I III t
letnik XXII	številka 1	januar 1985
Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo
Sposobni
za
veliko
investicijo
Po -dvanajstih letih je našo delovno organizacijo ponovno obiskal Ki-ro Gligorov, član CK ZKJ. Ogledal si je proizvodnjo v hali A, nato pa se sestal s -člani; kolegija, predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij naše DO.
V uvodni -besedi, ki jo je podal predsednik kolegija Dannilo Toplek, je gosta- seznanil z delovno organizacijo, problemi, s 'katerimi se srečuje v vsakodnevnem življenju, finančni m-ijrezulta-ti, Iki ji-h dosegamo, posebej pa še z investicijsko dejavnostjo, kjer je na prvem -mestu MPPAI. Opozoril je ina ovire s katerimi se srečujemo ob aktivnostih v zvezi z MiPPAl.
Ki-ro Gligorov je podal svoja stališča -glede trenutnih trendov ekonomske politike, ki se odvijajo v -času, ko-se družba srečuje z mnogimi problemi lin ko se napori vlagajo v 'izvajanje -dolgoročne ekonomske stabilizacije. Pri tem j-e pomembna njegova misel, da ne -more biti politika nad ekonomijo, ampak mora obstajati med njima neka -meja-. Če bomo našli to -mejo, potem bo kljub mnogim motnjam moč realizirati vse tisto, kar smo si zapisali. Dejstvo je, da s-e mora politika vrniti v ustavne oikvire, ki- jih nii treba menjati
-Poudaril je, da je -debinokrar iti zaci ja težak problem, po uveljavitvi vseh mer, ki pa bodo vidne od -osnovne organizacije, TOZD do federacije.
(Nadaljevanje na 3. strani)
MPPAI in
V dosedanjih informacijah o MPPAI na temo kadri, ni bilo veliko informacij. Ste o tej temi razmišljali in se pogovarjali s sodelavci? Prav bi bilo, da bi se, saj so kadri osnovni dejavnik od katerega zavisi uspešnost projekta. Pri tem pod kadri niso mišljeni samo strokovni, ampak vsi delavci, ki dajejo svoj prispevek tako v fazi načrtovanja in realizacije projekta, kot tudi v poznejših fazah poskusne in redne proizvodnje. Ocena uspešnosti projekta se bo lahko izrekla šele takrat, ko bodo znani po-slovn.i rezultati in ko bomo lahko ocenili, da so rešene tudi nekatere motnje, ki so stalni spremljevalec projektov modernizacije kot povečanje proizvodnosti in z njo povezanega števila zaposlenih.
Začnimo z obdobjem realizacije projekta.
Seznanjeni ste, da smo podpisali pogodbo za nakup tehnologije s firmo Aluminium Pechiney in da so v teku aktivnosti za registracijo te pogodbe. Za končanje te naloge niso potrebna posebna strokovnost in znanja, ampak predvsem trda koža in vztrajna trkanja na orava vrata. Ocenjujem, da takšen kader i.-mamo in bomo nalogi kos. Težja preizkušnja nas čaka na aktivnostih povezanih s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za katerega je pogoj zaključena finančna konstrukcija, soglasje za povečane količine električne energije in verifikacija smotrnosti projekta iz narodno gospodarskega vidika. Načrtovalci razvoja Slovenije do leta 2000 dokončno še niso odstopili od usmeritve, da razpoložljive akumulacije ne smemo usmerjati v surovinsko in energetsko intenzivne panoge kot je naša. Odgovor bo dan v investicijskem programu in spremljajočih elaboratih, ki morajo zagledati luč sveta v mesecu maju.
