OHK - GeoSrafiija III B 21 GEOGR. OBZORNIK i/1992 1 q 1 '4919910ÈG32, 4 lue iss i 49199100632,4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Revija za popularizacijo geografije GEOGRAPHIC HORIZON Review for Popularization of Geography Založnik Naslov Glavni, odgovorni in tehnični urednik Uredniški odbor Upravnik Namizna založnica Računalniški program Tiskar Naklada Izhajanje Finančna podpora Cena Žiro račun Zveza geografskih društev Slovenije Aškerčeva 12 61000 Ljubljana Slovenija Union of the Geographical Societies of Slovenia Aškerčeva 12 61000 Ljubljana Slovenia Drago Perko Dragica Borko, Slavko Brinovec, Janez Godnov, Drago Kladnik. Jurij Kunavcr, Tatjana Ogrinc Marko Krevs Milojka Zalik Huzjan Primož Jakopin Povše 1 100 Četrtletno Ministrstvo za šolstvo in šport 200,00 SLT SDK 50100-678-44109 Publisher Address Quarterly Ministry of Education and Sports 3,00 USD I-jubljanska banka 50100-620-133 7383-20885/0 Chief, Responsible and Technical Editor Editorial Board Administrator Desk Top Publisher Software Printer Circulation Frequency Financial Support Bank Price Account UVODNIK 3 EDITORIAL STROKOVNI ČLANKI 4 PROFESSIONAL ARTICLES Jurij Scncgačnik J Mongolija in Mongoli 4 Mongolia and Mongols Tatjana Šifrer Mongolija na novi poti 7 Mongolia on a new way Jurij Kunaver Življenjske razmere in ... v polarnih krajih 10 Conditions of life and ... in polar areas Andrej Arihv/ Vpliv naravnih razmer na gozd 15 Influence of natural conditions on wood . . . Fedja Pobegajlov. Potek turističnega prometa v Sloveniji . . . 1991 18 Course of touristic traffic in Slovenia in 1991 Damijana Počkaj Demogeografske razmere v . . . Sloveniji ... 20 Demogeographic situation in . . . Slovenia .. . Darja Kofol Industrija kot dejavnik razvoja Šentviške ... 24 Industry as development factor of Šentviška ... Maja Topole^ / Tipi pokrajin v porečju Mirne 28 Landscape types In Mirna river basin GEOGRAFIJA V ŠOLI 33 GEOGRAPHY IN SCHOOL PRIREDITVE 35 EVENTS OBVESTILA 36 INFORMATION DRUŠTVENE NOVICE 37 NEWS FROM SOCIETIES PUBLIKACIJE 38 PUBLICATIONS Vsak avtor je v celoti odgovoren za prispevek. Each author is fully responsible for the task. NASLOVNICA Mongolija je država mladega prebivalstva. Nataliteta (3,6%) je zelo visoka, saj v nasprotju z velikansko južno sosedo zaradi redke poselitve ne omejujejo števila otrok. (Fbto: J. Scncgačnik.) TITLE PAGE Young population predominates in Mongolia. Natality (3,6 %) is very high but because of a law density of population the number of children is not limited by the government. (Photo: J. Senegafnik.) ISSN 0016-7274 GEOGRAFSKI OBZORNIK --- 16. KONGRES SLOVENSKIH GEOGRAFOV V CELJU Metka Špes Priprave za naslednji kongres slovenskih geografov so že v polnem teku. zato je prav. da o tem seznanimo Se širši krog prpa-dnikov naše stroke. Odločili smo se, da bodo naša raziskovalna prizadevanja tokrat usmerjena na Savinjsko regijo, pokrajine vzdolž toka Savinje (občine Mozirje, Žalec, Celje in Laško), ki še nikoli ni gostila tako velikega zbora znanstvenikov in šolnikov iz geografskih logov. Zborovanje slovenskih geografov bo ob koncu septembra ali v prvi polovici oktobra naslednjega leta v Celju. ZGDS je zadolžila organizacijski odbor (Darka Domitro-vič Uranjek (vodja), Mitja Bricelj, Andrej Čer-ne. Borut Drobnjak, Karel Natek, Ivo Piry, Marjan Ravbar in Metka Špes), da pripravi predlog za organizacijo zborovanja, raziskovalnega projekta in zbornika. Odbor Je predlagal, da bi na kongresu predstavili tri sklope referatov oziroma rezultatov znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela: - raziskave, ki so vezane izključno na obravnavano regijo in sodijo v okvir razpisanih vodilnih tem, - najnovejše raziskovalne metode in rezultati raziskav, ki predstavljajo pomemben dosežek v razvoju naše stroke, niso pa vezane izključno na obravnavano območje oziroma na vodilne teme, - referati s področja šolske geografije. Pri opredelitvi vodilnih tem zborovanja je potrebno poudariti, da Je njihov izbor izrazito aplikativen, se pravi, da smo upoštevali predloge in želje potencialnih uporabnikov raziskav in seveda tudi njihovih sofinancerjev. Sem sodijo v prvi vrsti strokovne službe posameznih občin in planerski zavodi, skladajo pa se tudi z našim poznavanjem in razumevanjem poglavitnih prostorskih problemov tega območja. Vodilne teme so: • Regionalni razvoj, regionalizacija in oblikovanje lokalnih skupnosti v Savinjski regiji (rezultati tovrstnih raziskav naj bi imeli znanstveno in direktno aplikativno vrednost pri načrtovanju nadaljnjega prostorskega razvoja regije). • Degradacija in ogroženost okolja v povezavi z njegovo ranljivostjo (zaradi naravnih značilnosti in dosedanjega družbenega razvoja ima to območje vrsto problemov z degradacijo posameznih sestavnih delov pokrajine, ranljivost pokrajine pa povečuje še potencialna nevar- nost poplav, ki jih bo potrebno, glede na katastrofalne posledice poplav 1990. leta, obravnavati s širšega zornega kota kot doslej). • Vloga Celja kot središča regije v slovenskem urbanem omrežju (izpostavljeno bo Celje kot tretje največje središče nove države, njegova lega v osrčju Slovenije, znotraj območja, kjer slabijo privlačne sile Ljubljane na eni in Maribora na drugi strani; s predlagano raziskavo nameravamo ta specifičen položaj Celja identificirati, ovrednotiti in določiti njegove prednosti. • Prometni položaj regije (osvetljena bo prometna vloga regije ob krepitvi prometne povezanosti v smeri severovzhod-jugozahod, ki pa ji popolnoma neustrezna infrastrukturna opremljenost pomeni večjo oviro). • Oblikovanje identitete regije. • Socialno-geografski aspekti preobrazbe pokrajine naj bi bili proučeni predvsem v luči poznavanja osnovne socialno-geografske strukture regije z njenimi razvojnimi potenciali. Program proučevanj v okviru vodilnih tem bomo v obliki enotnega projekta prijavili potencialnim financcrjem: Ministrstvu za znanost in posameznim občinam. V razgovorih z njimi smo brez izjeme povsod naleteli na zelo ugoden odziv in na pripravljenost, da ga finančno podprejo. V okviru ZGDS smo se odločili, da bo nosilec raziskovalnega projekta Inštitut za geografijo Univerze, ki je za tovrstne akcije najustrezneje organiziran. Nosilec projekta pa bo za vsako od vodilnih tem določil odgovornega, ki bo s svojo strokovno avtoriteto odločal o tem, katere od prijavljenih raziskav sodijo med vodilne teme in jih tudi predlagal za financiranje v okviru projekta. Raziskavam, katerih vsebina ne bo neposredno vezana na vodilne teme, žal ne moremo zagotoviti finančnega kritja, potrudili pa se bomo, da bodo ustrezno publicirane. Posebno mesto bodo tudi na tem kongresu našli referati s področja šolske geografije. Organizacijski odbor je pozval Komisijo za vzgojo in izobraževanje, da poskuša zagotoviti sofinanciranje samostojnega projekta na Ministrstvu za šolstvo in možnosti za objavo predstavljenih referatov, ker so potencialni financerji pripravljeni sofinancirati le zbornik z objavo nosilnih raziskav. GEOGRAFSKI OBZORNIK MONGOLIJA IN MONGOLI Jurij Senegačnik UDK 915.17 MONGOLIJA IN MONGOLI Jurij Senegačnik, Gimnazija Ledina, lic sijeva 12, 61000 Ljubljana, Slovenija Prispevek v prvem delu predstavlja glavne naravne značilnosti Mongolije, v drugem delu pa glavne značilnosti prebivalstva in gospodarstva. Z umikom sovjetskih enot in prvimi svobodnimi volitvami leta 1990 se Mongolija sooča s številnimi dramatičnimi spremembami. Mongolija je s 1 556 500 km2 površine prava azijska velikanka, ki pa z 2 milijonoma prebivalcev sodi med naj-redkeje naseljene države na svetu. Od zahoda proti vzhodu se razteza v dolžino 2370 km (razdalja med Parizom in Har-kovom), od juga proti severu pa v dolžino 1250 km (razdalja med Berlinom in Neapljcm). Večji del države predstavlja višavje, saj je kar 85 % njene površine nad 1000 m nadmorske višine. Najvišjo točko doseže v Mongolskem Altaju (4362 m), najnižjo pa na severovzhodu (552 m). Srednja višina države je 1580 m. Gorovja (praviloma paleozojska) so osredotočena v zahodnem delu. Največji in najvišji gorski masiv je Mongolski Altaj, čigar vrhovi so edini pokriti s stalnim ledom in snegom. Proti jugovzhodu preide v gorovje Gobi - Altaj in se potem spusti v uravnave puščave Gobi. Osrednje gorovje v državi predstavlja kristalinski Hangaj. Med njim in Mongolskim Altajem leži na zahodu kotlina Velikih jezer. Severno in južno od Hangaja pa se nahajata dva velikanska platoja. Vzhodni del države je precej bolj uravnan. Predstavlja ga planotasto in valovito površje z velikimi kotlinami Halha, Barga in Vzhodni Gobi (1). Zaradi takega reliefa in velike odmaknjenosti od oceanov ima država ekstremno celinsko podnebje. Na eni strani imamo dolgo in zelo mrzlo zimo skoraj brez snega, na drugi strani pa kratko, toplo in še kar namočeno poletje. Prehodi med zimo in poletjem (5 do 6 tednov) so zelo kratki in se kažejo v sunkovitem UDC 915.17 MONGOLIA AND MONGOLS Jurij Scnegacnik, Gimnazija Ledina. Rcslje-va 12, 61000 Ljubljana. Slovenia In the first part article presents the main natural features of Mongolia. In the second part the main features of mongolian population and economy are presented. With a retreat of soviet forces and first free elections in 1990 Mongolia faces many dramatical changes. naraščanju ali padanju temperatur. Srednja januarska temperatura v Ulan-Bator-ju je - 27"C, pri čemer so minimumi skoraj vsako leto pod - 40"C (1). Julijske temperature so med 9 in 24"C in se lahko povzpnejo do 38°C. V državi je na splošno zelo malo padavin (med 200 in 250 mm). Na goratem severu dosežejo do 400 mm, v puščavi Gobi na jugu pa padejo pod 100 mm. Večina padavin pade julija in avgusta. Često je to v obliki neviht in nalivov, kar povzroča, da reke prestopajo bregove. Velika večina dni je jasnih, tako da je dolžina sončnega obsevanja (2600 do 3300 ur letno) veliko večja kot v drugih državah istih geografskih širin (4). Zaradi takšnih pogojev sta rastlinski in živalski svet razporejena v izrazitih pasovih od severa proti jugu. Prvi pas na goratem severu predstavlja gorska tajga (4,1 % površja), ki se nadaljuje iz Sibirije. Proti jugu so gozdovi vedno redkejši, saj jih prekinjajo čedalje večje površine stepe. Za tukajšnjo pokrajino je značilno, da so osojna pobočja gozdnata, prisojna pobočja in dna dolin pa travnata. Izjemna prostranstva mongolske stepe so najmarkantnejši naravni element te države. Stepa pokriva 51,3% površja. Razteza se preko celotnega srednjega dela države. Tu so največje površine za pašo, košnjo in tudi poljedelstvo. Podrobneje bi lahko ločili gozdno stepo, gorsko gozdno stepo in nizkotravno stepo. Takšne stepe, ki je povsem brez drevja, je 26,1 % površja. Stepa preide proti jugu v širok pas polpuščave (27,1 %) in potem puščave Gobi, ki zajema 15,5% površja (1). 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Neizmerna prostranstva stepe dajejo državi edinstven pečat. Med milijoni glav živine, ki se tu pasejo, so pogosti tudi jaki. (Foto: J. Senegačnik.) Slika 3: Slap na reki Orhon predstavlja prvovrstno turistično znamenitost. Na uravrianem površju srednje Mongolije so brzice in slapovi prava redkost. (Foto: J. Senegačnik.) Slika 4: Jurta je še danes osnovno bivališče večine Mongolov. Tudi večina urbanega prebivalstva živi v jurtah. ki jih v mestih postavijo kot stalna bivališča. Z lesenimi plotovi ločijo svoje zemljišče od sosedovega. (Foto: J. Senegačnik.) Slika 2: Enolična stepa se razprostira po širnih planjavah in prisojnih pobočjih. Bolj proti severu države na osojnih legah vedno pogosteje naletimo na zaplate iglastega gozda. (Foto: J. Senegačnik.) V zgodovinskem razvoju te države bi lahko ločili več pomembnih obdobij, ustavili pa bi sc le pri dveh pomembnih zgodovinskih ločnicah v 20. stoletju. Prva je leto 1921, ko je Mongolija z revolucijo postala sovjetski satelit in je to ostala do velikanskih sprememb v SZ v preteklih letih. Z razpadom modela t. i. realnega socializma v SZ in vzhodnoevropskih državah jc veter demokratizacije zapihal tudi po mongolskih stepah. Leta 1990 je Mongolija izvedla prve demokratične večstrankarske volitve v zgodovini in sc odlepila od SZ. Od tedaj si država išče svoje mesto v svetu in svojo pot v prihodnost. Na podlagi redkih dostopnih virov je težko objektivno presojati preteklih 70 let. Na eni strani lahko v nekaj let starih mongolskih uradnih publikacijah (3, 4) sledimo napihnjeno statistiko dosežkov modela t. i. realnega socializma, na drugi strani pa redka novejša zahodna literatura (2) obravnava to obdobje skrajno kritično. Kljub vsem velikim napakam in zgrešenim projektom mongolske inačicc sovjetskega sistema (kot jc npr. barbar- 5 T GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Rastlinski pasoui Mongolije. i gozd ■ stepa i Iii; i polpuščava puščava RVTM: J. SCNCQJaCNIK HlSflC: D. PtBKO sko uničenje 700 budističnih samostanov itd.), pa je ta nekoč zaostala fevdalna država s popolno naslonitvijo na SZ in z njeno izdatno pomočjo razvila svoje šolstvo, znanost, zdravstvo, socialno skrbstvo in tudi industrijo. Z umikom vojske in pomoči iz nekdanje SZ, ki se je sama znašla v kaotičnih razmerah, pa se je na to državo povsem navezano mongolsko gospodarstvo znašlo pred razsulom. Prebivalstvo Mongolije Je mlado (75 % je mlajših od 35 let). Število prebivalcev se je v 70 letih potrojilo (od 647 000 leta 1918 na 1 914 700 leta 1986). Vzrok temu je visok prirodni prirastek: 2,68% leta 1985 (nataliteta 3,6 %, mortaliteta 0,92 %). Urbanega prebivalstva je 51,8%, podeželskega pa 48,2 % (3). Pri tem podatku moramo upoštevati, da imajo samo 3 mesta več kot 40 000 prebivalcev in da večina Mongolov še danes živi v jurtah. To velja v dobršni meri celo za polmilijonsko prestolnico. Spričo neizmernih prostranstev stepe in milijonov glav živine, ki se tu pasejo, ima kmetijstvo velik pomen. Za ekstenzivno kmetijstvo je značilna nizka produktivnost. Gospodarska infrastruktura in skoraj vsa zunanja trgovina sta vezani na nekdanjo SZ. Kaotične razmere v sovjetskem gospodarstvu so povzročile praktično prekinitev dobav nujno potrebnih strojev, rezervnih delov in nafte. Šibka mongolska industrija, transport in energetika so zato pred razsulom. Mongolija je tako prisiljena iskati nove partner- je na Zahodu, na Japonskem, v Južni Koreji in na Kitajskem. Azijska velesila Japonska jc zainteresirana za izkoriščanje njenih velikanskih rudnih bogastev in velikega kmetijskega potenciala (2). Mongolija etnično ni čisto homogena. 87 % prebivalstva so Mongoli. Njihovi najbolj tipični predstavniki so Halha, ki tvorijo 77,5 % prebivalstva. Med nemongol-ska ljudstva pa spadajo večinoma ljudstva turške jezikovne skupine (npr. Kaza-hi), ki žive na zahodu in severozahodu države. 3,5 milijona Mongolov živi na Kitajskem (v avtonomni pokrajini Notranja Mongolija in v Sinkiangu). V Ruski federaciji pa jih živi okrog 700 000 v dveh sosednjih avtonomnih republikah (Burjato-mongolski in Tuvinski) ter v zelo oddaljeni Kalmiški avtonomni republiki. Z valom prebujenih nacionalnih čustev (panmongolski nacionalizem) pa postajajo nemongolska ljudstva v Mongoliji (2) ogrožena. 1. Darthel. H. 1971: Land zwischen Taiga und Wüste. 50 Jahre freie Mongolei. Lepzig. 2. Miliuojeuič. M. 1991: The resurrection of Gengis Khan. Geographical magazine 7/1991. ' 3. Narodnoe hozjaistuo MNR za 65 let (1921 do 1986 gg.). 1986. Centralnoe sta-tističeskoe upraulenie MNR. Ulan-Bator. 4. The Mongolian people's republic. 1981. Union of Mongolian Journalists, Ulan-Bator. 