iz Praproč: ranjen, itd.
Še nekoga sem danes videl
med ranjenci, ko so se z vo¬
zovi peljali iz kolodvora
boluice, pa ne vem gotovo
ali je pravi ali ne, namreč:
Škranješki France. Bil je ra¬
vno tak kot on. Šel sem ta¬
koj za vozom v kasarno, ka-
mor se je peljal, pa me niso
notri pustili. Čez par dni poj
dem poizvedit, ko se uredijo
notri. Videl sem tudi 8 Ru¬
sov ujetih (ranjenih) Kako
samozavestno so gledali
nas, ko so se mirno peljali.
Kar se tiče novic iz bojišča
vem da zveste več resnične- <
ga kot mi. Zato Ti tega ne
oom popisoval. Ako bo ho¬
tela us da, da se udarimo z
Rusi, potem nič druzega kot
(križ).

Stanujem ravno tam, kot
lani. Draginja je velika kot
povsod. Doma pa slaba leti¬
na. Brata Antona še ni do
mov???! Vem da je tudi v
AmeV.ki slabo. Ako se zgodi
kak preobrat, Ti že sporo¬
čim. Do takrat pa bodi po¬
zdravljen kakor tudi vsi dru
gi sorodniki.

Tvoj brat Matija
Opomba na vprašanje: An¬
tona še ni domov iz Ameri¬
ke. Rojak Anton Marolt iz
Leadville se je podal v domo
vino meseca avgusta t. 1
Tukaj je poprej dolgo časa

—V sredo se je pričela sod
nijska obravnava proti ,,time
keeperjem", ki so ociganili
tukajšno O. F. &  I. družbo.
Kljub temu, da so obtoženci
vesta čas trdili, da so bili ne¬
dolžno obdolženi, so pa ob
pričetku obravnave, vsaj peti
teh, priznali zločinstvo. Ker 1
so pa sami priznali, je pa dru
žbini zagovornik prosil sodni¬
ka, da naj jih le lahko kaznu
je. Dobil je torej vsak po šest
mesecev zapora v okrajni ječi >
Sodnik bi jih bil lahko kazno-1
val z več letnim zaporom v
državni kazuilnici. Obsojeni ;
so sledeči: C. R. Ralpin, Wal
ter Valle)y, G. E Morgan, C.
W. Garret in John A. Frazier
Ostala sta pa še dva, ki odlo¬
čno trdita, da sta nedolžna.

NAZNANILO

Slovenskemu občinstvu v Pue
blu in okolici naznanjam, da sem
otvoril krojašnico na 1245 Boli-
man ulici. Priporočam se vsem za
likanje, snaženje ter popravljanje
oblek, zlasti se pa priporočam za j
naročila novih oblek in sukenj, ka¬
tere naredim po vaši meri in lahko
jamčim, da se vam bodo pristojale.
Blago dobim iz najboljših tovarn
in je močno in trpežno. Cene so
zelo nizke. V krojaških prostorih
imam zajedno tudi „pool“ mizo
ter zalogo neopojnih pijač, smodk,
tobaka, slaščic, itd. Ža vsestran¬
sko naklonjenost se priporočam.

John Anžich

Slovenski volilen
Volite za skife
okrajne kandidat-
je, vsi na demo¬
kratskem tiketu.

Državni senator.

H. G, De Tienne

Državni poslanci.

P. C- Dunlap, HallettC.Gtlj
lup, F. L. Higgins, J. M,

Okrajni šerit.

F.*E. McMillan.

Okrajni tajnik.

E. C. Highberger.

Davčni uradnik.

Sam P. McCoun,

Okrajni blagajnik.

A. II. Stanard.

Nad. okrajnih šol.

Edith M. Bailey

Mrliški pregledovalec,

W. O. Patterson.

Okrajni zemljemerec.

W. J. Jenkins.

Okrajni komisar.

Jake Thomson.

Mirovna sodnika.

Harry A. Leddy, G. L. Seife|

Mirovna redarja.

W.F. Bradley, J. H. Shepurij

Premične vojne slike iz bojišča |

se bodo kazale prihodnjo nedeljo, dne 18 , oktobra

Videti bode resničnih slik povzetih v bojnih krajih. Tu sledi- li
jo nekateri prizori: Nemška armada prihaja v Bruselj; ob u ' I
jeni vojaki iščejo počitka; preštevanje regimetov, da dM«; II
nejo izgube; vozovi rdečega križa prihajajo z ranjenci;*®?" 1 * ||
ka križarka potopljena od Nemcev; itd. In druge lop« slik e -
Vstopnina znaša 5c za otroke in lOc za odrasle.

CRITCHERS

Novo gledišče na Bessemer-u, Routt & Northern

TISKARNA

SLOVENSKI NAROD!

Je edina sl. tiskarna na zapa-
du in izvršuje vsakovrstne
tiskovine lično In pravilno.

P. O. Box 1181 Tel. Main 99 5 j

M. GRAHEK, ESTATEl

niki Math Grahek-^ t -id*- C* i

m m, mm M  1  .

(Nasledniki Matlv Graliek-a) Trgovina z raznovrstni® ^ i
gom. Imamo obširno zalogo možkih oblek in potrebščin, ^
kor tudi obuvala, kovčegov, pohištva, železne robe, itd- i

Prodajamo Trinerjevo Vino na debelo 1 .

Gostilničarji! Naročite io vino naravnost od nas!

TELEPHONE MAIN 1094 - -

1201-3 S. Santa Fe, Pueblo, Col«-