Na tehničnem področju teče intenzivno proces projektiranja tehnoloških procesov. To velja predvsem za tista področja, za katera tehnologije ne kupujemo, ampak jo projektiramo skupaj s proizvajalci opreme: priprava a-nodne mase, oblikovanje, žganje in sestavljanje anod, predelava anodnih ostankov in kopeli, čiščenje anodnih plinov, usmerjanje električne energije. Vse obrate je potrebno povezati v funkcionalno in smiselno delujočo celoto, katere sestavni del sta tudi skladiščna in transportna funkcija ter infrastrukturni objekti. Procese in objekte oblikujemo tako, da izpolnjujejo zahteve po doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev, v primeru nastopa motenj na področju priskrbe finančnih sredstev .in električne energije pa jih je možno hitro prilagoditi novim zahtevam. Na področju iskanja tehnično-tehnoloških rešitev so obdelane variantne rešitve in njihova naliza, tako, da bodo do konca marca izdelani tehnološki elaborati, katerih povzetek bo v skrajšani obliki predstavljal besedilo v investicijskem programu. Ponudbe za opremo so v
kadri
hiši ali v izdelavi. V kratkem bomo razpolagali z osnovami za izdelavo realne predračunske vrednosti. Več neznank je pri ocenitvi stroškov, ki se nanašajo na gradbena dela in domače dobavitelje opreme. V kratkem bi naj dobili osnove za izdelavo gradbenih projektov za elektrolizo. Idejne gradbene rešitve so izdelane, po prejemu osnov se takoj odločamo za izdelavo projektov do faze PGD in PZR in na tej osnovi iščemo ponudbe. Enako velja za infrastrukturo, ki zajema električno energijo, vodo, plin, komprimiran zrak. Ekološka študija je izdelana in jo bomo še ta mesec predložili pristojnim organom v presojo.
Obseg nalog na projektu se povečuje in zahteva vključevanje novih sodelavcev. Pri tem se srečujemo tudi s problemi, ker za projektiranje procesov niso potrebne samo nazivne kvalifikacije, ampak predvsem sposobnost ocenjevanja in predlaganja za TGA najprimernejša rešitev, pri čemer je zelo pomembna sposobnost komuniciranja s tujimi partnerji in izdelava izdelkov v pismeni obliki. Analize s predlogi izbora, elaborati gredo v kritično .presojo, zato morajo imeti ustrezno obliko in vsebino. Mnogim strokovnim delavcem takšne naloge ne ležijo, zato za to fazo niso uporabni. Priliko bodo imeli v fazi realizacije. Kljub temu, da spisek delavcev z visoko in višjo šolo v TGA ni majhen, pa ni enostavno .najti delavca za .določene naloge. Niti v sektorju za .investicije, niti v TOZD Proizvodnja ne vidim delavca, ki bi lahko prevzel naloge vodenja podprojekta elektroliza, zato bo te .naloge prevzel delavec, ki je danes v drugi TOZD. Podobna je bila situacija na področju proizvodnje anod, kjer smo zaradi bolezni delavca v investicijskem sektorju, marali- .iskati novega .nosilca nalog.
Angažiranje strokovnih delavcev na MPPAI ocenjujem kot zadovoljivo. Njihov pomen in udeležba se bosta večala v .naslednjih fazah .projekta, ko bodo tehnološki procesi definirani In bomo izbrali dobavitelje opreme i.n izvajalce del. Prva prilika za vzdrževalce in komercialista Vprašljiv je uvoz opreme, nabavo domače opreme in izvedbo gradbenih in instalacijskih del pa bi morali znati organizirati sam.i nič slabše, .kot če bi te naloge za nas opravljala ena izmed .inženiring organizacij. Jasno je, da bodo nekatere .prerazporeditve nujne. Pojačanje od zunaj je možno samo v .primerih, ko bomo ocenili, da nimamo kadra v TGA. Zaenkrat je to področje gradbeništva iln tuje korespondence. Mislim, da je jasno, da bodo naloge na. .področju predelave glince morali opraviti strokovni .delavci TOZD Glinica, in da je kontrolna funkcija naloga delavcev TOZD Kontrola. V vodstvu projekta bomo organizirali in kontrolirali aktivnosti ter poskrbeli za fizično realizacijo, za tehnološke rešitve
.pa bodo odgovarjali v TOZD. Enako velja za vzdrževanje in transport.