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK MONGOLIJA NA NOVI POTI Tatjana Šifrer UDK 915.17 MONGOLIJA NA NOVI POTI Tatjana Šifrer, Pugljeva 26, 61000 Ljubljana, Slovenija Članek podaja kratek regionalnogeografski pregled Mongolije s poudarkom na politično-gospodarskih problemih te države. UDC 915.17 MONGOLIA ON A NEW WAY Tatjana Sifrer, Pugljeva 26, 61000 Ljubljana, Slovenia The article presents a short view of political and economical problems in Mongolia. Pred dobrim letom dni se je da-ljnja Mongolija znašla na prvih straneh svetovnega časopisja! Vzrok temu so bile prve svobodne volitve v tej deželi, na katerih je opozicijska Koalicija demokratskih sil uspela zbrati okoli 40 % vseh glasov. S tem se je končalo obdobje neomejene vladavine Mongolske ljudske revolucionarne stranke, mongolska ljudska skupščina ali Veliki hural pa je septembra leta 1990 na svojem zgodovinskem zasedanju potrdil prvo koalicijsko vlado v tej deželi (3). Mongoli so ponosen narod z močno izraženo nacionalno privrženostjo, saj imajo svojo lastno slavno zgodovino. V preteklih stoletjih so se iz širnih mongolskih step valile velike konjeniške horde in ogrožale bližnje in daljne kraje. Kitajci so že v 3. stoletju pred našim štetjem pričeli zaradi obrambe pred njimi graditi svoj slavni veliki zid, ki je dolg okoli 2450 km in visok povprečno 16 m. Mongolski Huni so že v 4. stoletju našega stoletja prodrli v samo Evropo, kjer so njihovega slavnega vojskovodjo Atilo ustavili leta 451 le okoli 150 km vzhodno od Pariza. Iz mongolskih step je pozneje v 13. stoletju izšel tudi mogočni Džingis-kan, ki je osnoval ogromno državo. V času njegovega vnuka Kublajkana, pri katerem se je mudil Marko Polo, se je mongolska država raztezala od vzhodne Evrope in azijskega Bližnjega vzhoda do Koreje in Kitajske ter od južne Sibirije do Tibeta. V Rusiji so mongolski Tatari vladali čez 200 let (od 1240 do 1480). Toda proti koncu 14. stoletja je mongolska moč začela slabeti. Kot nomadski narod, ki je bil nagnjen k ropanju in plenjenju, Mongoli niso več bili kos višje civiliziranim, stalno naseljenim in kultur- nejšim Kitajcem, ki so jih nekdaj sami zavojevali (3). Zgodovina jih je počasi odrinila na politično obrobje. Tako si Je kitajsko cesarstvo v svoji ekspanziji sčasoma priključilo južneje ležečo Notranjo Mongolijo, severneje ležeča Zunanja Mongolija pa je proti koncu 17. stoletja postala vazalna država, ki je Kitajski plačevala davek in bila od nje dejansko tako politično kot gospodarsko povsem odvisna. Kitajci so jo razdelili na številne kneževine ter v njej gospodovali po načelu "deli in vladaj" in tako nekdanje "stepe bojevnikov domala spremenili v stepe samostanov in molilnih mlinčkov", kot je slikovito zapisal neki avtor (1). Sosednja carska Rusija je v začetku 18. stoletja na kitajsko kontrolo nad Mongolijo gledala še prizanesljivo, vendar pa je njeno prodiranje vse dalje proti vzhodu pripeljalo do zaostritve njunih interesov na tem območju. Ko jc leta 1911 na Kitajskem izbruhnila revolucija, se jc močno razmahnilo panmongolsko osvobodilno gibanje. Carska Rusija je takrat ubranila Zunanjo Mongolijo pred kitajskim vojaškim posegom. Vendar pa je neodvisnost te dežele trajala samo do leta 1919, ko so Kitajci izkoristili rcvolucijo v Sovjetski zvezi in hitro zasedli Zunanjo Mongolijo. Vendar pa so varuštvo nad to deželo že leta 1921 končno prevzeli Sovjcti, osnovali Mongolsko ljudsko revolucionarno stranko, ki jc prevzela vso oblast, in leta 1924 proglasili novo državo, Ljudsko republiko Mongolijo. Le-ta jc tako postala prvi in pozneje tudi eden najzanesljivejših sovjetskih "satelitov". Kitajci so jo po dolgem obotavljanju priznali šele leta 1946 (1). Vendar se Mongoliji še niso pisali lepi časi! V novem razmerju moči med T GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Samostansko-muzejski kompleks Erdene-dzu v nekdanji prestolnici Ka-rakorumu predstavlja simbol stare mongolske države. Oživljanje tega dela zgodovine Je posledica prebujenih nacionalnih čustev in trganja mongolsko - sovjetskih vezi. (Foto: J. Senegačnik.) Slika 2: Jurte nomadskih Mongolov so raztresene po vsej državi. Včasih so jih ob menjavi pašnega območja naložili na vozove, danes pa jih prevažajo s tovornjaki. (Foto: J. Senegačnik.) Slika 4: Prestolnica Ulan-Dator ima kot-linsko lego z vsemi spremljajočimi posledicami. V mestu prevladujejo uniformirani stanovanjski bloki zgrajeni po sovjetskem vzoru, na obrobju pa deset-tisoči še vedno žive v jurtah. (Foto: J. Senegačnik.) Slika 3: Način življenja nomadskih Mongolov se danes ne razlikuje dosti od tistega izpred stoletij. Ponosen nomad še vedno s konja obvladuje svojo čredo. (Foto: J. Senegačnik.) velesilami na Daljnjem vzhodu je Mongolija služila Sovjetski zvezi kot nekakšen zaščitni okop, ki naj bi ščitil novo, vzhod-nosibirsko industrijsko območje pred Japonci in tudi pred Kitajci. Tako jc morala Ljudska republika Mongolija v letih med 1937 in 1938 odvajati kar polovico svojih sredstev za obrambo in le 13 % jih jc ostalo za razvoj gospodarstva (1). Predvsem iz teh strateško-obrambnih razlogov Je Sovjetska zveza Mongolijo tudi gospodarsko podpirala in obenem dušila glasove opozicijskih sil, dokler ni s prihodom M. Gorbačova na oblast sovjetski prijem popustil in jc leta 1990 končno tudi v tej deželi lahko prišlo do prvih svobodnih volitev. Republika Mongolija sc razprostira v osrčju kontinentalne Azije nekako med 42" in 52" severne geografske širine. Najbolj gorat jc njen zahodni oziroma severozahodni del, od koder se vode po reki Sclengi in njenem pritoku Orhonu odtekajo proti severu v Bajkalsko jezero. 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK To območje Je v vsej Mongoliji tudi najbolj namočeno in pripada pasu gorske tajge in gozdne stepe. V smeri proti vzhodu in jugu se sušnost podnebja stopnjuje, tako da se tu razprostirajo nepregledne stepe, polpuščave in celo prave puščave. Marko Polo je ob svoji vrnitvi iz Mongolije poročal, da je Gobi obupna peščena puščava. Dejansko pa Je v puščavi, ki je velika kot Francija, lc 3 % površine pokrite izključno s peskom (2), medtem ko imajo ostala območja svojo floro (tamariske, brinje, saksaul, jagodičevje itd.) in favno (gorske ovce, lisicc, snežni leopardi). Mongolijo torej pokrivajo prostrani pašniki, ki so dobra naravna osnova za razvoj živinoreje, ki je tukaj še vedno najpomembnejša gospodarska panoga. Po stepah se pasejo velike črede ovac (13 milijonov), goveda (2,4 milijona glav), koz, konj in kamel, živina in živinorejski proizvodi, kot volna, kože in meso, pa so (poleg rud) pomembne postavke v mongolskem izvozu (4). Mongolski nomadi prebivajo v okroglih šotorih, imenovanih jurte, ki jih pokrivajo s posušenimi živalskimi črevi, kožami in jadrovini podobnim blagom. Vendar pa jc v novejšem času po stepah videti vse manj za Mongolijo tako tipičnih šotorov, saj se tudi nomadi vse bolj selijo v mesta. Kar 74,4 % vseh naselij se nahaja v pasu gozdne stepe in stepe (1). Tudi poljedelstvo ima v Mongoliji dobre pogoje za razvoj, šc posebno v bolj namočenem porečju reke Sclcngc, predvsem med Ulan-Batorjcm in mejo z Rusijo. Poleg žit goje (udi krompir. Kmetijstvo v celoti zaposluje 34 % aktivnega prebivalstva (4). Mongolija je tudi dežela ogromnih rudnih bogastev, saj premore železo, kositer, baker, zlato, srebro, uran, mangan, tungsten, molibden in volfram, pa premog ter cclo nekaj nafte in oljnih skrilavcev (3). Rude, predvsem bakrova in molibdenova, zavzemajo tudi zelo pomembno mesto v mongolskem izvozu, ki je bil v celoti (skupaj z živino in živinorejskimi proizvodi) kar 99 odstotno (leta 1985) usmerjen v države tedanjega SEV-a. Z načrtno industrializacijo so v Mongoliji pričeli okoli leta 1960 ter zgradili tovarne mesnih konzerv in mline, pa tekstilno, lesno, strojno in steklarsko industrijo. Glavno industrijsko območje se razprosti- ra vzdolž severnega dela glavne mongolske prometnice, transmongolske žclcznice, nekako med Ulan-Batorjcm, Darhanom in Suhe-Batorjem že ob ruski meji. To je obenem eno najbolj razvitih območij v Mongoliji, saj izkazuje zelo živahno razvojno dinamiko in jc že leta 1973 v njem prebivala dobra tretjina celotnega prebivalstva (1). Industrija sicer v cclotni Mongoliji zaposluje 25 % aktivnega prebivalstva. Družbeni bruto proizvod na prebivalca je leta 1988 dosegel 690 USD, kar je Mongolijo uvrstilo na 108. mesto med 173 državami na svetu (4). Statistični podatki pa tudi kažejo, da je mongolski uvoz močno prekašal izvoz (leta 1985: uvoz 1448 mio USD: izvoz 569 mio USD). Ta zunanjetrgovinski primanjkljaj jc Mongoliji dolgo časa pokrivala SZ. Ko pa sc jc v zadnjih letih tudi ta velesila sama znašla na robu gospodarskega zloma, je začela Mongolom drastično zmanjševati gospodarsko pomoč in tudi dobavo nafte, kar je povzročilo pravi kaos. Neodvisna Mongolija sc je tako znašla v povsem novi politično-gospodar-ski situaciji, saj je prisiljena zaprositi za pomoč gospodarsko razvite države na evropskem zahodu, pa Japonsko, Južno Korejo in Kitajsko. Z Japonsko, ki je zelo zainteresirana za to deželo, so Mongoli že podpisali listino o trgovinski izmenjavi, ki jim priznava velike ugodnosti. Vzpostavili so tudi žc diplomatske odnose z Južno Korejo. Mongolija se prav tako pogaja za pridružitev k Mednarodnemu denarnemu skladu, vzpostavila je že diplomatske stike z Evropsko skupnostjo ter v Ulan-Batorju gostila ameriškega zunanjega ministra (3), kar vse kaže, da sc nova neodvisna Mongolija na široko odpira v svet. 1. Fischer Länderkunde 1978: Ostasien. Dd. 1. Frankfurt am Main. 2. Marsh. D. 1984: Cities in a land of nomad. Ceographical magazine LVI (1984). 7. London. 3. Millvojevtč, M. 1991: The resurrection of Genghis khan. Ceographical magazine LXIII (1991). 7. London. 4. Natek. K., Perko, D.. Žalik lluzjan. M. 1991: Države sveta 1991. Ljubljana. 9 t GEOGRAFSKI OBZORNIK ŽIVLJENJSKE RAZMERE IN VARSTVO OKOLJA V POLARNIH KRAJIH Jurij Kunaver UDK 919:502 ŽIVLJENJSKE RAZMERE IN VARSTVO OKOLJA V POLARNIH KRAJIH Jurij Kunaver, dr.. Oddelek z a geografijo Filozofske fakulete, Aškerčeva 12, 61000 LJubljana, Slovenija Članek obravnava splošne življenjske pogoje, izkoriščanje naravnih bogastev in varovanje okolja v polarnih in subpolarnih pokrajinah. Posebej so poudarjeni pomen ledu, mednarodno dogovarjanje in morski biološki potencial ter življenje v Norilsku. Pogoje za življenje v polarnih območjih najbolj določata snežni in ledeni oklep in njuna "puščavskost". Zato najprej nekaj besed o njunih značilnostih in obsegu. Kar je v nizkih geografskih širinah v puščavah potujoči pesek, je v polarnih območjih sneg s snežnimi kristali, ki nastajajo zaradi mraza. Zlasti veliki ledeniški pokrovi na Grenlandiji in na Antarktiki so nekaj posebnega med puščavskimi polarnimi območji. Snežni viharji, ki se podijo prek ledenih površin, z vetrovno erozijo oblikujejo v snegu in ledu peščenim sipinam podobne "zastru-ge". Snežni vihar, ki se ga vsi bojijo, zastre ves horizont in v njegovi bleščavi pride do posebnega učinka, popolnega izginotja oblik v naravi, znanega z angleškim imenom "white out". V zadnjih desetletjih ugotavljajo nadpovprečno močno taljenje in zmanjševanje tudi pri številnih polarnih ledenikih. Le veliki kontinentalni ledeniški pokrovi naj bi obdržali več ali manj enak obseg zaradi skromnih letnih snežnih padavin (na Antarktiki povprečno 140 mm) in enako skromnega izhlapevanja in taljenja ledu. Drugače je z le-deniškimi jeziki, ki se iz notranjosti pretakajo v fjordaste morske zalive. Posebno antarktični šelfni ledeniki, ki so tam zelo pogosti in predstavljajo podaljšek kontinentalnega pokrova v obsegu 1,5 miljona km2, so v zadnjem obdobju izgubili precej ledu. Od poprečno 20 m visokih ledenih barier se odlamljajo velike ledene plošče s premerom več deset kilo- lJ DC 919:502 CONDITIONS OF LIFE AND ENVIRONMENTAL CARE IN POLAR AREAS Jurij Kunaver, Dr., Oddelek za geografijo Filozofske fakulete. Aškerčeva 12. 61000 Ljubljana. Slovenia The article presents the problems of the bio-tic potential of polar seas, the situation in use of mineral resources and the ways of life in polar regions as well as the efforts in nature conscrvancy. metrov (do 180 km!) v obliki ledenih otokov, ki se polagoma talijo, ko jih vetrovi in tokovi zanesejo v povprečju do okrog 35° j. g. š. Kot poprečno hitrost potovanja ledenih gor navajajo 10 do 20 km na dan. Taljenje ledene gore traja okrog 3 leta, v izjemnih primerih celo do 30 let. Najdalj je na severni poluti doslej zaneslo neko arktično ledeno goro do obal Floride, to je do okrog 30° s. g. š., na južni poluti pa se je najseverneje antarktična ledena gora pojavila pred Rio de Jancirom ali na širini južnega povratnika. Kopenski ledeni pokrov je reliefno večinoma zelo malo razgibana ledeniš-ka planota. Sega do več kot 4000 m visoko in pokriva gorovja, otoke in morske kotanje. Največja debelina ledene odeje na Antarktiki Je 4776 m. Ta velikanska masa pritiska na podlago tako, da je izostatično znižana in je zato tu šelfna polica 500 m globoko, kar je za poprečno 300 m več kot pri drugih kontinentih. Če bi se raztalilo 28 mio km3 ledene mase, ki je v glavnem shranjena na Antarktiki, bi se morska gladina po vsem svetu dvignila za 70 metrov. Led na Antarktiki predstavlja 91 % vse ledene mase na svetu, skupaj z ostalim ledom na kopnem pa tvori 75 % vseh sladkih voda na Zemlji. Za primerjavo naj služi še podatek, da vse sladke vode obsegajo 36 mio km3, medtem ko je cclotna količina sladkih in slanih voda na površju Zemlje 1384 km3. Omenjena ledena masa predstavlja ne samo velik naravni potencial, 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Karta kaže geološko sorodnost nekdanjih delov Condvane v času triasa. ko so bili še skupaj. Na Antarktiki so zastopani isti geološki sistemi kot na sosednjih kontinentih, kjer v istih geoloških območjih že izkoriščajo rudna bogastva. ampak tudi določeno nevarnost, ki jo upoštevajo pri razpravah o spremembah podnebja na Zemlji. Opazovanja s pomočjo umetnih satelitov kažejo, da se samo na Antarktiki letno odlušči okrog 200 000 ledenih gora. To med drugim pomeni, da ledeniška bilanca danes ne more biti več pozitivna. Rezultat znanstvenih raziskovanj debelih plasti ledu v polarnih območjih so tudi novi podatki o podnebnih spremembah v mlajši geološki preteklosti. Led na Antarktiki in na Grenlandiji je večinoma zelo star, tudi do 120 000 let. Analize sedimentov na antarktičnem kontinentu kažejo, da se jc poledenitev začela že pred 40 miljoni let, to je v terciar-ju, torej daleč pred nastopom plcistocena. Starost posameznih ledenih delcev, ki sestavljajo led, jc glede na današnjo količino padavin od 12 000 do 100 000 let. Tudi morski ledeni pokrov Arktike in okrog Antarktike je prava ledena puščava, zlasti notranja območja skladnega ledu, ki so vse leto pokrita z ledom. Razširjenost ledu na obrobju pa se spreminja zaradi premikanja območij plavajočega ledu. Enoletni morski led jc povprečno debel le 3 metre. Zaradi morskih tokov in viharjev pa skladni led lahko doseže debelino do 25 m. Pri tem se na površini skladnega ledu že lahko razvije nekakšen ledeni relief iz plošč. Vmes zevajo odprte vodne površine, ki jih z rusko besedo imenujejo "poljanija". To so območja, kjer živijo tjulni, kiti in drugi morski sesalci, ledene votline pa za svoja bivališča uporablja tudi beli medved. Od odprtega morja so odvisni tudi številni morski ptiči, zlasti poleti na obalah. Nekatere vrste ptic se selijo od antarktičnih do arktičnih obal in nazaj, glede na poletno sezono. Druge živali, na primer pingvini, na Antarktiki prebivajo na poledenelih obalah tudi pozimi. Zaradi ekstremnih pogojev in počasnega življcnskcga ritma so polarne pokrajine izrazito ekološko labilne. Regeneracija naravnega stanja, za katero je v nižjih geografskih širinah potrebno le nekaj let, traja v polarnih območjih desetletja ali celo stoletja. Od čevlja potlačen mah si v celoti opomore šele v desetih letih, silno počasi pa poteka tudi organski razkroj odmrlih rastlinskih delov. Polarni biotski potencial, zlasti morski, je že močno načet. Lov na kite in tjulne, ki se je začel v 17. stoletju ob Arktiki in se posebno intenzivno nadaljeval v 19. in 20. stoletju na antarktičnem območju, je zdesetkal njihovo populacijo. Že leta 1931 je bila ustanovljena mednarodna komisija za lov na kite IWC (International Whale Convention), ki ji danes pripada 36 držav. Od leta 1986 je komercialni lov na kite povsem prepovedan, dovoljen Je le za znanstveno raziskovanje. Vendar omejitev ni povsem jasno določena, zaradi česar nadaljujejo z lovom predvsem japonske, perujske, norveške, ruske in islandske ladje. Za potrebe Eskimov na A laski in na Grenlandiji ter za scvcrnosibirska ljudstva je bilo v poslednjih letih dovoljeno uloviti 361 velikih kitov. Pred 1. svetovno vojno je bilo letno ob Arktiki ubitih 10 000 kitov. Do 60-tih let se je njihovo število zmanjšalo na nekaj odstotkov v primerjavi s prvotnim stanjem. Od takrat dalje so si številčno nekoliko opomogli. Lov na tjulne se je na Antarktiki pričel v 19. stoletju. Samo v štirih sezonah okrog leta 1820 jc bilo v območju Južnoshctlandskih otokov ubitih 320 000 tjulnov za krzno, pri čemer so T GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Pomembnejše raziskovalne postaje na Antarktiki. pridobili 940 ton tjulnovega olja. V Južni Georgiji je lov na tjulne prepovedan od leta 1934 in njihovo število se je po tem nekoliko povečalo. Na Antarktiki so tjul-ni zavarovani z mednarodnim antarktičnim dogovorom SCAR že od leta 1978. Vse subpolarne vode so biološko zelo bogata in pomembna ribolovna območja. Poleg rib postaja vedno bolj zanimiv tudi ulov rakcev, ki jih je zaradi pomanjkanja kitov in tjulnov v naravni prehrambeni verigi preveč, čeprav njihova celotna masa od leta do leta niha. So najpomembnejši člen, saj se z njimi neposredno ali posredno hranijo kiti, tjul-ni, ribe, pingvini in razni vodni ptiči. Rakci, ki so dolgi poprečno 6 cm in težki 1 do 2 g, se prehranjujejo z algami. Združujejo se v velike oblake, ki v premeru merijo do 100 m. Rakci so s svojo maso okrog 1 mrd t največji morski vir protei-nov. Letno jih nalovijo okrog 250 000 t, od tega največji del porabijo za izdelavo živinske krme. Zaradi hitre pok varljivost i in zahtevnega postopka skladiščenja le zelo majhen del neposredno uporabljajo za prehrambene izdelke, na primer za juhe, paštete in drugo, sicer pa so osnovna surovina za živinsko krmo. Polarno kopno živalsko in ribje bogastvo je predmet raziskovanja različnih državnih in mednarodnih inštitucij v smislu izrabe in varovanja polarnega biopotcnciala. Raziskovalni program BIOMASS raziskuje življenjske pogoje in eko- loško ravnotežje v morju kot osnovo za odločitve o izrabi biotskih morskih virov. To naj bi zagotovilo trajno in stabilno izkoriščanje tega bogastva brez nevarnosti porušitve ravnotežja. Kot vir za preživljanje jc pomembna tudi tundra (pašno in lovno območje eskimskih lovccv in ribičev ter nomadskih Laponcev, Samov in scvernosibirskih ljudstev). Njen tovrstni pomen bi se lahko še povečal. Okrog sto let so stara prizadevanja za izkoriščanje rudnih bogastev v severnih polarnih območjih, zlasti na Svalbardu, na Grenlandiji, na Alaski in v severni Kanadi. Premog so na Svalbardu doslej izkoriščali Rusi in Norvežani, vendar jc za njihovo vztrajanje pri tej dejavnosti bolj od ekonomičnosti pomembna prisotnost na tem območju. Danes se gospodarski interes prestavlja predvsem k zadnjim trem območjem. 