Najtežja .naloga čoka kadrovsko funkcijo. Ne v smislu, kako priskrbeti dovoljno število delavcev in jih usposobiti za nove naloge, ampak s čim produktivno zaposliti tiste, za katere moderna tehnologija ne bo nudila dovolj delovnih mest. Upam, da se zavedamo, da je problem prisoten že dolgo, da ga .ne rešujemo in se bo v povečanem obsegu pojavil po realiziran i modernizaciji, Zakaj, je več ali manj znano.
Elektrolitski proces bo tekel v majhnem številu velikih enot, ki so avtomatizirane, zato bo .potreba .po delavcih močno padla. Ponudniki tehnologije so .predlagali 90—120 delavcev za 1. fazo modernizacije, V.tej številki sp predvideni delavci za .proizvodnjo anod, za potrebe elektrolize B In elektrolize C in delavci za potrebe elektrolize C za 35.000 ton aluminija, vključno s suhim čiščenjem in usmerjevalnico.
Elektrolitski proces bo tekel v majhnem številu velikih enot. Za 1. fazo je predvidenih 72 peči z jakostjo toka 180 kA. Dnevna proizvodnja po peči znaša .približno 1350 kg. Proces na peči upravlja mikroprocesor, celotno elektrolizo vodi glavni računalnik. Avtomatizirane i.n mehanizirane so operacije regulacije napetosti, napovedovanje i.n ugašanje anodnih efektov, prebijanje skorje, doziranje glinice. Fizična prisotnost delavca se omejuje na operacije zamenjave anod, črpanja aluminija, korekcijo kopeli, dvigovanje anodnega vodnika, testiranje peči. Iz podatkov, da je za 1. fazo .predvidenih 72 peči s po 16 anodaimi, 'ki se zamenjujejo ina 23 dni, da se črpa na 32 ur, da sé dviguje a.nodni vodnik približno 2 krat mesečno, ni težko izračunati, da obseg fizičnega dela ni velik. Okrog 2 uri na tono aluminija. Iz tega tudi sledi, da bo zasedba po izmenah precej drugačna kot jo imamo domes. Dajalci tehnologije so za 1. fazo predvideli 120 delavcev za proizvodnjo anod in elektrolizo C, vključno s .potrebami za suho čiščenje in usmerjevalnico. Predlog je izdelam na osnov! zahodnoevropskih .razmer, kjer veljajo drugačni zakoni. Tisti, ki ni sdo-soben tekme v ostri konkurenci, propade. Visoka produktivnost dela ie temeljni pogoj za obstanek. Zato odgovorni produktivnosti in številu zaposlenih posveča-jo veliko pozornost. Delovno mesto je namreč povezano z nemajhnimi stroški, na delavca v .povprečju 300 staji h milijonov letno. Za takšno številko se pa Se splača analizirati koliko je dela in koliko delavcev je potrebnih, da bo delo opravljeno ter da bo Izraba delovnega časa primerna. Računica hitro pokaže, da so vlaganja v modernizacijo učinkovitejša kot v manj produktivno zaposlovanje. Interesi sindikata in delodajalcev so tu različni, vendar na koncu vedno zmagajo slednji. Kakorkoli, lokacija MPPAI je predvidena v Kidričevem in me v Nemčiji ali v Franciji. Predlog zasedbe po modernizaciji je potrebno korigi-
rati z jugo im TGA faktorjem. Do prave številke bomo prišli., če bomo oba faktorja množili. Na teh izhodiščih ocenjujemo, da je namesto 120 potrebnih 200 delavcev. Za 70.000 ton aluminija, polovico tega bo proizvedeno v elektrolizi B na osnovi tehnologije predpečene anode, bo po končani 1. fazi .potrebno .približno 430 delavcev. Tistim, ki bodo med to množico jamčim, da jim ne bo sile in se ne bo nihče pretegnil. Posebno tisti iz režije ne.