15% (35 mrd t) zalog nafte in 50% izkoristlji-vih zalog plina na svetu je na območju Arktike. Od 1969 vozi skozi led naftni tanker Manhattan od severnih obal Alas-kc po severozahodnem prehodu do vzhodnih obal ZDA. 1974 je bil zgrajen na Alaski naftovod TAPS, ki vodi od polarnih območij na obali Beaufortovega morja do obal na jugu. 270 mio 1 nafte dnevno steče po 1300 km dolgem naftovodu. Tudi ruski "visoki sever" je prepreden z omrežjem naftovodov in plinovodov, ki vodijo do mnogih industrijskih centrov v Evropi. Severovzhodni prehod jc v poletnih mesecih pomembna oskrbovalna pot od Murmanska do Vladivostoka. Z atomskim lcdolomilcem jc to pot možno opraviti v 150 dneh. 80% vseh ruskih zalog niklja jc v subpolarncm pasu. Tudi na Antarktiki so iskali in tudi že našli naravna bogastva: premog, železo in plemenite kovine. Geološka struktura Antarktike dopušča tudi možnost obstoja nahajališč nafte in plina. To velja predvsem za območje šclfa. V Rosso-vem morju pri Mc Murdu so z vrtanjem že ugotovili plin, nafte pa zaenkrat še niso našli. Dogovor o izkoriščanju naravnih bogastev na Antarktiki pa je še vedno odprt. Na zanesljiv obstoj pomembnejših količin rudnih bogastev opozarja tudi dejstvo, da je Antarktika del prakon-tinenta Gondvana, ki se je v poznem ■ Raziskovalna postaja ,1000 km. MflflCHH 060fLftVfl: D. PCBnO_ 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Rudarsko območje Norilska v severnem delu srednje Sibirije. triasu (pred 200 mio let) razlomil v Afriko, Avstralijo, Južno Ameriko, Indijo in Antarktiko. Sodelovanje nekaterih držav, ki izhaja iz programa mednarodnega geofizikalnega leta 1957/58, temelji na miroljubnem sodelovanju pri raziskovanju, izkoriščanju in varovanju Antarklike (od 1959 dalje). Danes je na Antarktiki pri tem udeleženo 38 držav. 25 je konzulta-tivnih držav, ki se na Antarktiki angažirajo s celoletnimi postajami in raziskovalnimi programi. Med ostalimi državami, ki so pridružene antarktičnemu dogovoru SCAR (Scientific Committee on Antarctic Research), so mnoge naše sedanje in nekdanje balkanske in alpske sosede, le nekdanje Jugoslavije ne najdemo vmes. Posebne pravice, ki si jih lastijo nekatere države SCAR so že nekajkrat kritizirali na generalnih skupščinah Združenih narodov. Arktično območje je tudi posebnega strateškega pomena. Žc od začetka tega stoletja dalje sc pojavljajo različne zahteve in razglasi o suverenosti posa- meznih držav nad določenimi deli Antarklike. Sodelovanje med "močnimi" državami, predvsem Rusijo in ZDA, je sedaj po končani "hladni vojni" tudi na tem območju precej večje. Velik napredek v mednarodnem sodelovanju je pomenila zlasti arklična konferenca na iniciativo nekdanje Sovjetske zveze, ki je bila 1988 v Leningradu, današnjem St. Petersburgu. Udeležile so se je predvsem države, ki mejijo na Arktiko. Ob 100 letnici znamenite ekspe-dicije Fridtjofa Nanscna (1893-96) na ladji Fram skozi arktični morski led je bil med 11 državami sklenjen tudi mednarodni raziskovalni program NAD za vrtanje v morsko dno (Nansen Arctic Drilling Program). V njegovem okviru sta tako raziskovanje paleoklime hladnega pleisto-censkega obdobja s pomočjo raziskovanja sedimentov kot tudi napovedovanje parametrov za pričakovane klimatske spremembe (projekt "Global Change"). Države SCAR so sestavile tudi program in konvencijo o izrabi mineralnih virov na Antarktiki, vendar ga vse šc niso ratificirale (CRAMRA - Convention on the Regulation of Antarctic Minerals Resource Activities). Mednarodno so že od 1977 določeni tudi pogoji izkoriščanja ledenih gora, s čimer se ukvarja francoska družba ITI (Iccbcrg Transport International), ki jo je ustanovil in jo financira saudij-ski princ Mohammed al Faisal al Saud oziroma Saudska Arabija. Zamisel za izkoriščanje ledenih gora kot vir pitne vode je stara okrog dvajset let. Na leto se v polarnih območjih odtrga za 1310 km3 ledu, kar teoretično pomeni 250 m3 ledu na enega človeka. Ta količina bi po izračunih za posameznika zadoščala za 6161 dni. Na ta vir vode računajo tudi v Avstraliji, kamor bi vleka 300 mio t velike ledene antaktične gore trajala okrog 208 dni. Energija potrebna za tak podvig je bistveno manjša od tiste, ki jo sicer porabijo v teh krajih bodisi za razsoljevanje ali za črpanje in transport. Vsa ta dejavnost je pod nadzorom mednarodnih konvencij za varovanje narave. Izjema je le vožnja z ladjami in prav pri tem so se žc zgodile velike ekološke katastrofe, kakršno sta na primer 13 T GEOGRAFSKI OBZORNIK leta 1989 povzročila tankerja "Exxon Valdez" na Alaski in "Bahia Paraiso" ob Antarktičnem polotoku. Nesreče so bile tudi že na naftovodih v Sibiriji. Za varovanje Antarktike si posebej prizadeva znana organizacija Greenpeace s projektom "Svetovni park Antarktika". Pri tem Jo podpirajo številni znanstveniki z namenom, da bi Antarktiko v celoti zavarovali pred škodljivimi posegi in samovoljo posameznikov, gospodarskih organizacij in držav kot skupno dediščino vsega človeštva. Polarni kraji so, kot smo že omenili, zaradi precej manjše regeneracij-ske sposobnosti na splošno ekološko bolj občutljivi kot toplejša območja. Danes opozarjajo že na nevarnost ogrožanja polarnih pokrajin in morij z različnimi odpadki, tudi jedrskimi, in celo ogrožanje s turizmom. Na Antarktiko pripotuje letno že okrog 3000 turistov, to število pa se bo še večalo. Prednjačijo zlasti ZDA, Čile in Avstralija, ki že gradijo prve hotele. Množični turistični obisk pa je za ptičje kolonije, zlasti pingvine, lahko močno škodljiv. V tundrskem pasu severne polute živi okrog 2 miljona ljudi. Najštevilnejši avtohtoni narodnostni skupini sta Eskimi (50 000) in Laponci (35 000). Na Antarktiki pozimi stalno živi okrog 700 ljudi, poleti pa do 2000. Daleč največjo koncentracijo prebivalstva pomeni v teh območjih najsevernejše mesto sveta Norilsk (69° s. g. š), ki šteje 180 000 ljudi. Za življenje v polarnih in subpolarnih krajih, kjer so tla trajno zamrznjena, se postavljajo posebni pogoji. Pri vseh gradnjah uporabljajo posebno tehniko, zlasti izolacijsko, da se zamrznjena podlaga ne začne taliti, kar lahko pripelje do posedanja tal in različnih deformacij in poškodb na gradnjah. Najbolj znan je v tej zvezi naraven pojav t. i. "pijanih gozdov", to so drevesa z nenaravno, poševno lego kot posledico poletnega taljenja zamrznjene podlage in premikanja tal. Da preprečijo taljenje zmrznjene podlage postavijo stavbe na stebre, ki tičijo v izvr-tanih odprtinah v permafrostu (stalno zamrznjenih tleh). Zaliti z vodo so dobro "zacementirani" v podlagi. Podobno morajo biti utrjene in na spodnji strani izolirane tudi poti (celo pločniki) in različni cevovodi (za vodo, nafto itd.). Pri gradnji cest v Sibiriji uporabljajo nekakšno tekočo šotno maso, ki jo poleti pripeljejo na pripravljeno traso. Pozimi masa zmrzne in naredi kot kamen trdo podlago, ki je primerna za površinsko nasutje. Na letališčih morajo podlago pristajalnih stez s pomočjo cevi umetno hladiti. Take gradnje so zato do desetkrat dražje od običajnih, na primer stanovanjske hiše v Jakutsku v primerjavi z gradnjo v Moskvi. Nekaj o posebnostih življenja v že omenjenem Norilsku v zahodni Sibiriji. Mesto je nastalo po letu 1935 nedaleč od izliva Jeniseja v Jenisejski zaliv na območju, kjer so bogata nahajališča nikla, kobalta, bakra, platine, premoga in celo plina. Tudi v Norilsku so hiše zgrajene na betonskih pilotih. Po mestu je speljan skoraj tako obsežen sistem toplovodov kot v Moskvi. Za boljšo predstavo o pogojih življenja na visokem sibirskem severu naj služi podatek, da sneg v Norilsku skopni šele v začetku junija, a že septembra se sneg znova pojavi. Za gojenje zelenjave uporabljajo izključno rastlinjake. Vsa ostala hrana, razen mesa severnih jelenov, pride z železnico do 450 km oddaljenega Urengoja, ki je povezan prek Surguta in Tjumena s transibirsko železnico. Večina transporta od Urengoja do Norilska poteka po zraku. Za zveze Norilska s svetom je pomemben tudi celoletni ladijski promet (od leta 1980 dalje) med 127 km oddaljeno Dudinko na Jeniseju (lokalna železnica) in Murmanskom. 1. Geiger. M. 1991: Norilsk-Grosstadt in der Tundra. Praxis Geographie U/1991. Braunschweig. 2. Mayer, T. 1991: Die Tierwelt der Antarktis in Gefahr. Praxis Geographie 11/1991. Braunschweig. 3. Stäblein, G. 1991: Polare Wüsten und Tundren. Praxis Geographie 11/1991. Braun sch we ig. 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK VPLIV NARAVNIH RAZMER NA GOZD Andrej Arih UDK 630* 1 VPLIV NARAVNIH RAZMER NA GOZD Andrej Arih, Črnivec 19 D, 64243 Brezje, Slovenija Članek Je povzetek iz avtorjeve maturitetne naloge na Gimnaziji Kranj v okviru gibanja Znanost mladini 1991. Prikazana sta razširjenost drevesnih vrst v prostoru in rastnost gozdnega drevja v odvisnosti od naravnih razmer. UDC 630'1 INFLUENCE OF NATURAL CONDITIONS ON WOOD GROWTH Andrej Arih, Črnivec 19 D, 64243 Brezje, Slovenia The article was summed up from the authors examination, which was acomplishcd on the Kranj high school under the surveillance of "Science to the youth 1991" (Znanost mladini 1991) movement. It's main aim is to present the spread of different species of trees in home surrendings and growth of the forest trees under the influence of natural conditions. Za proučevanje sem izbral območje gozdov v gozdnogospodarski enoti Radovljica - levi breg Save (v nadalnjem besedilu GG enota), ki sega na jugu do Save, na vzhodu meji na občino Trzic v smeri Podnart - vrh Dobrče, vrh Bcgunj-ščice, na zahodu pa meja poteka po občinski meji Jesenice - Radovljica. Celotna površina GG enote znaša 6864 ha, od tega je gozdov 3476 ha, travnikov 1548 ha, planin in pašnikov 604 ha, ostalih površin (naselja, nerodovitno) pa je 1236 ha. Rastiščne razmere so glede na oblikovanost površja, tal in nadmorsko višino zelo pestre, tako da je odvisnost razporeda drevesnih vrst in rastnost gozdnega drevja od teh faktorjev očitnejša, rezultati mojih terenskih proučevanj pa zato nazornejši. Za to GG enoto je izdelan GG načrt, v okviru katerega so obdelane tudi rastiščne razmere obravnavanih gozdov. Upoštevajoč te podatke sem na podlagi terenskih raziskav in meritev še podrobneje proučil razmere na posamični vzorčni površini (0,25 ha) nekaterih tipičnih rastišč te enote. Numcrično in grafično sem prikazal dobljene rezultate o razporeditvi števila drevja po debelinskih (5 centimetrskih) stopnjah ter o horizontalni in vertikalni razporeditvi drevja, ločeno po drevesnih vrstah. Hkrati sem na terenu zbral tudi podatke o višinah drevja na dveh primerjalnih ploskvah z različnimi reliefnimi oziroma talnimi razmerami in podobne podatke o različni rastnosti drevja še na dveh pri- Slika 1: Območje gozdnogospodarske enote Radovljica - leui breg in lokacije vzorčnih površin. ftVTOB: H. HBIM. WISHL: D. PCWH0 merjalnih ploskvah v različnih nadmorskih višinah. Za enoto so značilne tri oblike površja. Na jugu je terasast ravninski svet s strmimi prehodi (ježami) teras, 15 T GEOGRAFSKI OBZORNIK sledi mu izrazito razgiban gričevnat svet z zaobljenimi, blago nagnjenimi hrbti in globoko urezanimi jarki, severni del pa tvorita gorska masiva Dobrča in Begunj-ščica s predgorji in široko odprto dolino Drage. Svet je razgrapan na vse strani neba, osnovna lega pa je južna. Nadmorska višina enote niha med 380 m na skrajnem jugovzhodu (Sava pri Podnartu) in vrhom Begunjščice z 2060 m na severu. Dobrča z največjo višino 1634 m jc poraščena z gozdnim drevjem do vrha, na Begunjščici pa gozd v neizraziti liniji opeša na 1700 m n. v. Nižinski predel Ima zmerno vlažno celinsko podnebje, skrajni gorski predeli pa subpolarno alpsko podnebje. Povprečna letna temperatura v nižinskem delu znaša 8°C, v gorskem pa je za okoli 2"C nižja (3). Vegetacijska doba sc prične pri srednji dnevni temperaturi 10"C, kar pomeni, da traja v nižini od marca do konca oktobra (200 do 220 dni), v gorskem svetu pa okrog 160 dni. Po podatkih GG Bled je v nižini 1350 do 2050 mm padavin letno, v goratem predelu pa do 2600 mm (3). Najmanj padavin je od decembra do marca, največ pa jeseni. Snežna odeja pokriva nižino do največ 100 dni, v gorah 140 dni. Enoto pokriva več tipov prsti. Na najskromnejših apnenčastih gorskih grebenih se je razvila plitva rendzina črno-rjave barve s skromnim deležem gline in drugih rudnin. Rendzina pokriva tudi najbolj strme prehode teras rečnega proda in konglomerata v nižinskem delu. Na manjših strminah gorskega sveta so sc razvile na apncncu in dolomitu rjave gozdne prsti, globina le-teh pa sc močno spreminja zaradi razpok in valovitosti zakrasele matične podlage. Na produ in konglomeratu gornjih teras se jc razvila globoka rjava, najbolj rodovitna prst. Na nekarbonatni podlagi v gričevnatem delu enote, v predelih andezitskih grohov in sivicc so sc razvila kisle rjave prsti (1). Rastiščnim razmeram smiselno sledi tudi vegetacijski pokrov. Posamezne rastlinske vrste so glede na zahteve za rast organizirane v rastlinskih združbah. Nižinski predel na produ pokriva gozd gradna in belega gabra kot osnovna rastlinska združba. Na najbolj strmih prehodih teras sc je na rendzini obdržal le Slika 2: Razporeditev dreves ploskvi 3. na vzorčni 9 Hrast O Gaber O Ostali listavci Smreka rdeči bor kot samostojna združba. Združbi hrasta in belega gabra so na vsej površini pridruženi še rdeči bor, smreka in lipa, na gornji terasi pa še domači kostanj (globoka prst). Na silikatni podlagi v gričevnem delu se je razvil kisloljub-ni gozd bukve in hrasta. Na večini površin se pojavlja v osrednji obliki. V zatiš-nih legah na svežih tleh z dosti zračne vlage pa zagospoduje jelka, ki pa jo na spranih hrbtih zamenjata beli gaber in rdeči bor. Spodnji del pobočja Dobrče pokriva predalpski bukov gozd, srednji višinski pas alpski, vrh Dobrče pa visokogorski bukov gozd. Pobočje Begunjščice pokriva predalpski gorski gozd jelke in bukve, najbolj borno skalovje pa rdeči bor (3). Z namenom, da nazorneje predstavim drevesne vrste, sem na delu enote podrobno analiziral tudi prostorski razpored osebkov tamkajšnjih drevesnih vrst (1). Obdelal sem stanje v štirih značilnih rastiščnih razmerah enote: • borov gozd na plitvi rendzini strmih jež savskega proda, • gozd belega gabra in hrasta na srednje globokih prsteh konglomerata, • gozd kostanja in hrasta na globokih 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Primerjava povprečne višine dreves za rdeči bor na različnih prsteh in za bukev na različni nadmorski višini po 5-centimetrskih debelinskih stopnjah □ Rdeči bor na rendzini, ■¡Rdeči bor Debelinske stopnje Ipo 5 cil □□Bukev na n.v. 1(00 i ■■lukev na n.v. 600 i 3456789 10 Debelinske stopnje (po 5 cal ^¡g; g; rjavih prsteh zgornje savske terase, • gozd jelke in smreke na silikatni podlagi gričevnatega dela enote. Stanje sem prikazal na štirih vzorčnih površinah. Posamezna ploskev Je velika 0,25 ha. Z izmero azimuta in razdalje od središča krožne ploskve do, posameznega drevesa sem zajel vse drevje, ločeno po drevesnih vrstah, debelinskih stopnjah ter horizontalni in vertikalni (socialni) razporeditvi. Na terenu zbrane podatke sem nato uredil v grafični prikaz horizontalne razporeditve drevja in z narisom prereza vzorčnega gozda prikazal tudi vertikalno razporeditev drevja. Drevesa so po debelini, merjeni v prsni višini, grupirana v 5-cent i metrske debelinske stopnje. Zaradi omejitve prostora v članku je kot primer prikazana horizontalna razporeditev drevja le za eno vzorčno ploskev. Ploskev številka 3. Datum snemanja: 19. 11. 1990: kraj: Mošnje: nadmorska višina: 460 m: ckspozicija: JV: nagib: 18°: oblika terena: razgibano pobočje: geološka podlaga: konglomerat in prod: prst: plitva rjava: rastlinska združ- ba: gozd belega gabra in hrasta: razvojna faza gozda: mlajši debeljak (slika 2). Na podlagi primerjav zbranih podatkov na vseh štirih ploskvah ugotavljam, da vsaka drevesna vrsta zahteva specifične rastiščne pogoje. Rdeči bor je od drevesnih vrst najbolj skromen in poscljuje najbolj strma in revna pobočja na plitvih prsteh. Nasprotno pa sem kostanj zasledil samo na globokih prsteh savske terase do 700 m n. v. Jelka poleg dobre prsti zahteva še primerno zračno in talno vlago. Smreka glede rastišča ni tako zahtevna, saj sem jo našel v vseh rastiščnih razmerah, zastopano v manjših količinah. Rastnost gozdnega drevja v odvisnosti od rastišča sem prikazal na dveh primerih: • s primerjavo rastnosti na dveh različnih prsteh oziroma reliefih (slika 3): rdeči bor na plitvi rendzini strmih jež na produ (Globoko) in rdeči bor na globokih rjavih prsteh ravne zgornje savske terase na konglomeratu (Breško polje), • s primerjavo na dveh različnih nadmorskih višinah (slika 3): bukev na 600 m n. v. (vznožje Dobrčc) in bukev na 1600 m n. v. (vrh Dobrče). Razliko v rastnosti sem ugotavljal s primerjavo višin in volumnov dreves na dveh različnih rastiščih. V članku so grafično prikazane samo rastiščne razlike, ki se odražajo v višinah drevja. Pri rdečem boru je zaradi razlik v nagibu terena ogromna razlika v globini in razvitosti prsti in s tem rodovitnosti. Tako ima gornja ravna savska terasa odlične pogoje za razliko od strmih jež s plitvo rendzino, pri čemer so ostali rastiščni faktorji skoraj enaki. Pri primerjavi rastnosti bukve pa je prišla do izraza višinska razlika (1000 m), s tem pa razlika v klimatskih faktorjih. Tako je razlika v višinah dreves očitna. Mojc ugotovitve imajo praktični gospodarski pomen, saj se morajo pri načrtovanju vlaganj v gozdove upoštevati različne naravne rastiščne danosti. 1. Horvat. I. 1949: Nauka o biljnim zajed-nicama. Zagreb. 2. Cokl. M. 1961: Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik. Ljubljana. 3. Gozdnogospodarski načrti GG Bled. 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK POTEK TURISTIČNEGA PROMETA V SLOVENIJI LETA 1991 Fedja Pobegajlo UDK 338.48(497.12)'1991' POTEK TURISTIČNEGA PROMETA V SLOVENIJI LETA 1991 Fedja Pobegajlo, Piškovca 3, 64260 Bled. Slovenija Članek prikazuje potek turističnega prometa leta 1991 v izbranih slovenskih turističnih krajih. Na turistično sezono so imeli velik vpliv nekateri politični, gospodarski in socialni dogodki oziroma procesi. Članek prikazuje vpliv nekaterih političnih, gospodarskih in socialnih dogodkov in procesov (vojna, padanje kupne moči, vedno obsežnejši sloj socialno ogroženih prebivalcev) na turistični obisk v Sloveniji leta 1991. V analizo so zajeti nekateri kraji, ki so izkazovali pozitivne razvojne trende v obdobju med letoma 1960 in 1989 (3) in pa nekateri izmed krajev, ki so v poletni turistični sezoni leta 1991 beležili najboljše rezultate (2). Izbrani kraji so predstavniki več tipov turističnih krajev: gorskih (Kranjska gora, Rogla), zdraviliških (Rogaška Slatina, Čateške Toplice) in obmorskih (Portorož, Ankaran). Za prve je značilen večji turistični obisk v zimski in poletni sezoni, za druge majhno kolebanjc sezonskosti, za obmorske turistične kraje pa močno poudarjena poletna sezona. Turistični obisk prikazuje mesečno število turističnih prenočitev v obravnavanih krajih (3). Podatke za leto 1991 sem primerjal s povprečjem med leti 1980 in 1989. (Izjema je Rogla, kjer so turistične prenočitve začeli beležiti šele leta 1982. Zaradi narave podatkov se podatki pri Rogli nanašajo tudi na Zreče.) Zavedam se, da so rezultati, dobljeni iz te analize, le orientacijski, saj bi mogoče drugi kraji (zlasti tisti z manjšim številom prenočitev) kazali drugačne rezultate. Z izgradnjo novih objektov turistične ponudbe, zlasti pokritih športnih igrišč, so nekateri kraji podaljševali turistično sezono tudi v prej nesezonske mesece (1). Zlasti je do tega prihajalo v drugi polovici 80-tih let. Vseeno pa UDC 338.48(497.12)' 1991' COURSE OF TOURISTIC TRAFFIC IN SLOVENIA IN 1991 Fedja Pobegajlo. Piskovca 3, 64260 Bled, Slovenia The article represents a course oj touristic traffic in the year 1991 in chosen Slovene touristic places. Some political, economical and social events and processes had strong influence on a touristic season. sem mnenja, da kljub omenjenim spremembam povprečje med leti 1980 in 1989 predstavlja ustrezno osnovo za primerjavo z letom 1991. Na Rogli so leta 1991 beležili več prenočitev kot v povprečju prejšnjih let. Zimska sezona Je bila boljša od prejšnjih let, kar je bilo lc v manjši meri (sklicujoč se na podatke) posledica prenočitev v Zrečah: v glavnem je šlo za uveljavljanje Rogle kot zimsko-športnega turističnega centra. V naslednjih mesecih je bilo število prenočitev podobno tistemu v prejšnjih letih, junija in julija (zaradi vojne) le za malenkost manjše. V jesenskih mesecih, razen v novembru, so beležili porast števila prenočitev, še posebno v deccmbru (verjetno zaradi pri nas "novih" božično-novoletnih počitnic). Veliko slabše rezultate je izkazovala Kranjska gora, kjer je sicer bilo absolutno število prenočitev večje kot na Rogli, vendar pa jc bilo v Kranjski gori skoraj v vseh mesecih manj prenočitev turistov kot v prejšnjem obdobju, zlasti v prej najbolje obiskani zimski in poletni sezoni. Število prenočitev Je najbolj upadlo v junijsko-julijskem obdobju, manjše od povprečja pa je bilo decembra. V obeh gorskih turističnih krajih je sezonskost ostala podobna kot je bila, s tem, da se jc zimski višek prestavil z januarja na februar, poletni višek je bil zaradi vojne izrazit v avgustu, jesenski meseci pa so beležili več prenočitev kot julij. V Rogaški Slatini je bila sezonskost slabo izražena. Julija so beležili cclo absolutni nižek. Avgustovski porast ni bil tako izrazit kot v drugih krajih 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Primerjava števila prenočitev po mesecih v letu 1991 s povprečnim številom prenočitev po mesecih med letoma 1986 in 1989 po izbranih turističnih krajih. 3S0 000 280 000 210 000 140 000 70 000 0 CrtcSrc toplice 02 bhkbroh kranjsko gohr »001r Povprečno število prenočitev ied leti 19S0 in 1909 število prenočitev JI v letu 1991 IJilililllJl J vk .1 liLJ.Vi lil___.It..* rvtor: f. pooedfljlo • iml: D. PERKD in je zaostal za aprilskim absolutnim viškom (!). Le v zimskih mesecih je bilo število prenočitev večje kot v prejšnjih letih. Bistveno boljši trend pa je zaznati v Čatešklh Toplicah, kjer je bilo tudi absolutno število prenočitev večje kot v Rogaški Slatini. Le v juliju jc bilo prenočitev manj kot v primerjanem obdobju, zelo izrazit pa Je bil avgustovski skok (skoraj dvakrat več prenočitev), zaradi česar je bil poletni višek bolj izrazit kot prej. Decemberski (božično-novoletni) porast števila prenočitev jc bil izrazit. Portorož, naš kraj z največjim številom prenočitev, je leta 1991 v vseh mesecih beležil manjše število prenočitev: upad v primerjavi s prejšnjim obdobjem je bil v večini mesecev več kot polovičen. Tudi avgustovski in še posebej decembcr-ski skok nista bila tako izrazita kot v nekaterih drugih turističnih krajih. Med vsemi obravnavanimi kraji je bila sezonskost (kot v prejšnjih letih) najmočneje izražena v Ankaranu. Od maja do septembra so beležili kar 99,6 % vseh letnih prenočitev! Tudi v Ankaranu v nobenem mesecu število prenočitev leta 1991 ni preseglo prejšnjega povprečja. V obeh obmorskih turističnih krajih se Je absolutni višek števila prenočitev z julija prestavil na avgust, vendar jc tudi takrat zaostal za prejšnjimi leti. Iz podatkov tako lahko zaključimo, da je bilo (predvsem zaradi junijs-ko-julijske vojne) v vseh obravnavanih turističnih krajih manj prenočitev zlasti v prej povsod dobro obiskanem juliju. Zamujeno so ponekod turisti nadoknadili z večjim obiskom v avgustu: najbolj izrazito je do tega prišlo v Čateš- kih Toplicah in na Rogli, kjer jc število prenočitev preseglo povprečje iz prejšnjih let. Veliko število prenočitev so v obeh krajih dosegli zlasti na račun domačih gostov (2). V nekaterih krajih (Rogla, Rogaška Slatina, Čateškc Toplicc) Je prišlo do precejšnjega povečanja števila prenočitev decembra, kar si razlagamo z daljšimi božično-novoletnimi počitnicami, ki so bile prvič prav leta 1991. Na račun tega povečanja števila prenočitev pričakujemo rahel upad v januarju in februarju leta 1992. Sezonskost turističnih prenočitev je razen že omenjenega julijskega upada obdržala osnovne poteze nespremenjene: kljub temu pa želim poudariti naslednje: • pri gorskih turističnih krajih je bil v Kranjski gori poletni višek osredotočen v mesecu avgustu, na Rogli so bili dobro obiskani še Jesenski meseci, v obeh krajih je zimski višek ostal pomembnejši od poletnega, • precejšnja razlika Je med obravnavanima zdraviliškima turističnima krajema: v Čatcških Toplicah je bil avgustovski višek zelo izrazit, v Rogaški Slatini pa je bilo kolebanje (zaradi slabega obiska tudi prej dobro obiskanih mesecev) skozi leto manjše, • v obmorskih turističnih krajih Portorožu in Ankaranu je sezonskost ostala podobna, le poletni višek se je prestavil z julija na avgust. 1. Jeršič. M. 1978: Osnove turizma. LJ. 2. Pobegajlo. F. 1992: Slovenska poletna turistična sezona leta 1991. Geografski obzornik 39/3. LJubljana. 3. Zavod republike Slovenije za statistiko. Statistične informacije 1991 in 1992. LJ. GEOGRAFSKI OBZORNIK DEMOGEOGRAFSKE RAZMERE V SUBPANONSKI SEVEROVZHODNI SLOVENIJI V OBDOBJU 1981-1991 Damijana Počkaj Horvat UDK 911.3:312(497.12-18)-1981/1991' DEMOGEOGRAFSKE RAZMERE V SUBPANONSKI SEVEROVZHODNI SLOVENIJI V OBDOBJU 1981-1991 Damijana Počkaj Horvat, Pedagoška fakulteta Maribor, Koroška cesta 160. 620U0 Maribor, Slovenija Prispevek osvetljuje demogeografska gibanja v subpanonski Severovzhodni Sloveniji v zadnjem popisnem obdobju. Analiza temelji na podatkih o spremembi števila prebivalcev in gospodinjstev po katastrskih občinah. UDC 91 1.3:312(497.12-18)-1981/1991' DEMOGEOGRAPHIC SITUATION IN SUB-PA-NNONIAN NORTH-EASTERN SLOVENIA IN PERIOD FROM 1981 TO 1991 Damijana Počkaj Horvat, Pedagoška fakulteta Maribor. Koroška cesta 160, 62000 Maribor, Slovenia The article examines demographic movements in the Sub-Pannonian North-Eastern Slovenia during the last census period. The analysis is based on the data about the changes in the number of population and households in individual cadastral municipalities. Obravnavano območje je del tipičnega subpanonskega sveta, s katerim sega Slovenija na jugovzhodno obrobje Panonske kotline. To je nizek svet, ki so ga reke ponekod razrezale v valovite terciarne gorice, drugod pa globoko prekrile s kvartarnim prodom, peski, ilovicami in glinami ter izoblikovale ravnine. S svojimi naravno- in družbeno-geografskimi značilnostmi predstavlja subpanonska Severovzhodna Slovenija zaključeno ma-kroregijo (2). Obsega naslednje občine: Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Pesnica, Ptuj in Slovenska Bistrica. V primerjavi s celotno Slovenijo je subpanonska Severovzhodna Slovenija najbolj agrarna makroregija in obenem njeno najpomembnejše kmetijsko območje. Zanjo je značilen relativno počasnejši razvoj tako v gospodarskem kot v demografskem smislu. Leta 1981 je v makro-regiji živelo 433 336, leta 1991 pa 437 364 prebivalcev (to je predstavljalo 79,6 % vseh prebivalcev v Severovzhodni Sloveniji in 22,2 % vseh prebivalcev v Sloveniji). Število prebivalcev se je povečalo le za 4028 prebivalcev (indeks 100,9). Subpanonska Severovzhodna Slovenija tako predstavlja, poleg Tolminskega in Notranjske, največje sklenjeno območje zmanjševanja in stagnacije prebivalstva v Sloveniji (slika 1). Dosedanje raziskave gibanja števila prebivalcev v makroregiji (na nivoju naselij oziroma katastrskih občin) so pokazale, da se velik del makroregije uvršča v demografsko ogrožena območja (3, 5). V obdobju od leta 1961 do leta 1981 se je kar tretjina katastrskih občin (35,2 % od 767 k. o.) uvrstila v območja močnega zmanjševanja števila prebivalstva (z indeksi do 85). Prebivalstvo sc je najbolj zmanjševalo v mezoregijah Haloze, Goričko in Lendavske gorice ter Vzhodne Slovenske gorice. V zadnjem desetletju (1981 do 1991) se negativna gibanja nadaljujejo, saj se v 54,5 % k. o. število prebivalcev zmanjšuje (v 10,8% k. o. je indeks pod 85). Sklenjena območja z negativnim demografskim razvojem so se izoblikovala na velikem delu Prckmurja, pokrivajo pa tudi velik del Slovenskih goric in celotne Haloze. V to skupino se v tem obdobju uvršča tudi Maribor, ki v nekaterih delih izkazuje negativna gibanja števila prebivalstva (preglednica 1, slika 2). Pak (4) ugotavlja, da prebivalstvo Maribora, ki se je v preteklosti razvijalo v močni povezavi z delovnimi mesti, takega razvoja ne kaže več. To vedno bolj odpira probleme socialno-gcografske sestave mesta. Območja naraščanja števila prebivalcev so omejena na posamezne katastrske občine v bližini večjih središč in centralnih naselij in so večinoma v ravninskih predelih. V cclotni makroregiji zajemajo le 22,3 % katastrskih občin. Na Goričkem in v Lendavskih goricah je 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Indeks gibanje števila prebivalcev med letoma 1981 In 1990 po katastrskih občinah v subpanonski Severovzhodni Sloveniji. < 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Število katastrskih občin v subpanonski Severovzhodni Sloveniji glede na gibanje števila prebivalcev v obdobju od 1981 do 1991 (v odnosu do gibanja števila prebivalcev od 1961 do 1981 in števila prebivalcev leta 1991). Indeksi gibanja števila prebivalcev med 1981 in 1991 Skupno Število Indeks Število prebivalcev do 85 98 105 nad št. preb. do 85 98 105 nad katastrskih Pokrajina 1991 85 98 105 125 125 1961/81 85 98 105 125 125 obiin do 200 14 17 2 1 - do 85 17 30 3 1 - Goričko in 201 -300 4 15 1 1 - 85- 98 3 24 2 4 - Lendavske 301 -500 3 17 2 2 - 98- 115 1 2 2 - - gorice nad 500 - 7 2 2 - nad 1 115 - - - 1 - Skupaj 21 56 7 6 - Skupaj 21 56 7 6 - 90 do 200 1 13 2 3 _ do 85 3 12 4 3 _ Pomurska 201 -300 2 14 7 5 - 85- 98 - 24 12 3 - ravnina 301 -500 2 7 8 7 - 98- 115 1 12 13 1 1 - nad 500 - 17 13 14 - nad 115 1 3 1 12 - Skupaj 5 51 30 29 - Skupaj 5 51 30 29 - 115 do 200 10 21 5 4 _ do 85 7 19 6 2 _ Zahodne 201 -300 - 6 3 2 - 85- 98 3 6 4 2 - Slovenske 301 -500 1 6 6 5 1 98- 115 1 9 8 7 2 gorice nad 500 - 2 7 6 2 nad 1 15 - 1 3 6 1 Skupaj 11 35 21 17 3 Skupaj 1 1 35 21 17 3 87 do 200 8 39 16 16 1 do 85 5 23 13 6 _ Osrednje 201 -300 1 15 12 7 - 85- 98 3 26 16 13 1 Slovenske 301 -500 - 6 10 5 - 98- 1 15 2 9 9 8 - gorice nad 500 1 1 4 5 3 nad 1 15 - 3 4 6 3 Skupaj 10 61 42 33 4 Skupaj 10 61 42 33 4 150 do 200 7 29 6 2 _ do 85 7 30 6 2 _ Vzhodne 201 -300 1 17 7 4 1 85- 98 1 1 1 6 2 1 Slovenske 301 -500 - 4 1 1 - 98- 115 - 9 4 2 - gorice nad 500 - - 3 1 - nad 115 - - 1 2 - Skupaj 8 50 17 8 1 Skupaj 8 50 17 8 1 84 do 200 4 1 2 „ do 85 _ _ 1 _ Dravsko - 201 -300 - 6 6 4 - 85- 98 - 7 5 2 - Ptujsko 301 -500 - 6 8 7 - 98- 1 15 - 8 9 8 - polje nad 500 - 4 17 12 - nad 1 15 - 5 17 15 - Skupaj - 20 32 25 - Skupaj - 20 32 25 - 77 do 200 16 15 6 6 1 do 85 16 21 3 5 1 201 -300 2 11 - 3 - 85- 98 1 4 2 2 - Haloze 301 -500 - 1 2 2 - 98- 1 15 - 2 3 2 - nad 500 - - - - - nad 115 1 - - 2 - Skupaj 18 27 8 11 1 Skupaj 18 27 8 11 1 65 do 200 3 6 4 9 1 do 85 1 3 2 _ Dravinjske 201- ■300 - 7 3 2 - 85- 98 1 7 4 3 - gorice 301 500 - 2 3 3 1 98- 115 2 3 5 7 - nad 500 1 - 2 2 1 nad 1 15 - 2 1 6 3 Skupaj 4 15 12 16 3 Skupaj 4 15 12 16 3 50 Druge KO, ki do 200 6 11 3 1 _ do 85 2 10 4 2 _ so del Pohor- 201- 300 - - 3 2 - 85- 98 3 2 2 3 - ja Kozjaka in 301- 500 - 1 - 2 1 98- 115 1 - 1 1 - Mariborske nad 500 - 8 3 8 - nad 1 15 - 8 2 7 1 mestne regije Skupaj 6 20 9 13 1 Skupaj 6 20 9 13 1 49 do 200 65 155 45 44 3 do 85 58 148 42 21 1 201- 300 10 91 42 30 1 85- 98 15 1 1 1 53 34 2 SKUPAJ 301- 500 6 50 40 34 3 98-115 8 54 54 46 2 nad 500 2 39 51 50 6 nad 1 15 2 22 29 57 8 Skupaj 83 335 178 158 13 Skupaj 83 335 178 158 13 767 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Indeks gibanja števila prebivalcev po občinah Slovenije v obdobju med letoma 1981 in 1991. samo 6 katastrskih občin, v Vzhodnih Slovenskih goricah 9 in v Halozah 12 z indeksom nad 105,1 (z indeksom nad 125 pa le 1 k. o. v Vzhodnih Slovenskih goricah, t. j. Tomaž pri Ormožu, in v Halozah, t. j. Veliki Vrh). Dcmogeografski prikaz subpa-nonske Severovzhodne Slovenije dopolnjuje kriterij gibanja števila gospodinjstev. V obdobju od 1981 do 1991 se je v celotni makroregiji število gospodinjstev povečalo s 128 967 na 137 034 gospodinjstev (indeks 106,2), vendar pa se območja zmanjševanja oziroma naraščanja števila gospodinjstev dokaj prekrivajo z območji gibanja števila prebivalcev (korigirani Pcar-sonov kontingenčni koeficient znaša 0,82). Večji deleži katastrskih občin z indeksi pod 98 so zopet zastopani v mezoregijah Goričko in Lendavske gorice ter Haloze. Število gospodinjstev pa narašča v ugodnejših območjih Pomurske ravnine in Dravsko-Ptujskega polja. Subpanonska Severovzhodna Slovenija zaostaja za osrednjo Slovenijo v razkroju agrarne strukture in tudi v rasti prebivalstva. Območja stalne rasti in koncentracije prebivalstva so na večjem sklenjenem območju le v okolici občinskih središč, stalno nazadovanje števila prebivalstva in praznjenje pa je najbolj značilno za Haloze, Goričko in Slovenske gorice. Širša raziskava s pomočjo več izbranih kriterijev je pokazala, da vlada v 44 % k. o. poleg neugodnih demograf- skih razmer tudi neugodna izobrazbena struktura prebivalstva in neugodna infra-strukturna opremljenost naselij (6). Če ob tem omenim še uvrstitev velikega dela subpanonske Severovzhodne Slovenije (67,1 % k. o.) v demografsko ogrožena območja po Zakonu o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji (Uradni list RS/1990, št. 48), lahko zaključim, da demografske razmere ne prikazujejo obetavnih razvojnih trendov, kljub temu, da nekatere novejše raziskave kažejo uvrstitev Podravske in Pomurske regije med regije z najboljšimi razvojnimi možnostmi v Sloveniji (1). Tej uvrstitvi je botrovalo predvsem cenjenje novih vrednot (čisto okolje, pridelovanje biohrane, možnosti razvoja turizma, bližina meje ipd.), ki prispevajo k dvigu kakovosti življenja. Vendar pa le usmerjanje celotnega regionalnega razvoja s spodbujanjem demografske politike lahko omogoči, da bo subpanonska Severovzhodna Slovenija svoje razvojne možnosti tudi izkoristila. 