Povečanje produktivnosti se bo odrazilo tudi pri storitvenih TOZD. Ni potreben magistrski naslov, .na ugotoviš, da bodo potrebe po m. p,r. vzdrževanju po modernizaciji manjše. Tovarna |e stara in -predstavlja investicijsko vzdrževanje polovico vseh storitev. Man.j elektrolitskih peči pogojuje podobno .kot .pri posluževanju manjši obseg vzdrževanja. Če to delo ustrezno organizirate In mehanizirate se obseg dela še zmanjša. Po končani 2. fazi bo potrebno obnoviti samo dve .peči mesečno. Delo za 10 delavcev. Katoda je res velika, vendar za 5 TGA-jevcev po katodi 22 delovnih dni v mesecu, po 8 ur dnevno, skoraj .premajhna. Verjamem, da bo s polovično izrabo delovnega časa problem hl.ro rešen.
Po modernizaciji .bo prišlo do sprememb .obsega storitev po posameznih vrstah, saj bodo nekateri elementi odpadli, novi pa se bodo pojavili. Zahteve po preventivnem In tekočem vzdrževanju se bodo povečale, zmanjšala pa proizvodnja in obnova tistih elementov, ki so bi!i podvrženi obrabi oz. -porabi. To velja za vse vrste orodja, .kline, plinske obroče, anodne .plošče, .prebijglce, vozila za glinico ipd. V prihodnosti bo povdàrék na vzdrževanju strojev, to Se pravi, da bodo prišla do izraza znania In izkustva strojnikov, električarjev, elektronikov, specialistov za .pnevmatiko, hidravliko, .na račun kovačev, varilcev, zidarjev in .podobnih garaških poklicev. PMS metoda bo glede .na spremenjene pogoje dela takrat .ta prava. Zato bodimo pametni .i.n .ne izgubljajmo časa z iskanjem novega sistema vrednotenja del in nalog.
MPPAI .Domeni .povečanje produktivnosti, pomeni zmanjšanje števila zaposlenih. Z ozirom na to, da je modernizacija razpotegnjena na daljši rok in da ie možno nekatere viške delovne sile vključiti v izgradnjo MPPAI, ni potrebno biti plat zvona, ampak predvsem nalogo odgovorno in strokovno zastaviti in de!ati;yde-I ati.
Je še drugi način. Glavo v pesek in čakati. V TGA preizkušeni recept, ki ne daje upov za vnaprej. Takšna drža je namreč primerna samo za tiste, ki jim je .narava .podarila tanke noge in dolge vratove. Z .nižanjem življenjskega standarda postajamo sicer lažjivi.n gibčnejši, bati pa se je, da bomo ostali z dolgimi nosovi in kratkih rok.
Direktor sektorja za .Investicije: Kad.rič Ivan, dipl. ing.
aluminij 2
Kako uveljaviti pravico do starostne in
pokojnine
Konferenca delegacij za področje SPIZ TGA Kidričevo je obravnavala dopis SPIZ — strokovne službe Maribor, št. 14000/84, z| dne 27. 9. 1984, v katerem je postavljena zahteva, da mora zavarovanec priložiti zahtevi za uveljavljanje starostne ali predčasne pokojnine tudi sklep o prenehanju delovnega razmerja, kajti šele datum prenehanja delovnega razmerja bo omogočil določitev zadnjega leta dela in s tem pravilom oblikovanje pokojninske osnove.
Konferenca delegacij je menila, da je zahteva SPIZ po vnaprejšnji prekinitvi delovnega razmerja za{ delavca, ki se namerava starostno upokojiti še preuranjena, saj strokovna služba pri SPIZ ne izvaja določil 22. čl. Pravilnika o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in še ne obvešča zavarovancev 1 leto pred izpolnitvijo pogoja za starostno pokojnino. Tako delavec ne razpolaga s podatki, na osnovi katerih bi lahko prekinil delovno razmerje.