1. Cosar, L. 1989: Oblikovanje kompleksnega modela skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije in manj razvitih območij. Poročilo za sintezno študijo. Ljubljana. 2. Ilešič. S. 1979: Severovzhodna Slovenija in njena regionalna razčlenitev. Pogledi na geografijo. Ljubljana. 3. Klemenčič, V. 1973: Tendence socialnega razvoja SV Slovenije v primerjavi s celotno Slovenijo. Geographica slovenica 2. Ljubljana. 4. Pak, M. 1991: Elementi demogeografs-kega razvoja v zgradbi Maribora. Dela 8. Ljubljana. 5. Počkaj Horvat. D. 1991: Tipi demografskih območij v subpanonski SV Sloveniji. Dela 8. LJubljana. 6. Počkaj Horvat, D. 1992: Geografska tipizacija demografskih območij v subpanonski SV Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana. 7. Popisi prebivalstva 1961, 1971, 1981 in 1991. 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK INDUSTRIJA KOT DEJAVNIK RAZVOJA ŠENTVIŠKE PLANOTE Darja Kofol UDK 62/671497.12-15) INDUSTRIJA KOT DEJAVNIK RAZVOJA ŠENTVIŠKE PLANOTE Darja Kofol, Pečine 32. 65283 Slap ob Idrijci, Slovenija Članek predstavlja življenje na Šentviški planoti potem, ko se je tu naselila industrija. Manjši dislocirani obrat Metalflexa je bil impulz za splošen razvoj območja, ki je še do nedavnega veljalo za manj razvito. Šentviška planota je vzpet svet med spodnjima tokovoma rek Idrijce in Bače ter Bukovško grapo na vzhodu in predstavlja nekakšen prehod med dinarskim svetom in predalpskim hribovjem. Je tipična kraška planota, razjedena z različnimi kraškimi oblikami ter praktično brez površinsko tekočih voda. Površje planote je valovito in prekrito s precejšnjo preperelino, kar daje ugodne pogoje za kmetijstvo. Kljub temu je poljedelstvo le drugotnega pomena, saj je živinoreja tu že od nekdaj glavna kmetijska panoga. Planota v naravnem obsegu šteje 12 naselij, ki razen enega pripadajo tolminski občini, navadno pa z imenom Šentviška planota označujemo le 9 naselij na samem površju planote, ne pa tudi tistih na njenih robovih. Največje vasi so Šentviška Gora, Pečine, Ponikve in Prapctno Brdo, ostala naselja so manjša in nekatera bolj podobna zaselkom kot pravim vasem. Šentviška planota je predvsem kmetijska pokrajina. Kljub tradicionalni usmerjenosti v živinorejo in navezanosti tukajšnjih prebivalcev na zemljo je doživljala hude pretrese in je dolgo veljala za manj razvito in demografsko ogroženo območje. Nova smer v razvoju Šentviške planote pa je bila začrtana v 70-ih letih, ko se je z namestitvijo industrije v to pokrajino začelo vračati tudi življenje. Leta 1973 je podjetje Met al flex iz Tolmina, na Pečinah odprlo svoj prvi dislocirani obrat za sestavljanje signalnih in merilnih naprav (večinoma za gospodinjske aparate). Obrat je kmalu postal odlo- UDC 62/67(497.12-15) INDUSTRY AS DEVELOPMENT FACTOR OF ŠENTVIŠKA PLANOTA Darja Kofol. Pečine 32. 65283 Slap ob Idrijci, Slovenia The article represents the life on Šentviška planota (region about 100 km west from Ljubljana) after the beginning of industry development. Small dislocated branch of Metalflex was an impulse for the general development of the region, which was conci-dered as underdeveloped not so far ago. čujoč dejavnik pri razvoju na planoti. V začetku je v njem dobilo zaposlitev le 12 delavcev, v nekaj letih pa se je močno povečalo tako število zaposlenih (leta 1990 zaposlenih 135 delavcev) kot tudi proizvodni program. Oddelek montaže, ki je opravljal le sestavljanje proizvodnih artiklov podjetja, je s svojim nezahtevnim programom pritegnil zlasti nekvalificirano žensko delovno silo, ki še danes predstavlja večino med zaposlenimi. Število zaposlenih je naraslo zlasti po izgradnji novih tovarniških prostorov leta 1978, ko se je zaposlovalo tudi vse več moških ter mladih takoj po končani osnovni šoli, kar pa je prispevalo k izredno slabi kvalifikacijski strukturi zaposlenih (kar 80 % jih ima končano le osnovno šolo). Zaradi možnosti zaposlitve v neposredni bližini kraja bivanja se je postopoma zmanjševalo število delavcev, ki so se dnevno vozili na delo v bližnja zaposlitvena središča v dolini, ter tistih, ki so se za stalno odseljevali. Prav to je bil na planoti velik problem že od začetka 20. stoletja dalje, še posebno izrazito po drugi svetovni vojni. V tem času se je večina mladih družin odselila, doma na kmetijah pa so ostali le še starejši ljudje, ki so posestva vse težje obdelovali, tako da je začela propadati tudi kulturna pokrajina. K temu je precej pripomogla še oddaljenost in odrezanost krajev na Šentviški planoti od večjih središč ter zelo slabo razvita infrastruktura. Demografsko in gospodarsko propadanje je bilo najmočnejše v najbolj oddaljenih vaseh in zaselkih na planoti (Bukovski Vrh, Gor- 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK ski Vrh), v manjši meri, čeprav nič manj pereč, pa je bil ta problem tudi v večjih naseljih in na ugodnejših kmetijskih površinah. Stalno upadanje števila prebivalcev in izseljevanje v dolino sta se v 70-tih letih praktično zaustavila. Možnost zaposlitve v obratu na Pečinah je zadržala zlasti mlade ljudi, ki so tako začeli verjeti v prihodnost življenja na planoti. Prišlo je celo do vračanja odseljcncev nazaj na planoto: tu so si začeli urejati domove ter ponovno oživljati in modernizirati zapuščene kmetije. Danes Je modernizirana že večina količkaj aktivnih kmetij, deloma po zaslugi občine in njenih prizadevanj za pospeševanje kmetijstva, deloma pa tudi kot posledica zviševanja standarda družin, katerih člani so se zaposlili v tovarni na Pečinah. Poleg tega je zaposlovanje kmečke delovne sile v industriji vplivalo tudi na način obdelave posestev. Po 8-urni odsotnosti zaradi dela v tovarni ostane namreč kmetom le malo časa za delo doma, zalo je opazna intcnzlfikacija obdelave in opuščanje senožeti ter tistih površin, ki jih zaradi lege ni mogoče v celoti strojno obdelati. Ta pojav je pogostejši pri kmetijah, kjer je več družinskih članov zaposlenih (oba starša, otroci), kot pa pri tistih, kjer je vsaj en član ves dan doma, zraven pa živijo še slari starši, ki so za delo na kmetiji še sposobni. Uspešnost kmečkega, ali bolje rečeno polkmcčkcga gospodarstva, je v veliki meri odvisna prav od sestave gospodinjstva. Na Šentviški planoti se namreč ohranja tradicionalen način življenja v družini, kjer v skupnem gospodinjstvu živijo mlada družina in stari, še aktivni ali upokojeni starši. Tako se vsakdanja opravila doma in na kmetiji ter oskrba živine porazdelijo na več članov družine, zato ne prihaja do pretirane obremenitve posameznika. Kljub poldncvni odsotnosti enega ali več članov zaradi zaposlitve je ob pomoči kmetijskih strojev in v moderno opremljenem hlevu mogoče uspešno oskrbovati tudi večje kmetije. Z možnostjo zaposlitve doma in ostajanjem mladih na kmetijah se je bistveno izboljšalo tudi razmerje med perspektivnimi in neperspektivnimi kmetijami. Večji odstotek kmetij brez nasled- stva je še vedno prisoten v odročnejših vaseh na vzhodnem robu planote in je najverjetneje poslcdica večje oddaljenosti in manj ugodnih obdelovalnih površin ter zato slabših pogojev dela, medtem ko se je starostna in družinska struktura prebivalstva v naseljih na osrednjem delu planote bistveno izboljšala. Vzporedno z demografskimi spremembami in razvojem kmetijstva se je v zadnjem desetletju močno spremenila podoba naselij. Zlasti po potresu 1976 je bilo zgrajenih precej novih hiš, večina kmečkih hiš škofjcloško-ccrkljanskega tipa pa adaptiranih, navadno žal na škodo tradicionalne arhitekturne podobe. Število novogradenj je naraščalo tudi še v 80-tih letih, saj mladi, ki ostajajo doma, navadno investirajo v gradnjo nove hiše, čeprav bi stara z določeno adaptacijo dajala ugodne bivanjske pogoje za dve družini. To jim omogoča dohodek od zaposlitve v vaški tovarni, medtem ko so njihovi stroški bivanja relativno majhni, saj navadno živijo v hiši skupaj s starši in si že z nekajletnim delom prihranijo dovolj za gradnjo hiše. V povezavi s tovarno se je na Šentviški planoti posodobila tudi infrastruktura. Prav potreba industrije po različnih infrastrukturnih elementih je zahtevala čimprejšnjo izgradnjo tako vodovodnega in telefonskega omrežja, kot tudi ureditev in asfaltiranje cestnih povezav ter uvedbo avtobusne linije, ki služi predvsem za prevoz delavcev v tovarno na Pečine in otrok v šolo na Šentviško Goro ter Most na Soči. Vsakodnevno prihajanje v tovarno na Pečinah je marsikaterega delavca vzpodbudilo, da se je začel tudi oskrbovati v trgovini poleg tovarne, ki je dokaj dobro založena in privablja vedno nove stranke s ccle planote. Pravzaprav bi za Pečine že lahko rekli, da so postale nekakšno gravitacijsko središče na Šentviški planoti, zagotovo pa bi postale centralni kraj takrat, ko bi se sem preselila še štirirazredna osnovna šola s Šentviške Gore. Po skoraj 20 letih delovanja Mc-talflexovega obrata na Pečinah lahko z gotovostjo trdimo, da je bila pridobitev industrije za Šentviško planoto življenjskega pomena. Neposrednih učinkov indu- 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Šentviška planota Je dvignjen in uravnan kraški svet med spodnjima deloma dolin Idrijce in Dače in predstavlja nekakšen prehod med dinarskim svetom na Jugu in Julijskimi Alpami na severu. Po dolini Idrijce seže sem mediteranski vpliv, kar je izredno ugodno za kmetijstvo. ki je tu že od nekdaj prevladujoča dejavnost. Na sliki v ozadju Krn. (Foto: K. Kofol.) Slika 3: Šentviška gora je verjetno najstarejše naselje na planoti, ki Ji je dalo tudi ime. Arheološke najdbe pričajo o naselitvi v mlajši železni dobi. v srednjem veku je bila tukajšna dekanija pomemben upravni center, danes pa kljub zgodovinski tradiciji vodilnega kraja izgublja svoj pomen. (Foto: K. Kofol.) Slika 2: Potres leta 1976 Je močno prizadel naselja na planoti. S popotresno obnovo se Je spremenila podoba vseh vasi, saj je bila večina poslopij obnovljena, kar nekaj starih kmečkih hiš pa so zamenjale montažne stavbe. Podobno kot drugod v Posočju je v tem času nastala velika škoda v kulturnovarstvenem pogledu. (Foto: K. Kofol.) strljc na planoti praktično ni, posredno pa se njena prisotnost čuti na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, saj se obrat uspešno vključuje v reševanje različnih problemov, ki se javljajo Slika 4: Vas Pečine sčasoma pridobiva vlogo centralnega kraja na Šentviški planoti. K temu je veliko prispevala tovarna, še več pa sama lega vasi v osrednjem delu planote ter ugodne cestne povezave z ostalimi naselji. (Foto: K. Kofol.) na Šentviški planoti. Pri prebivalcih planote je tako zrasla zavest, da je tovarna "njihova" in neodtujljiva in brez dvoma bi ob izgubi tovarne ponovno oživele stare tendence izseljevanja, demografskega na- 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Novi tovarniški prostori so bili zgrajeni leta 1978 na travniku, ki je ločeval spodnji in zgornji del Pečin. Nekoliko moteče deluje izgled in velikost tovarne, proizvodnja sama pa Je dokaj čista, kar je bil tudi predpogoj za lokacijo sredi kmetijske pokrajine. (Foto: K. Kofol.) zadovanja in propadanja kulturne pokrajine. Zato postaja še kako pomembno vprašanje bodočega razvoja Šentviške planote. Edina primerna rešitev bo vsekakor tista, ki bo še naprej spodbujala sodelovanje tovarne z njenim "zaledjem", na drugi strani pa ohranjala stare tradicionalne oblike življenja. Upoštevati je namreč treba, da je Šentviška planota zaključena geografska enota z dokaj specifičnimi oblikami življenja, ki bi jih pri načrtovanju razvoja nikakor ne smeli zanemariti. Tako bi npr. širitev tovarne na račun povečanega števila delovne sile pripeljala do priseljevanja industrijskih delavcev na Šentviško planoto, ti pa bi se s svojim drugačnim načinom življenja le s težavo vključevali v življenjske (okove delavcev - kmetov, ki predstavljajo prevladujoč družbeni sloj na planoti. Povečano število prebivalcev bi zahtevalo tudi gradnjo večjega števila stanovanj oziroma delavskega naselja, kar bi pokvarilo videz pokrajine, ki Je danes kljub modernizaciji še vedno izrazito podeželski. Podobno bi povečana intenzifikacija kmetijstva z uvajanjem raznih modernih tehnik ter monokultur pripeljala do novih problemov, ki zaenkrat Šentviške planote šc ne ogrožajo (tu mislim predvsem na ekološke probleme), bistveno pa bi se s tem spreme- Slika 6: Za planoto je značilna arhitek tura škojjeloško- cerkljanskega tipa. vendar se je ohranila le v manjši meri. Staro podobo imajo le še zapuščene in pa neperspektivne kmetije, medtem ko je večina hiš in gospodarskih poslopij obnovljenih in moderniziranih po standardnem vzorcu na škodo arhitekturne dediščine. (Foto: K. Kofol.) nila tudi sedanja pestrost v pokrajini. Razvoj Šentviške planote naj bi potekal predvsem v smeri uvajanja novih terciarnih in kvartarnih dejavnosti ter nadaljne-ga razvoja in modernizacije infrastrukture oziroma pogojev bivanja. Tovarniški obrat sam pa naj bi se v prihodnje razvijal predvsem v smislu kvalitete, ne pa kvantitete, saj bi vsakršno širjenje proizvodnje pripeljalo do novih procesov v demografskem razvoju, kajti na planoti je danes izkoriščena praktično vsa potencialna delovna sila. Ob načrtovanju razvoja je treba predvsem upoštevati tradicionalne okvire, ki zagotavljajo tako mero ravnovesja, kakršna je na planoti prisotna danes. 1. Krajevni leksikon Slovenije. 1968. 1. knjiga. Ljubljana. 2. Marušič. D. 1980: Šentviška planota. Ljubljana. 3. Melik. A. 1960: Slovensko primorje. Ljubljana. 4. Meze. D. 1988: Kmetije na Šentviški planoti in v Trebuši. Geografski zbornik 28. LJubljana. 5. Miklavčič-Drezigar. I. 1987: Šentviška planota - življenje na njej danes. Primorska srečanja 76.77. Nova Gorica. 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK TIPI POKRAJIN V POREČJU MIRNE Maja Topole UDK 911.5(497.12-12) TIPI POKRAJIN V POREČJU MIRNE Maja Topole, mag.. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13. 61000 LJubljana, Slovenija Članek predstavlja manj znano območje srednje Dolenjske, porečje Mirne. Regija je izredno heterogena, še posebej očitne so razlike med legami v kotlini, gričevju, hribovju in na planoti. UDC 91 1.5(497.12-12) LANDSCAPE TYPES IN MIRNA RIVER BASIN Maja Topole. M.Sc., Geografski institut Antona Melika ZRC SAZU. Gosposka 13. 6 WOO Ljubljana, Slovenia The article represents the basin of a small river named Mirna. This is a less known and extra heterogeneous region belonging to the Middle of Dolenjsko. The differences among the locations on the flat, in the more or less hilly regions or on the plateau are particularly evident. Predstavljamo vam celotno porečje dolenjske reke Mirne ali mirnsko dolino v širšem smislu. Približno 300 km2 velika pokrajina srednje Dolenjske leži med savsko prometno osjo in dolenjskim podoljem oziroma temeniško dolino. Ker je širše območje v vseh smereh težje prehodno, ima Mirnskomokronoška kotlina z osrednjo vodno žilo rečico Mirno kot posredovalka prometa v prečni smeri toliko pomembnejšo vlogo. Zvezo olajšujeta predvsem nizko razvodje med Mirno in Temcnico pri Trebnjem in lahek prehod relativno visokega Krškega hribovja skozi mirnsko deber jugozahodno od Sevnice (1, 3 in 4). Meja porečja se najbolj dvigne in je najjasnejša na severu, kjer teče po širokem hrbtu Jatne. Vzhodno od naselja Radgonica izmerimo tudi njegovo največjo absolutno višino (848 m). Na severozahodni strani proti savskemu in na zahodni strani proti temeniškemu porečju je razvodnica teže določljiva, saj se tu, v kraškem svetu, uveljavlja tudi podzemni odtok. Zaradi tektonskega dvigovanja v severnem in zastajanja v južnem delu je porečje izrazito asimetrično, s hidrograf-skim težiščem, pomaknjenim daleč na jug. Izteče se na višini 182 m, kjer se pri Sevnici Mirna izliva v Savo. 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK Regija ima v vseh pogledih izredno zapleteno strukturo, saj je prehodna v litološkem, reliefnem in klimatskem smislu. V območju jc očitna dediščina nekdanjih panonskih morskih zalivov, tu gre za stik Dinarskega krasa, Posavskega hribovja in Krškega hribovja in za preplet alpske in dinarske tektonike. Kjer zgradba ni grudasta, slemena in vodotoki tako slede predvsem smerema vzhod - zahod in severozahod - jugovzhod (1, 3 in 4). V tej pestri pokrajini lahko jasno ločimo štiri morfološke enote. Valovito in le okrog naselja Puščava popolnoma ravno kotlinsko dno obdaja gričevnat svet, ta pa proti razvodju postopno ali v obliki narivnih stopenj preide v hribovje. V tej smeri torej rasejo relativne višine in v severnem, najbolj razčlenjenem, po-virnem delu hribovja presežejo celo 300 m. Četrto enoto predstavlja plano-tast svet, ki pa ni sklenjen in je manj obsežen. Pripadnost morfološki enoti jc ena najpomembnejših značilnosti posamezne mikroregijc. Hribovje se sklenjeno vleče po severnem, vzhodnem in jugovzhodnem delu porečja, v grobem do črte Gobnik -Moravška gora - Zabukovjc - Hom - Štajn-grob - Srcdnik - Jclovcc - Tržišče - Vrh nad Mokronogom. Osamljen otok z nižjimi nadmorskimi višinami predstavlja južno razvodje okrog Debcnca, ki ima Preglednica 1: Površine in deleži posameznih morfoloških enot v porečju. Povprečna Morfološ- nadmorska Površina Deleži ka enota višina v m v km2 v % Gričevje 353 133.4 44.9 Hribovje 496 1 17.3 39.5 Kotlina 260 38.0 12.8 Planota 686 8.3 2.8 prav tako izredno reliefno energijo. Ta je odvisna od višinske razlike med najvišjo in najnižjo točko v kvadratu 1 krat 1 km, ki v hribovitem svetu večinoma presega 150 ali celo 200 m (2). Mejo med hribovjem in gričevjem smo potegnili tako, da smo poleg reliefne energije upoštevali še razširjenost vinogradniških površin. Tc pogosto dajejo pečat gričevnati pokrajini: govorimo cclo o vinogradniških območjih. V hribovju pa so vinogradi raztreseni, izjema jc le nižje Deben-ško hribovje na jugu. Gričevje je sklenjen pas okrog kotline s prevladujočimi višinami od 300 do 500 m. Na jugozahodnem delu sega tudi čez razvodnico. Najožji je južno od kotline, kjer ga utesnjuje Dcbcnško hribovje. Za gričevje in hribovje sta značilna slemenastodolinasti relief in izredna razčlenjenost. Vzrok je v različni Slika 2: Morfološke enote. GRIČEVJE HRIBOVJE KOTLINA PLANOTA RVT0R: n. TOPOLE »ISBIP: H. PtUJBK, 0. PEHH0 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK vodni prepustnosti, odpornosti in starosti kamnin in v hitrem menjavanju površin z različnim deležem trdih in mehkih karbonatov in silikatov. V obeh enotah so v prevladi triadne kamnine, prisotne pa so tudi ostale, od permokarbona naprej. Povsod opažamo velike razlike v naklonih, povprečna nagnjenost pa meri v gričevju 16,8° in v hribovju 20,5°. Ena od pomembnih razlik med obema enotama je v prisotnosti pliopleistocen-skih glin. Najdemo jih le v gričevju, kjer prekrivajo dobro desetino površin. V hribovju in gričevju prevladujeta fluviodenu-dacijski in fluviokraški tip reliefa. Pri prvem odteka voda površinsko, posledica je ploskovno spiranje in globinska erozija. Pri drugem pa se temu zaradi prisotnosti karbonatnih, prepustnih kamnin pridruži še kemično delovanje vode, korozija; voda odteka tudi podzemno. V gričevju in hribovju prevladujejo rjave prsti na apnencih in dolomitih in kisle rjave prsti na karbonatih s silikatnimi primesmi (tudi t. i. kremenica). Razen tega jc v gričevju še precej rjavih prsti na mešanih kamninah, v hribovju pa občuten delež kislih rjavih prsti na silikatni osnovi, močno občutljivih za erozijo. V gričevju, še posebej pa v hribovju, je prvenstvena gozdna raba tal: najbolj je razširjen bolj ali manj kislolju-ben bukov gozd. Po obsegu sledijo travniške površine, ki se zlasti v odročnejših, neugodnejših legah zaraščajo. Ostale rabe so v hribovitem svetu manj razširjene, v gričevju pa je še precej njivskih in pokrajinsko pomembnih vinogradniških površin. Gostota dolin in grap oziroma razrezanost je v gričevju še večja kot v hribovju, zato jc zanj značilna poselitev v obliki številnih zaselkov, ki so močno podvrženi praznjenju, odseljevanju prebivalstva (depopulacija). Povprečna velikost naselij je v višinskem pasu od 600 do 799 m nekaj večja od tistih v pasovih od 400 do 599 m. Hribovje jc prijaznejše že zaradi svojih obsežnih, sončnih slemen, k razvoju tamkajšnjih naselij pa prispevajo v zadnjem času še dobre povezave s centralnimi kraji zunaj območja. Manj ugodni so le osojni predeli Krškega in Dcbenš-kega hribovja in tista območja severno od kotline, kjer poteka slcmenitcv v sme- ri vzhod - zahod. Poudariti moramo, da gre v obeh morfoloških enotah za inverzno poselitev, saj so poseljeni predvsem vršni deli vzpetin, ker so spodnji deli pobočij prestrmi in prejmejo premalo sončne energije. Gostota poselitve je v gričevju večja (38 ljudi na km2) kot v hribovju (28 ljudi na km2), a tu je v zadnjih 30 letih število prebivalcev nekoliko bolj upadlo kot v hribovju. V gričevju se splošna slika močno izboljša na račun dveh otokov z vsestransko ugodnejšimi razmerami. Na zahodu nudi boljšo osnovo poselitvi in obdelavi nižji svet okrog Gabrov-ke in grezajoče se Moravske kotlinice, na severovzhodu pa blaga mioccnska pokrajina Šentjanškega. Težišče porečja je v Mirnsko-mokronoški kotlini, ki se razteza od Mirne na zahodu do 8 km oddaljenega naselja Pijavice na vzhodu. Na tej razdalji sc dno spusti le za okrog 17 m. Najgloblje v gričevje seže ob mirnskem pritoku Bistrici pri Šcntrupertu, kjer je svet manj mokroten: tu, na najširšem delu, doseže širino okrog 4,5 km. Nadaljevanje kotline proti zahodu predstavlja grezajoča se Vejarska kotanja onstran debri pri Mirnskem gradu, na SV pa prehaja v Krmeljsko kadunjo, prav tako del mirn-skosenovskega podolja. Obstaja več dokazov, da se kotlina šc danes ugreza: • vodotoki se stekajo proti kotlini koncentrično, • vodotoki poplavljajo, • najmlajši sedimenti so naloženi v debelih plasteh, • slemena visijo proti kotlini in se potapljajo vanjo. Na dnu kotline, drugih manjših depresij in širših dolin se torej uveljavlja fluvioakumulacijski tip reliefa (rečni nanosi), s čimer so povezani manjši nakloni (do 2°). Poplavni svet zajema okrog 6 % vseh površin porečja. Na aluvialnih (holo-censkih, najmlajših) tleh so razvite srednje močno oglejene prsti. Zaradi mokrot-nosti in slabe nosilnosti so tla izkoriščena predvsem za travnike. Le osrednje mokrotno dno pokriva poplavni gozd, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnovesja. Vsestransko ugodnejši je nekoliko dvignjen, pred poplavami varen kotlinski 30 Slika 3: Zaledje Šentruperta Je eno največjih vinogradniških območij Mirnske doline. Vinogradi pokrivajo sončna pobočja gričevja, ob slemenskih in pobočnih poteh pa so nanizane obnovljene ali celo nove zidanice. (Foto: M. Topole.) Slika 4: S Topolovca v Doštanjskem hribovju je lep razgled na južnejše, gozdnato In senčno Krško hribovje. Pred nami je slemensko naselje Vrh, onstran mirnske debri. ki Jo le slutimo, pa vidimo kraško ravnoto pri Turiškem gradu. (Foto: M. Topole.) rob. Predstavljajo ga spodnji deli v kotlino segajočih slemen, ki so prekriti z na-plavljenimi terciarnimi ilovnatoglinenimi nanosi, redko pa se na površini pokažejo starejši karbonati in silikali. Predel je gosto poseljen in pokrit z njivami. Občutljivejše kulture so zaradi temperaturnega obrata, mcglenosti in nevarnosti pozeb v kotlini umaknjene v višji, termalni (topli) pas. Kotlina jc območje največje zgoš- Slika 5: Pogled z vinorodnega Šentruper-škega gričevja čez najširši del kotline. Spredaj vidimo veselogorsko sleme, za njim Drinjsko polje, naselja in njive na obrobnih terasah in na sredi ohranjen poplavni gozd. V ozadju leži ob prehodu v jugovzhodno gričevje in hribovje trg Mokronog, ki je bilo nekoč najpomembnejše naselje v porečju. (Foto: M.Topole.) Slika 6: V preteklosti Je bil dodobra obdelan tudi planotast in zakrasel svet. Danes pa so takt predeli podvrženi oze-lenjevanju in zaraščanju. Na sliki so kulturne terase kraške krpe v Dolskem hribovju. To Je zelo redko poseljena pokrajina. ki se še prazni: posebno neugodna je precejšnja oddaljenost od centralnih naselij. (Foto: M. Topole.) čenosti prebivalstva. Naravni gozd belega gabra sc jc tu že zelo zgodaj umaknil kmetijskim površinam in naseljem. Izračunali smo gostoto 154 prcbivalccv na km2, a ker mokrot no dno sploh ni poseljeno, jih na km2 dejansko živi nad 300. GEOGRAFSKI OBZORNIK Kotlinska naselja so edina, kjer število prebivalcev v zadnjih 30 lciih rase. K temu pripomoreta predvsem ugodna reliefna lega in prometni položaj. Izkoristili sta ju zlasti največji naselji mirnskega porečja Mirna in Mokronog, ki opravljata centralne funkcije druge stopnje. Najbolj neugodne razmere vladajo na območju planot. Krpe kraškega sveta najdemo znotraj severozahodnega hribovitega dela porečja, ali drugače: znotraj dolskega nariva. Območje ima največjo povprečno nadmorsko višino in zaradi prevladujočega podzemnega vodnega odtoka težave pri oskrbi z vodo. Na planoti so razvite rjave in kisle rjave prsti na apnencih in dolomitih. Primerne so predvsem za gozdno in travno rastje, njive pa so najpogosteje v izravnanem dnu vrtač. Nepcrspcktivnost se ne kaže lc v najmočnejšem upadanju števila prebivalcev, ampak tudi v zaraščanju travnikov in sploh v propadanju kulturne pokrajine. Naselja so najmanjša, so najbolj od- INTERKULTURNA VZGOJA - VZGOJA ZA SOŽITJE Dragica Motlk Svet, v katerem živimo, ni bil Se nikoli v zgodovini tako prepleten kot sedaj, hkrati pa je v tem svetu nepregledna množica problemov, ki vplivajo drug na drugega in jih s tradicionalnimi načini ne moremo odpraviti. Geografsko gledano na življenjski prostor ugotavljamo, da smo v tesnem stiku z vsemi deli tega sveta, v političnem smislu čedalje bolj prihaja do izraza en svetovni sistem, s sociokulturnega vidika prihaja do najrazličnejših intenzivnih odnosov med narodi, v ozadju vsega pa ostaja problem kulturne samobitnosti. ki je osnovna človekova duhovna potreba in gledano v perspektivi vključuje pravice vsakega posameznika do individualne in nacionalne samobitnosti in neodvisnosti. Kulturna identiteta je prvi pogoj srečevanja in sodelovanja, tako na individualni kot na globalni ravni. Pedagogika in šolstvo tako stojita pred novo. pomembno nalogo: vpeljati učni princip prihodnosti - medkulturno (interkulturno) vzgojo. Države zahodne Evrope so pred 20 leti spoznale pojav močne imigracije iz "tujega" kulturnega okolja in se tega tudi ustrašile. Strah pred novim, tujim jih je silil k ustvarjanju pozitivne družbene naravnanosti do drugačnih, ki naj bi omogočila sistematično spoznavanje druge kulture in tako prispevala k sožitju oz. preprečila medkulturne daljena od centralnih krajev in imajo kar dobro tretjino kmečkega prebivalstva. Če pa upoštevamo še dodatne reliefne in druge pokrajinske dejavnike, lahko obravnavano porečje, za katero je značilna izredna raznolikost, razdelimo še na manjše pokrajinske enote. 1. Gams, I. 1984: Regionalizacija nizke Jugovzhodne Slovenije. Dolenjska in Dela krajina. LJubljana. 2. Gams. I. 1986: Za kvantitativno razmejitev med pojmi gričevje, hribovje in gorovje. Geografski vestnik 58. Ljubljana. 3. Melik. A. 1959: Posavska Slovenija. Ljubljana. 4. Melik. A. 1962: Geografski pregled Dolenjske. Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto. 5. Topole, M. 1990: Fizična geografija Mirnske doline s posebnim ozirom na rabo tal. Magistrska naloga na Oddelku za geografijo FF. Ljubljana. 6. Začasni podatki popisa 1991. konflikte. Pobuda o intcrkulturni vzgoji ima svoje korenine v evropskem prostoru, nastala je iz potrebe po sanaciji problemov migrantov, prerasla pa je v potrebo po vzgoji celotne populacije, saj so jo procesi gospodarske in politične integracije Evrope dodatno pospešili. Izkušnje zahodnih držav kažejo, da parcialno reševanje teh problemov, kot npr. organizirana dodatna pomoč otrokom migrantov ločeno od večinske populacije, ne rešuje problema celovito. Zato so pričeli drugače. K vzgoji za sožitje Je potrebno poleg otrok manjšinske populacije (v tem primeru otrok migrantov) vključiti celotno, tudi večinsko populacijo. In-tcrkulturna vzgoja mora postati integrativna sestavina splošnega izobraževanja vseh otrok in na vseh starostnih stopnjah. Medkulturna vzgoja je pogoj za sožitje večine in manjšine, "domačinov" in "tujcev". Medkulturna vzgoja ni nov učni predmet, to je vzgojni princip, ki pomaga mlademu človeku prestopiti mejo etnoccntrizma, se usmeriti in iskati poti do drugih in drugačnih. To je vzgoja za strpnost. To je pot. ki pelje k samemu sebi, k posamezniku, k spoštovanju različnosti, medsebojnem spoštovanju in razmevanju, to je vzgoja za mir in sožitje. Medkulturni princip je zasnovan na enakopravnosti kultur, jezikov, vrednot, ki druga drugi ne konkurirajo, temveč se bogatijo in dopolnjujejo. Le-to omogoča "žive vezi" z "živimi kulturami". Da bi dosegli optimalno raven družbene naravnanosti do drugačnih, je potrebno prehoditi štiri stopnje. Prva stopnja je lc zaznavanje druga- 32 GEOGRAFSKI OBZORNIK čnega, druge kulture in oblikovanje lastnega stališča. Druga stopnja je oblikovanje strpnosti do druge kulture in sprejemanje le-te z vso vestnostjo in spoštovanjem. Na tretji stopnji pa drugo kulturo sprejemamo kot popolnoma enakovredno in šele v naslednji fazi lahko pričakujemo, da bodo posamezni elementi druge kulturne sfere postopoma sprejeti kot elementi lastne multikulturne skupnosti. V naprednih zahodnih demokracijah so različno operacionalizirali cilje. V ZRN, pa tudi na Švedskem, v Švici, manj v sosednji Avstriji, se stvari lotevajo z vso resnostjo. Ol) reviziji, prenovi učnih programov, načrtov in pripravi učbenikov in didaktičnih gradiv s pridom vnašajo elemente medkulturne vzgoje. Dolgo časa so največ možnosti za intcrkulturno vzgojo pripisovali dopolnilnemu pouku mater-nega in tujih jezikov, na kar nas navajajo programi seminarjev za učitelje. V zadnjih desetih letih pa se poudarja interkulturna vzgoja kot vzgojno načelo pri vseh predmetih. Ali imamo pri pouku geografije dovolj možnosti za uresničevanje tega načela? Iz "Učnih ciljev za edini svet" povzemam nekaj operativnih ciljev medkulturne vzgoje na razredni (pri predmetu Spoznavanje narave in družbe) in predmetni stopnji (pri geografiji): • predšolska stopnja: otroci doživljajo sebe in svojo identiteto, doživljajo soljudi, kako živijo in delajo, učijo se od otrok tujih delavcev pri nas, kako so oni živeli v svoji državi, iz katere so prišli, jih obiščejo na domu. povabijo jih na svoj dom, povabijo njihove starše, sprašujejo jih o vzrokih njihovega prihoda, naučijo se pesem v njihovem jeziku, naučijo se nekaj besed v njihovem jeziku (pozdrav, številke), pogledajo si slikanice iz države porekla svojih sošolcev, skupaj pripravljajo preproste jedi, tipične za državo porekla teh sošolcev, "potujejo" v njihove države in spoznajo nekaj značilnih elementov iz preteklosti in sedanjosti določene dežele, ogledujejo si diafilme o teh deželah in podobno, • osnovna šola, razredna stopnja (cilji so zastavljeni za predmet Spoznavanje narave in družbe): otroci primerjajo svoje življenje z življenjem otrok - migrantov, spoznavajo in sprejemajo tuje (otroci tujih delavcev v mojem okolju, otroške usode), spoznavajo življenje migrantov (odprava predsodkov, otroci tujih delavccv), doživljajo mnogostranskosti v svetovni družini (identiteta, solidarnost, človekove pravice), različne načine (oblike) kulturnega izražanja na svetu, spoznavajo življenje svojih vrstnikov v drugih državah in podobno, • osnovna šola, nižja predmetna stopnja, 6. In 7. razred (cilji, ki so si jih zastavili pri geografiji, igra vlog): otroci spoznavajo samega sebe kot člana edine svetovne skupnosti in hkrati spoznavajo sebe kot člana drugačne kulturne skupine, učitelji trajno vključujejo otroke drugih narodnosti, jezikovnih in kulturnih skupnosti v aktivno delovanje ("slikanje" države porekla, pripovedovanje "živih" prizorov). • osnovna šola, višja predmetna stopnja, 8. in 9. razred (cilji, ki so jih zastavili pri predmetu geografija): iskanje stikov z drugimi kulturami v domačem okolju (kaj je lahko vzrok nesporazumov, netolen nce. medsebojnega sovraštva med skupinarr i oz. kulturami zaradi nepoznavanja), vživljanje v položaj beguncev, predstava (opis), kako bi se v tem položaju sami počutili, obnašali, ukrepali, s kakšnimi problemi bi se spoprije l, navezovanje stikov z ljudmi iz drugih kul ur, ki živijo v lastni krajevni skupnosti, pogovarjanje o njihovi domovini in življenju, spoznavanje problemov beguncev, preko katerih so vsi vpeti v regionalne, nacionalne in svetovne okvire, vživljanje v položaj ljudi i ž; drugih držav, ki jih obiščejo (ocenijo njihove reakcije do turistov, negodovanje, veselje, občudovanje), • srednješolska stopnji: srečanje s pojmom samobitnost, identiteta (primeri iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij), opazovanje in opisovanje pripadnikov drugih kultur v domačem okolju (zavestno zaznavanje, poskus razumevanja le-te), uči-nci daljše časovno obdobje opazujejo vedenje in izražanje ljudi, pripadnikov drugih kult.ir v različnih situacijah, okoljih, vlogah, analizirajo ugotovitve. Povsem jasno je, da medkulturna vzgoja ne more zaživeti tam, kjer živijo predsodki. Predsodki se oblikujejo do določene skupine ljudi, ki im i v družbi najmanjšo moč. Spoznamo jih po zunanjih elementih, ki identificirajo kako ski pino (obleka, jezik, obnašanje, navade, religija ipd.). Zaradi predsodkov se odnos do d:>ločenc skupine poenostavljeno oblikuje, stvari se pretirano in ekstre-mno negativno vrednolijo. Predsodki varujejo skupino, ki jih ustvarja, pred negotovostjo in strahom. ki zahteva enostranske in jasne miselne vzorce. Na takšen način prispeva k dvigu lastne cene in vrednosti nasproti drugim, ki so skozi to di krirninirani in tako še stopnjujejo občutek večje vrednosti lastne etnične oz. socialne