Prav tako se delavci, ki se odločajo za predčasno pokojnino, želijo najprej prepričati, ali bodo z odmerjeno pokojnino lahko preživeli in se nikakor niso pripravljeni razdol-žiti pred prejemom akta o odmeri predčasne pokojnine, oz. se po odmeri nizke pokojnine odločijo, da bodo še naprej ostali v delovnem razmerju. Vse to pa povzroča v delovni organizaciji težave pri zagotavljanju kadrov.
Konferenca delegacij je predlagala, da bi strokovna služba pri SPIZ takoj po prejemu zahtevka za starostno oz. predčasno pokojnino obvestila delavca in delovno organizacijo o izpolnitvi pogoja oz. o približni višini predčasne pokojnine, da bi na osnovi takega obvestila in definitivne odločitve delavca lahko samoupravni organ sprejel sklep o prenehanju dela brez bojazni za socialno varnost delavca.
Na gornjo pobudo konference delegacij SPIZ TGA, smo prejeli od vodje sektorja za izvajanje in proučevanje zavarovanja pri SPIZ H strokovne službe Ljubljana, naslednji odgovor oz. pojasnilo:
»V zvezi z vašim dopisom, št. 3705, z dne 6. 11. 1984- in v zvezi z delegatskim vprašanjem na 13. seji skupščine SPIZ, z dne 9. 11. 1984, iz katerega izhaja, da je zahteva skupnosti za predložitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja ob vložitvi zahteve za uveljavitev pravice do starostne pokojnine, preuranjena, vam pojasnjujemo naslednje:
Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se uporablja od 1. 7., 1983 in zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se uporablja
od 1. 1. 1984, sta na področju uveljavljanja pravic prinesla nekaj novosti.
Po tekstu 21. člena zveznega zakona zavarovanec pridobi pravico do pokojnine ob izpolnitvi predpisanih pogojev. Pravico pa uveljavlja na svojo zahtevo takrat, ko jo želi realizirati —to je, ko lahko začne na podlagi izdanega akta o pravici prejemati pokojnino. Taka solucija izhaja iz nadalj-nega besedila zveznega zakona, ki po 21. členu ne uporablja več besede , »pridobitev pravice« temveč »uveljavitev pravice« (torej gre za realizacijo pravice na podlagi izdanega akta z odmero višine pokojnine, ne pa samo za izdajo akta samo o pridobitvi pravice — n. p.: 36., 83., 4. odst. 75. člena v zvezi z 84. členom 90. člen zveznega zakona).
Sledeč temu pojmu »uveljavitve pravice« republiški zakon v delu »uživanje in izguba pravic« ne vsebuje več podobnega določila, kot je bil
21.	člen prejšnjega republiškega zakona, torej ne predvideva možnosti nadaljevanja delovnega razmerja po izdaji pozitivnega akta o ugotovitvi pravice do starostne pokojnine. Republiški zakon (76. člen) določa le, da v primeru, če uživalec pokojnine, ki ponovno sklene delovno razmerje ali je izvoljen ali imenovan za nosilca samoupravne, javne ali druge družbene funkcije, za katero prejema osebni dohodek, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan in ki nima polne pokojninske dobe, lahko zahteva odstotno povečanje že odmerjene pokojnine oziroma novo odmero pokojnine. Uživalec pravice, ki ima polno pokojninsko dobo, pa na podlagi na novo sklenjenega delovnega razmerja lahko zahteva novo odmero pokojnine z upoštevanjem osebnega dohodka, ki ga je prejel v tem novem delovnem razmerju. Tako določilo republiškega zakona je tudi v skladu s 25. členom zveznega zakona, ki govori o valorizaciji osebnih dohodkov pri oblikovanju pokojninske osnove. Valorizacija osebnih dohodkov iz preteklih let se namreč po tem členu opravi glede na povprečje osebnih dohodkov v zadnjem letu dela. Za zadnje leto dela se vzame koledarsko leto, v katerem je zavarovanec delal in dobil osebni dohodek najmanj za šest mesecev. Po 2. odstavku 106. člena se valorizacija opravlja glede na povprečje osebnih dohodkov iz leta pred zadnjim letom dela do datuma, ki ga bo določila skupščina SFRJ.