skupine. Družbeno ozračje, ki je napolnjeno s predsodki, omogoča in dovoljujejo agresijo do pripadnikov drugih skupin "outgroup" od s rani ingroup". Za življenje v eni skupini se splača imeti predsodke, saj lo omogoča status quo obstoječega vrednostnima sistema in lastna družbena vloga je tal.o zavarovana. Tako je izključena možnost, d bi lahko prišli sami na rob družbe in posti li objekt predsodkov. Predsodki vplivajo na mišljenje, to pa vpliva na sprejemanje. "To kar želimo videti, dejansko tudi vidimo". Mehanizem predsodkov vpliva oz. vodi kognitivne procese. Predsodki, zlasti do tujcev, vpliv ijo na družbeno segre-gacijo in v tem se obe skupini obnašata etno-ccntrično in celo krep 'a to obnašanje. Lastni kulLurni vzorec postane absolutni zakon, njegovi principi postanejo merilo ocenjevanja in obnašanja oz. načina •ivljcnja. Pri prizadetih se sovražno vedenje n i osnovi strahu in negotovosti začne reflekttrati in tako pridemo v krog. v katerem se eni kot drugi napajajo z 33 GEOGRAFSKI OBZORNIK negativnimi naboji. Predsodkov ne dedujemo, ampak pridobimo od drugih, najpogosteje od staršev, vzgojiteljev, medijev, širše družbe. Ti so iracionalni. nimajo opraviti z razumom, zato jih z razumom tudi težko odpravljamo. Začnejo se pojavljati v 4. in 5. razredu osnovne šole, s 15. letom starosti pa mladostnik začne posnemati vzorce odraslih. Pri odpravljanje predsodkov v šoli ob pouku je pomembno vedeti, da so predsodki nastali iz strahu in negotovosti, globoko so vtisnjeni v človekovo zavest in imajo za vsakega posameznika pomembno funkcijo, zato se jih ni lahko otresti; da predsodki določajo sprejemanje, zaznavanje, čustvovanje in obnašanje, sprejemanje, tako da je ocenjevanje realnosti omejeno in se orientira na merila lastne kulture; da so predsodki iracionalni in zato ne morejo biti odpravljeni z racionalnimi argumenti. Ce želimo spremeniti predsodke, mora biti spremenjen celotni življenjski vzorec. Življenje brez predsodkov je življenje brez strahu, je sproščeno. Prisotnost različnih nacionalnosti je vzeto kot dejstvo, to je družba, kjer so vse kulture in jeziki enakovredni. Znebiti se je treba predsodkov in relativizira-ti lastna merila vrednosti ter akceptirati način življenja drugih. Ker je ta proces povezan s prestrukturiranjem osebnosti, je lahko uresničljiv le na ravni aktivnega delovanja, občutenja. Geografija lahko s preučevanjem drugih dežel in okolij veliko prispeva k spoznavanju ljudi, običajev in njihove kulture. Prav preko pouka geografije lahko dokažemo, da je stvari potrebno gledati tudi z očmi drugih. Pouk moramo naravnati odprto, naj otroke Izziva k vprašanjem, naj opozarja na probleme in fenomene življenjskega okolja, naj omogoča učencem aktivno doživljanje sveta. Cilj vsega je vplivati na predsodke in jih zmanjšati oziroma odpravljati. Osnova učnega procesa je odprtost za različne kulture iz našega vsakdanja. 2e z vstopom v šolsko poslopje je potrebno dobiti vtis naravnanosti šole (stenske slike, karte držav oz. okolij porekla učencev, večjezikovna navodila itd., da se domači in tuji otroci skupaj učijo, da njihova jezikovna in kulturna identiteta ne trpi). Če bomo sodelovali drug z drugim, se bomo ob delu spoznavali in probleme glede razumevanja zmanjšali na minimum. Prisotnost predsodkov v družbi naj učitelj izrabi kot izziv za samospoznavanje in ne kot problem. Prisotnost učencev iz drugih držav pa je možnost, da preko igre vlog učenci v razredu spoznajo druge države, kulture in obnašanja tamkajšnjih ljudi. Projektno zasnovano delo v šoli, ki vključuje tudi srečanja ter izmenjavo učencev, delo na istih temah (ekologija), pa prispeva k razumevanju in vzgoji o skupni odgovornosti za naš Edini svet. Geografija ponuja neizmerne možnosti, saj je njen predmet preučevanje življenja ljudi v različnih naravnogeografskih družbenih razmerah in v sodelovanju z ostalimi predmeti na šoli se ponujajo možnosti za interdisciplinaren pristop pri mnogih vsebinah. Medkulturna vzgoja mora prispevati k zavestnemu vodenju obnašanja ljudi. Cilj bo dosežen šele takrat, če bomo pri ljudeh sprožili nova videnja, spodbude, vprašanja in razmišljanja. 6. ILEŠIČEVI DNEVI Igor Jurlnčlč Letošnji že 6. Ilešičevi dnevi so v petek. 21. februarja potekali v dvorani Smcl-t-a na Dunajski cesti, kjer so udeleženci napolnili dvorano s 450 sedeži, v soboto, 22. februarja pa na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete. Oddelek za geografijo je kot organizator letos prvič zagrizel v jabolko in drugi dan Ilešičevih dnevov organiziral delo v različnih pedagoških delavnicah: o interkullur-ni vzgoji, projektni metodi, videu in računalniku pri pouku geografije. Organizatorju je uspelo pripravili zbornik pred seminarji-m, kar je udeležencem olajšalo spremljanje referatov in omogočilo bolj aktivno vlogo v diskusiji. Uspešno in zanimivo za učitelje je sodelovanje strokovnjakov iz geografiji sorodnih strok. To je potrdila tudi diskusija, ki se je razvila po nastopih priznanega ekonomista in poznavalca makroekonomskih razmer v Sloveniji dr. Jožeta Mencingerja ter meteorologov dr. Lučke Kajfež - Bogatajcve in dr. Andreja Hočevarja. Prvič je uspelo organizatorju pritegniti tudi geografa iz Evropskih dežel: dr. Volkcrja Albrechta iz Bonna. Prvi dan je predstavil znanje osmošolcev v Nemčiji, drugi dan pa računalniški program "Geolab", ki deluje na PC-jih. Primeren je za delo z učenci pri spoznavanju zakonitosti v alpski pokrajini. Učenci lahko sp eminjajo izbrane parametre: petrografsko po llago. količino padavin, rabo tal ... in takoj opazujejo posledice v pokrajini na ekranu. Med odmori se je vrtel video "Karavanški predor" z vsebi 10 o geologiji, vodah in prometu. Video lahko naročite pri tajništvu ZGDS. V avli je bila naprodaj široka ponudba strokovnih knjig s področja geografije in sorodnih strok, časopisi ZGDS (možna so bila tudi naročila), učbeniki, priročniki, zborniki, karte. Pri predstavniku Ljubljanskega GD so se udeleženci lahko prijavili in dobili informacije za ekskurzije. Pri istem društvu so lahko naročili tudi zbirko ali posamezne diapozitive iz različnih pokrajin Slovenije, ki so zelo uporabni pri pouku predmetov "Geografija Slovenije" in "Domača pokrajina". Delavnica "Ričunalnik pri pouku geografije" je opozorila, da imajo učitelji takšnega znanja premalo n ga želijo pridobiti na dodatnih seminarjih, ki bodo namenjeni izključno tej vsebini. 34 GEOGRAFSKI OBZORNIK Ker je bilo udeležencev pri posameznih delavnicah preveč za uspešno delo, velja naslednje leto razmisliti, kako organizirati delavnice z isto vsebino v več skupinah, da bo delo potekalo bolj učinkovito in aktivno. TURIZEM NA PODEŽELJU V EVROPI IN PRI NAS Marija Majda Dekleva Turizmu na podeželju in še posebej eni od njegovih oblik, kmečkemu turizmu, povsod po Evropi posvečajo veliko pozornosti, zlasti v alpskih deželah se je le-ta v zadnjih desetletjih močno razmahnil. Kaj še manjka pri nas? Kakšne so naše primerjalne možnosti? Kam naj usmerimo svoje napore? Ali morda na razvoj turizma v ruralnih območjih ne gledamo preveč sektorsko? Na ta vprašanja smo poskusili odgovoriti na okrogli mizi, ki smo jo ob obisku enega vodilnih evropskih strokovnjakov za področje proučevanja in načrtovanja razvoja na podeželju prof A. S. Travisa z Univerze v Birminghamu dne 24.3.992 pripravili na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije. Izvedena je bila v ožjem krogu strokovnjakov iz različnih institucij. Prišlo je do izraza prepričanje, da turizma ne moremo obravnavati le kot posamično gospodarsko panogo, temveč kot eno od sestavin kulturnega in gospodarskega razvoja podeželja. Pri nadaljnjem razvoju turizma na podeželju najbrž ne gre le za to, da bi se bistveno povečale zmogljivosti turistične ponudbe, ampak tudi za organizacijsko in svetovalno mrežo, ki bi s svojo dejavnostjo presegla ožje pojmovanje kmečkega oziroma podeželskega turizma. V praksi moramo stremeti za tem. da posameznim podeželskim območjem omogočimo izkoriščati potenciale na čim ustreznejši način, s tem da ohranjajo svoje značilnosti in kvalitete. Pri tem je nujna odprtost navzven, izmenjava in dopolnjevanje z drugimi območji. Tu Je turistična dejavnost lahko zelo pomembna. Takšen pristop je pogoj za dolgoročno uspešen razvoj posameznih gospodarskih panog, tudi turistične. Vprašanje Je, ali je res nujno, da pri vseh vidikih našega razvoja poskušamo ponavljati korake, ki so jih v prejšnjih desetletjih napravile druge bolj razvite zahodnoevropske dežele, ali pa bi bilo morda bolje v naš prid obrniti nekatere od stvari, v katerih v razvoju zaostajamo. Tujih modelov razvoja turizma na podeželju ne gre v celoti povzemati, saj so razmere pri nas drugačne in posebne. Namesto da bi poskušali dohajati Zahod le v modernizaciji velikopoteznega kmetijstva, bi bilo morda v naših razmerah marsikje boljše razvijati ekološko neoporečno kmetijstvo in v tem smislu tudi nove oblike turizma na podeželju. Posebej v hribovitih krajih, ki ne omogočajo mehaniziranega kmetovanja, kjer so kmetije manjše, je pomembno dopolnjevanje različnih dejavnosti na kmetiji. Profesor Travis, ki proučuje problematiko razvoja turizma na podeželju v srednjeevropskih državah, tudi v bivših socialističnih, meni, da naša primerjalna prednost (poleg naravnih in kulturnih privlačnosti) ni le v odlični geografski legi Slovenije, ampak tudi v dobrem izhodiščnem položaju glede na doseženo stopnjo razvoja in v izredni "prefinjc-nosti" pokrajine. Po njegovih opažanjih pa se vse preveč posvečamo oblikovanju "turističnih proizvodov", za katere potem iščemo trg, in meni, da je bolje prej proučiti povpraševanje in potem iskati kaj lahko ponudimo. Problem je, da nimamo izdelane strategije razvoja turizma v Sloveniji, ki je pa seveda odvisna od koncepta razvoja celotnega slovenskega gospodarstva. od perspektiv naše države sploh in razvojnih ciljev. Strategija promocije turizma, ki je že narejena, je le del celotne zasnove razvoja turizma. Pomembno je posvetiti več pozornosti seznanjanju s pokrajino in njenimi tradicijami, saj turist pri odločanju o tem, kam bo šel na dopust, najprej izbere pokrajino in šele potem Išče hotel in druge storitve. Do izraza so prišla naslednja ključna vprašanja: • Kakšno naj bo pravo razmerje med modernim mehaniziranim kmetijstvom in drugimi proizvodnimi usmeritvami oziroma dejavnostmi na podeželju? • Kako bo Slovenija za turizem izkoristila evropske prometne tokove, ki jo prečkajo ali zaobidejo? Slovenija bi morala izkoristiti svojo tranzitno lego še posebej zato, ker v Evropi narašča po obsegu krajše, nekajdnevno bivanje v turističnem kraju. • Kje so meje, koliko turizma lahko posamezni slovenski turistični kraji sprejmejo, da se ohranja naravno in sociokulturno ravnovesje? Zavedati se moramo, da bo turistično povpraševanje v srednji Evropi, posebej še v Alpah, močno naraščalo. Zlasti na Daljnem vzhodu se interes za te kraje naglo veča. • Vprašanje kulturnega poslanstva oziroma občutka "poklicanosti" prebivalcev posameznih pokrajin za razvoj kraja, v katerem živijo. V turizmu naj ne bi nudili le uslug, ampak tudi svojo tradicijo, identiteto in razgledanost. Seveda se moramo tega najprej zavedati. • Kako doseči enega ključnih ciljev razvoja turizma, da bo postal sestavni del identitete neke pokrajine in jo b.j še oplemenitil, ne pa, da zaradi turizma ta pokrajina svojo identiteto zgubi? PREDMETNA SKUPINA ZA GEOGRAFIJO Karmen Cunder Informacije o delu predmetne skupine. Čeprav večina učiteljev že pozna delo Zavoda republike Slovenije za šolstvo in šport tn v njegovem okviru delujočo predmetno skupino za geografijo, jo bom poskusila ponovno predstaviti. Predstavitev Ji; namenjena tistim, ki našega dela še ne poznajo, in tistim, ki bi radi sodelovali z nami. Predmetna skupina (v 35 GEOGRAFSKI OBZORNIK nadaljncm besedilu PS) ima sedež na Parmovi 33 v Ljubljani, v sektorju predmetnih skupin. PS ima ožjo in Širšo sestavo. V ožji sestavi smo pedagoški svetovalci, zaposleni na Zavodu in sicer: prof. Nevenka CIGLER (vodja PS), prof. Majda URANK (vodja OE Celje), prof. Vera MALAJNER (OE Maribor) in prof. Karmen CUNDER (sedež). V širši sestavi PS pa so tudi zunanji sodelavci in sicer: dr. Jurij KUNAVER, dr. Franc LOVRENČAK in dr. Marjan KLEMENČIČ (FF). dr. Metod VOJVODA, mag. Marija KOŠAK in mag. Maja UMICK (PeF), mag. Karel NATEK (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), mag. Karmen KOLENC KOI.NIK (PeF Maribor), mag. Slavko BRINOVEC (Gimnazija Kranj). prof. Borut DROBNJAK (Gimnazija Poljane), prof. Marjan LUŽE VIČ (Gimnazija Škofja Loka), prof. Mira VERB1Č (Gimnazija Poljane), prof. Jelka SIMČIČ (OŠ Valentin Vodnik, Ljubljana) in prof. Janez GODNOV (OŠ heroja Grajzerja, Tržič). Takšna je torej sestava PS. Ker nimamo pedagoških svetovalcev v vseh organizacijskih enotah, smo si delo nekako razdelili in sicer pokrivamo: N. Cigler OE Kranj in Nova Gorica. M. Urank OE Celje, Novo Mesto in Slovenj Gradec, V. Malajner OE Maribor in Murska Sobota in K. Cunder OE Koper in Ljubljana. Zakaj ima PS toliko zunanjih članov? Kakor je iz seznama sodelavcev razvidno, so člani na eni strani iz kadrovskih šol, na drugi strani pa so to učitelji praktiki. PS se v širšem sestavu sestane enkrat na mesec. Na takih sestankih si razdelimo nove naloge in pregledamo, kako daleč smo pri reševanju starih nalog. PS si je v letošnjem letu zadala nekaj pomembnih nalog! Najpomembnejši nalogi sta prenova učnega načrta zemljepisa v OŠ z izdelavo katalogov znanj in koncept razporeditve učnih vsebin geografije v SS. Ob tem imamo še naloge kot so: izdelava nalog za eksterno preverjanje znanja v OŠ, katalog znanj za maturo, izobraževanje učiteljev preko pedagoških delavnic, aktivi učiteljev v OŠ in SŠ itd. Pedagoške delavnice so ena izmed oblik izobraževanja učiteljev. Bistvo pedagoške delavnice je v tem, da učitelji praktično preizkusijo nove metode in oblike dela, torej so aktivno udeleženi pri delu. Vemo, da si na tak način pridobljena znanja najlažje zapomnimo in prenesemo v prakso. V planu imamo več različnih delavnic. Med njimi so nekatere že utečene, npr. osvajanje pojmov pri pouku geografije, video, terensko delo . . ., druge delavnice pa šele uvajamo (npr. naravna dediščina v šoli, inovativne učne metode,...). Naša želja je. da bi se večina učiteljev udeležila čim večjega števila delavnic. Kot član PS sem vključena v projekt TEMPUS, to je mednarodni projekt prenove pouka naravoslovja na razredni stopnji. Namen tega projekta je pripraviti tečaj naravoslovja za učitelje razrednega pouka z ustrezno učno tehnologijo in literaturo. Ta projekt se je začel v drugi polovici leta 1991, geografi pa smo se vključili v februarju 1992. Delo je organizirano v obliki tečajev. Vsak tečaj bo dajal udeležencem strokovno in didaktično izobrazbo. Sestavljen bo iz teoretičnega, terenskega in laboratorijskega dela. V okviru tega projekta smo imeli 13. in 14.3.1992 seminar Naravoslovje na Nizozemskem, kjer so nam trije nizozemski sodelavci prikazali, kako pri njih poteka razvoj začetnega naravoslovja. Priznati moram, da je bil seminar za vse udeležence zelo zanimiv. Spoznali smo, kako lahko z malo denarnih sredstev in nekoliko več lastnega truda pripravimo zanimivo učno uro. Upam. da bo večina učiteljev, ki so se seminarja udeležili, tudi praktično uporabila pridobljena znanja. Mislim, da je za danes dovolj informacij. Poskusili bomo stalno sodelovati z Geografskim obzornikom, saj ga bere večina učiteljev geografije. Tako vam bomo v vsaki izdaji predstavili nekaj informacij o našem delu. o pedagoških delavnicah in o drugih aktivnostih, namenjenih učiteljem. PISMO IZ VELIKE BRITANIJE Drago Perko Z Zavoda za šolstvo in šport nam je Karmen Cunder posluh pismo, v katerem učitelji in svetovalci iz Anglije izražajo željo po sodelovanju z našimi i čitelji. Pismo objavljamo v originalu. Vsi, ki vas zanima sodelovanje z učitelji z Otoka, lahko natančnejše informacije dobite na Zavodu. THE GEOGRAPHICAL ASSOCIATION INTERNATIONAL COMMITTEE Dear Friend. I am writing to you in the hipe (hit you may be able to help us in our efforts to link teachers and schoils in the United Kingdom, with schools in your country for benefit of bolh su lents and teachers. The Geographical Association is a very strong body of geographers in all types of Institution throughout th- United Kingdom, representing leathers of geography in Primary Schools. Secondary Schools. Colleges and higher education such as Universities. The International Committee has recently been set up and one of its jobs is ti develop links with schools outside the United Kingdom, and I write to you m the hope that you may be able to help us develop such links. There are many geography t:achers who are very enthusiastic to contact schools abroad, either to communicate with other geography teachers to find out how the subject Is devc oping elsewhere, or to encourage their pupils lo make links with each otl.cr. Some would like their geography students to write letters to pupils in another country: others would like whole classes to pass on information about theirtrown and region. If you would be interested in your school being part of this link scheme, and to be matched wilh a shoo! in the United Kingdom. I would be very grateful If you could fill In thi form I have supplied and.return it to me at the adress shown. If you 1'iink that another teacher who teaches somewhere else from you would be int. rested in this scheme. I have put in a spare form for you lo pass inlo Ihem. If you do not think you can make use of this, then perhaps there is another teacher in your school to whom you could pass this letter and form on to. I would be very grateful. I do hope that we can begin a partnership between schools in our 36 GEOGRAFSKI OBZORNIK countries, and that our pupils cm team about each other and the places ve li»e In. through direct contact to Improve their understanding of the world. Yours In friendship Andre« Da; Andre* Day International Committee (The Geographical Association) 74 The Ucadois Cherry Burton N. Humberslde HU17 7SD UNITED KINGDOM DIPLOMANTI IN MAGISTRANTI ODDELKA ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI V LETIH 1989, 1990 IN 1991 Valentina Brečko Diplomanti geografije kol A študijski predmet: leto 1989: BATAGELJ Marjan. DROB-NJAK Vladimir. JURINČ1Č Igor. KNEZ VIDMAR Marjeta. KRIŽAJ Helena. POLC Nuša, SLAVEC Andreja, STRAIIOVNIK Vojko, TER-GI.AV Barbara, TRSKAN Sonja; leto 1990: BOHINC Ivanka. DOK L Jasna, GRJCGORIČ Anica, KREVS Marko, MARČIČ Nataša, MAVRIC BRGLEZ Andreja. MEDVED Ljudmila, RADOVANOVIČ Mirjana, REMIII Ingrid, ŠERU-GA Igor. VODOPIVEC Petra; leto 1991: BER-TONCELJ Anica. BREČKO Valentina, CIGALIC Dejan, DERVARIČ Marinka, HRVATIN Mauro, KUMER Brigita, LENIČ Jože, MARTINC Marija. POBEG A J LO Fedja, RESNIK Tatjana, SO-V1NC Klara. SlPEC Slavko. TOMAŽIČ Mojca. VIRANT Alenka. Magistrantl: leto 1989: BAT Marjan: Fizična geografija gorskega sveta (mentor Ivan Gams). CENCEN Marjan: Geografski problemi Nepala (mentor Marjan Klemenčič). OGORELEC Breda: Analiza agrarne pokrajine za potrebe prostorskega planiranja - prispevek geografije k načrtovanju (mentor Igor Vrišcr), PERKO Drago: Vzhodna Krška kotlina s posebnim ozirom na poselitev (mentorja Ivan Gams in Vladimir Klemenčič). SLABE Tadej: Skalne oblike v kraških jamah in njihov pomen pri proučevanju Dimnic, Križne in Volčje jame ter Ledenice na Dolu (mentor Ivan Gams); leto 1990: BRICELJ Mitja: Problematika izrabe in degradacije na primeru izbrane slovenske reke (mentor Darko Radinja). GABROVEC Matej: Vloga reliefa za geografsko podobo Pol-hograjskega hribovja (mentor Ivan Gams), UMEK Maja: Metodične smernice za geografski pouk v tretjem letniku usmerjenega izobraževanja: geografija domače pokrajine (mentor Jurij Kunaver); leto 1991: HORVAT Uroš: Vrednotenje primernosti pokrajine za turizem in rekreacijo (mentor Matjaž Jeršič), MIHEVC Andrej: Morfološke značilnosti ponornega kontaktnega krasa - izbrani primeri slovenskega krasa (mentor Ivan Gams), OGRIN Darko: Klimatska pogojenost drevesnega prirastka v Sloveniji (mentor Ivan Gams), PAVLIN Branko: Sodobne spremembe kmetijske izrabe tal v obmejnih pokrajinah primorske Slovenije (mentor Marjan Klemenčič), POŽEŠ Mirjam: Razvoj podeželskih naselij v občini Koper (mentor Igor Vrišcr), TOPOLE PLEMELJ Maja: Fizična geografija Mirnske doline (mentor Ivan Gams). OBISK NA MONTANISTIČNI UNIVERZI V LEOBNU Marko Krevs V drugi polovici marca 1992 sva s sodelavcem Igorjem Jurinčičcm obiskala Mon-tanistično Univerzo v Leobnu na Avstrijskem Štajerskem. Namen obiska je bil seznanjanje z uporabo geografskih informacijskih sistemov (GIS) pri praktičnem in raziskovalnem delu na tej instituciji ter iskanje možnosti za sodelovanje z geografskimi ustanovami v Sloveniji. Z delom ter tehnično (računalniško) in programsko opremo naju je seznanila La-dica HSbenrcich, diplomirana inženirka geodezije, "naše gore list", ki skrbi za uporabo in razvoj GIS ter sodeluje pri posredovanju tovrstnega znanja študentom njihove univerze. Razgovori so pokazali na vrsto možnosti sodelovanja, zlasli v skupnih projektih na področju varstva okolja. Pripravljeni so sprejeti katerega izmed mladih raziskovalcev - geografov na krajše izpopolnjevanje v praktičnem delu z GIS na njihovi ustanovi. V primeru sodelovanja na morebitnem skupnem projektu pa nam celo ponujajo možnost uporabe njihove najsodobnejše strojne in programske opreme. Nenazadnje so svojo dobro voljo pokazali tudi s sprejemom vabila, da vsaj del svojih bogatih izkušenj in dosežkov predstavijo slovenskim geografom na Zborovanju slovenskih geografov v Celju naslednje leto. Ponujene možnosti so še posebej dobrodošle mlajšim geografom, ki pri svojem delu uporabljajo ali razvijajo GIS, saj je ne le na geografskih ustanovah, ampak tudi nasploh v Sloveniji tovrstnih izkušenj zelo malo. Ustrezna oprema in šolanje sta namreč na splošno nedosegljivo driga. prav tolikšen problem pa predstavljajo organizacijske in kadrovske zahteve, ki jih resno delo z GIS zastavlja geografskim ustanovam. Morda se še nikoli tako, kot z uvajanjem GIS v naše delo, izraža potreba po operativnem povezovanju geografskih institucij med seboj. Še posebej izrazito bi se to lahko pokazalo ob poskusu predloga skupnega projekta z omenjenim inštitutom iz Lcobna. Potegovanje za finančno podporo Iz posebnega "ekološkega fonda" na Dunaju postavlja namreč visoke strokovne, kadrovske in tehnične zahteve, ki jim po moji oceni ni zmožna zadostiti nobena izmed naših geografskih ustanov sama. Tovrstno sodelovanje z ustanovami doma in v tujini lahko nedvomno zelo veliko pripomore k razvoju geografije, še posebej s pospeševanjem uvajanja in razvoja sodobnih raziskovalnih, planerskih in pedagoških oro- 37 GEOGRAFSKI OBZORNIK dlj, ki temeljijo na GIS. Še prav posebno koristne posledice pa lahko prinesejo "stranski" učinki tega povezovanja: Intenzivnejše medsebojno sodelovanje med našimi geografskimi ustanovami. PROGRAM EKSKURZIJ LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA V DRUGI POLOVOCI LETA 1992 Jernej Zupančič Na vse ekskurzije se morate prijaviti vsaj deset dni pred odhodom. Frijavlte se lahko osebno v Zemljepisnem muzeju Slovenije na Trgu francoske revolucije 7 med 9.00 in 19.00 ob sobotah med 8.00 in 13.00 (tel. (061) 213-537), ali pa na isti naslov pošljete prijavnico (objavljena je bila v prvi številki za leto 1991), ki ji priložite ček ali kopijo položnice. Prijava brez hkratnega vplačila ni veljavna. Vse informacije lahko dobite v Zemljepisnem muzeju. Vsi udeleženci ekskurzije dobijo kratek vodnik poti. V primeru podražitve prevozov ali povišanja drugih realnih stroškov bomo primorani podražiti tudi ekskurzije. Če se odjavite več kot deset dni pred ekskurzijo, vam vrnemo 90 % vplačanega denarja, kasneje pa le 50 %. Če se ne odjavite vsaj dan pred ekskurzijo, vplačila ne vračamo. Udeleženci potujejo na lastno odgovornost. Objavljamo številko žiro računa: 50100-620-133 05 1010115-1620908. • DVODNEVNA EKSKURZIJA V SLOVENSKE GORICE, PREKMURJE IN PORABJE (12. in 13. 9. 1992). Namen: Regionalna geografija Severovzhodne Slovenije In Porabja s posebnim ozirom na vprašanjih vinogradništva, slabo razvitih obmejnih območij; madžarska manjšina v Prekmurju in slovenska manjšina v Porabju. Program: Odhod s Kongresnega trga ob 6.30 in vožnja do Maribora. Nato prečenje Slovenskih goric po nekoliko manj znanem osrednjem delu, ogled vinskih kleti, slatine ipd. Prenočevanje v Murski Soboti. Naslednji dan vožnja po Prekmurju in preko Lendave na Madžarsko. Ob meji v Porabje ter nato preko Avstrije nazaj v Slovenijo in preko Maribora domov. Strokovno vodstvo: prof. Ludvik Olas, Igor Žiberna. Cena: 35 DEM člani, 39 DEM nečlani (prevoz, prenočišče; vstopnine niso vštete) na dan vplačila po tečaju BS (v tolarski protivrednosti). Pogoji: primerna obleka in obutev, potni list. • ENODNEVNA EKSKURZIJA V ZGOKNJE SOTELSKO IN NA KOZJANSKO (10. 10. 1992). Namen: Ogled nekaterih pokrajinskih značilnosti in ovrednotenje razvojnih možnosti pokrajine. Program: Odhod s Kongresnega trga ob 6.30 ter vožnja do Šmarja pri Jelšah. Peš si bomo ogledali pokrajino med Olimjem in Virštanjem ter na poti obiskali še Atomske Toplice, Podsredo, Kozje, Sotelsko ln Slivnlško jezero. Povratek iz Šentjurja pri Celju v Ljubljano. Strokovno vodstvo: Igor Bahar. Cena: 10 DEM člani in 12 DEM nečlani v tolarski protivrednosti na dan vplačila (po tečaju BS). Vstopnine niso vštete. Pogoji: za teren primerna obleka ln obutev. • ENODNEVNA EKSKURZIJA NA BREŽIŠKO POLJE (7. 11. 1992). Namen: Vprašanja razvoja kmetijstva, izvajanje melioracij ter njihova uspešnost. Novi pogoji obmejne lege: prednosti in slabosti. Program: Odhod s Kongresnega trga ob 6.30 in vožnja do Brežic. Peš si bomo ogledali meliorirana območja ob potoku Ga-brnici. Vožnja po obmejnem območju s Hrvaško. Preko Bizeljskega nazaj v LJubljano. Cena: 10 DEM člani in 12 DEM nečlani v tolarski protivrednosti na dan vplačila po tečaju NBS. Strokovno vodstvo: Marjeta Natek s sodelavci. Pogoji: primerna obleka in obutev za hojo po terenu. JESENSKA PREDAVANJA LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Brane Pavlin Predavanja bodo, kot običajno, vsak tretji torek v mesecu ob 19. uri v predavalnici 233 na Filozofski fakulteti - Oddelek za geografijo. Vstop na predavanja je prost. Obvestila o predavanjih bodo objavljena tudi v dnevnem časopisju (sobotne številke) ter na teletekstu TV Slovenije na strani 360: • 20. oktober 1992: Kras v Italiji (dr. Ivan Gams), • 17. november 1992: Naravne znamenitosti Zgornjega Posočja (Danijel Rojšek), • 15. december 1992: Š prvomajske ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva na Sardinijo (več predavateljev). MITJA BRICELJ: REKA IN ČLOVEK - SAVA Drago Perko Ker so samostojne knjige slovenskih geografov zelo redke, smo lahko še posebej veseli, da je mag. Mitja Bricelj priredil svoje magistrsko delo za tisk in knjižici, ki jo je izdala Državna založba Slovenije in uredil dr. Edvard Kobal. dal naslov Reka in človek - Sava. Vsebina je razdeljena na deset poglavij: v prvih predstavlja nekatere geografske značilnosti Save in njeno rabo, v srednjih analizira vpliv gospodarskih in drugih dejavnosti na kakovost savske vode in podtalnice, v zadnjih pa opozarja na geografski pomen Save, na njen potencial v okviru Slovenije in še posebej na nasprotja, do katerih prihaja zaradi degradacije okolja in potrebe po njegovi rabi. Knjižica ima 68 strani dvobarvnega tiska, na koncu pa je v prilogi na 8 straneh dodanih 23 barvnih fotografij, ki jih je posnel avtor, in 2 črnobeli sliki. Med besedilom je 11 kart in drugih grafičnih ponazoritev, razen tega pa še 13 preglednic. Prostor je nekoliko nesmotrno izkoriščen, saj so 3 strani v celoti prazne, na dobrih desetih straneh pa besedilo ne zavzema niti polovice strani. Zato bi bilo smiselno, da avtor v morebitnem ponatisu, kjer je to mogoče, doda še nekaj zanimi- 38 GEOGRAFSKI OBZORNIK vostl. ki jih sicer prinaša njegova magistrska naloga. Besedilo je sicer strokovno, vendar pa dovolj poljudno, tako da bo knjiga lahko zanimivo in poučno branje za širok krog ljudi. Da knjižita obravnava zanimivo temo. je pokazala tudi javna predstavitev v Zemljepisnem muzeju Slovenije 17.4.1992. ko se je v nabito polni dvoranici razvil zanimiv pogovor o problemih, s katerimi se ukvarja predstavljena knjižica. Upamo, da bo avtorja in tudi druge geografe to vzpodbudilo, da bomo dobili še kakšno kakovostno, zanimivo in času in njegovim problemom primerno samostojno publikacijo. GEOGRAFIJA V ŠOLI 2 Darko Ogrin Ob 6. Ilešičevih dnevih je izšla druga številka revije "Geografija v šoli". V njej so večinoma objavljeni referati, ki so bili predstavljeni učiteljem geografije in ostalim prisotnim na omenjenem seminarju. Vsebinsko je revija razdeljena na pet zaokroženih enot. V prvi enoti z naslovom "Geopolitični vidiki osamosvojitve Slovenije" so objavljeni naslednji prispevki: Geografske stalnice Slovenije in njeno mesto med makroregijami Evrope (I. Gams), Geo|)olitični položaj Slovenije in njena odprtost v Evropo (V. Klemenčič). Sedanji evropski procesi in varstvo manjšin (M. Bufon) in referat z naslovom Lokalna samouprava v republiki Sloveniji (I. Vrišcr). Drugi sklop prinaša novosti lz kll-matologlje in kllmatogeografije, ki so pomembne za pouk geografije. Prispevek A. Hočevarja govori o antropogenih vplivih na klimatske razmere na Zemlji. L. Kajfež - Bogataj ima objevljcna dva prispevka: v prvem razčlenjuje vpliv pričakovanih klimatskih sprememb na živi svet. v drugem pa predstavlja opazovane klimatske spremembe v Sloveniji. J. Kunavcr govori o položaju in nalogah klimatogeograf-sklh vsebin pri pouku geografije, D. Ogrin daje napotke za postavitev klimatološke postaje v šolah, I. Ziberna pa opisuje nekatere numerične metode v klimatogeografiji. Tretja enota je posvečena raziskovalnim dosežkom iz didaktike geografije. M. Klemenčič piše o sistemski teoriji in geografiji v srednjih šolah, K. Kolcnc - Kolnik o učenju geografskih pojmov, T. Rcsnik pa predstavlja raziskavo o znanju geografije in učinkovitosti pouka, ki je bila narejena v srednjih šolah. Predzadnji sklop se ukvarja z vprašanji ekološke vzgoje pri pouku geografije. V njem G. Bcltram razmišlja o ekologiji, varstvu okolja in pouku geografije. T. Ferjan obravnava didaktično-metodične pristope pri obravnavi ekološke problematike s pomočjo knjige Gaia - modri planet. M. Umek pa predstavlja primer načrtovanja ekološke vzgoje pri pouku geografije v Angliji. Zadnji del je namenjen pedagoškim izkušnjam in Inovacijam. Prinaša šest prispev- kov: Projektno delo na primeru proučevanja domače pokrajine (S. Brinovec), Vloga vprašanj pri učnih urah (T. Ferjan), Nekateri aspe-kti prehrane (F. Grlica), Slovenski cestni križ - učna ura z igranjem vlog in Pomen korelacijc geografije z ostalimi šolskimi predmeti za učenje geografskih pojmov (K. Ko-lenc - Kolnik) in Uporaba videa in računalniškega programa PC Globe pri urah geografije (I. Lipovšek). Glavni urednik revije je dr. J. Kunavcr, izdal in založil jo je Oddelek za geografijo FF, kjer je možno to številko, kakor tudi prvo, naročiti in kupiti. GtiNTER RENNER: 1000 MOŽNOSTI -1000 TVEGANJ, SKUPNI TRG 1992 UroS Horvat Zaradi napovedanih procesov integracije v Zahodni Evropi (prvega januarja bo uveljavljen skupni evropski gospodarski prostor s prostim pretokom oseb, blaga, storitev in kapitala) so vsaj v nekaterih državah dvanajstericc zelo aktualne publikacije, ki osvetljujejo to tematiko. Pri tem prevladujejo publikacije, ki propagirajo procese združevanja (cela vrsta jih Je na voljo v Evropski hiši Maribor v Univerzitetni knjižnici Maribor). V ZRN je leta 1990 za potrebe izobraževanja prihodnjih "združenih Evropejcev" izšla pri založbi Konkordia Verlag GmbH omenjena publikacija "1000 Chanccn - 1000 Risiken, Binncnmarkt 1991", ki je zastavljena kot učbenik in delovni zvezek hkrati. V treh poglavjih Je predstavljen zgodovinski pregled nastajanja združene Evrope do leta 1992, prednosti skupnega trga (skupni gospodarski prostor, poenotena zakonodaja in podobno) in posamezni problemi, ki pri tem nastajajo (razlike v gospodarski razvitosti posameznih držav, konkurenca in koncentracija dejavnosti, ekološki problemi, problemi brezposelnosti in podobno). Zaradi zadnjega poglavja, kjer so številni didaktični in metodični nasveti za vključevanje teh vsebin pri pouku, je publikacija primeren pripomoček pri oblikovanju učnih ur (zlasti pouka geografije) v osnovnih in srednjih šolah. OBVESTILO ZA FOTOGRAFE Jurij Senegačnlk__• Ljubljansko geografsko društvo zbira | kvalitetne diapozitive za dopolnitev šolskega j kompleta regionalnega prikaza slovenskih i pokrajin. Dopolnjeni komplet bomo predstavili II predvidoma na Ilešičcvih dnevih 1993. Zbira- I mo tudi diapozitive regionalne geografije Evro- l pe in sveta ter diapozitive iz obče geografije I (geografski pojmi, elementi, pojavi, procesi) za ji pouk v osnovni in srednji šoli. Pošljite jih na ij naš naslov. Aškerčeva 12, Ljubljana. Po strokovnem pregledu bomo diapozitive vrnili avtorjem. 39 ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE pri Inštitutu za geografijo Univerze, H^H Trg francoske revolucije 7, VABI v prenovljene in razširjene prostore. Dejavnosli: • razstave, • predavanja, • prodaja geografske in sorodne literature, • prodaja videokaset z geografsko vsebino, • tiskovne konference, • javne predstavitve geografskih in sorodnih publikacij • javne predstavitve novih zemljevidov, • organiziranje naravoslovnih dnevov za osnovne in srednje • sprejemanje prijav za ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva po Sloveniji in tujini. CE NE VESTE KAM - NAS PRVI NASVET V ZELENO NARAVO, V MODRORUMENO EVROPO. V ŠIRNI BELI SVET! ČE SE VEDNO NE VESTE KAM NAŠ DRUGI NASVET: K NAM Kod i 1 i V PRODAJALNO Trg Francoske revolucije 7, nasproti Križank (v Zemljepisnem nn kjer bosle našli: avtokarte. Izletniške karte, planinske karle, karte mest in k rajev. ■Iirau.ske karte, program šolskih kart, stenske karte, turistične vodiče, globuse kompš se. letalske posnetke slovenskih krajev in ostale kartografske pripon >čke. Delovni čas: od ponedeljka do petka ob sobotah 9.00 - 19.00 8.00 - 13.00 Informacije na telefon (061) 213-537