Tako določilo pomeni, da se pokojninska osnova ne določa fiktivno, kot je bilo po zveznem zakonu iz leta 1972, po katerem se je za pokojninsko osnovo vzel osebni dohodek katerihkoli najugodnejših zaporednih 10 let, ob upoštevanju izpolnitve pogojev se je
odmerila pokojnina ter se nato le-ta valorizirala. Sedaj pa se določa tako, da se osebni dohodki od leta 1966 vedno valorizirajo na vrednost predzadnjega leta dela, iz tako valoriziranih osebnih dohodkov se določi najugodnejših zaporednih 10 let za pokojninsko osnovo ter se nato odmeri pokojnina.
Iz povedanega sledi, da gre pri uveljavitvi pravice na zahtevo zavarovanca po novih predpisih za bistveno novost. Svoji zahtevi mora namreč zavarovanec predložiti še sklep o prenehanju delovnega razmerja, kar omogoča določitev »zadnjega leta dela«. Tak zahtevek bo sprožil izdajo ugotovitve in nato avtomatično izplačilo pokojnine, ter vse vzporedne dejavnosti v skupnosti, to je n. pr. vnos potrebnih podatkov v matično evidenco upokojencev, in drugo. Drugačen pa je primer, ko zavarovanec žeU le izvedeti, koliko bi znašala njegova pokojnina. V tem primeru lahko vloži zahtevek za predhodni variantni izračun, ki pa ne pomeni izdaje posamičnega akta skupnosti. Iz predhodnega variantnega izračuna ne izhajajo nikakršne pravne posledice.
Na kratko povedano se torej po določbi 25., v zvezi z
106.	členom ZTPPIZ osebni dohodki iz prejšnjih let v vsakem primeru valorizirajo glede na povprečje osebnih dohodkov iz let pred zadnjim letom dela (ne pa zavarovanja pred izpolnitvijo pogojev kot po prejšnjih predpisih). Za zadnje leto dela se mora vzeti vedno zadnje koledarsko leto, v katerem je zavarovanec prejel osebni dohodek za najmanj šest mesecev. Zadnje leto delaj od katerega je odvisna uporaba vlorizacijskih količnikov za izračun pokojninske osnove pa se definitivno določi tako, da zavarovanec preneha z delom, drugačen način pa ni možen. V primeru, da zavarovanec ne bi prenehal z delom, bi bilo zadnje leto dela le fiktivno izbra: no, izračun pokojnine pa bi bil nerealen, saj se taka ugotovitev ali sklep o odmeri pravice sploh ne bi mogel realizirati. Ob definitivnem prenehanju dela pa bi morali pokojnino v vsakem primeru ponovno odmeriti od pokojninske osnove, pri kateri bi se osebni dohodki valorizirali glede na povprečje osebnih dohodkov iz leta pred dejanskim letom dela,__ izračuni pa bi bili neprimerljivi.
Po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljanje pravic iz tega zavarovanja ne nastopa avtomatično po teh predpisih, temveč po volji) zavarovanca, ki je izkazan v primeru uve-‘ ljavljanja pravice do starostne pokojnine tako z zahtevkom kot dokazilom o prenehanju delovnega razmerja.
Iz povedanega izhaja, da zahteva po predložitvi dokazi-
predčasne
la o prenehanju delovnega razmerja izhaja iz zakonskih določil. Skupnost pa nudi zavarovancu možnost, da se seznanijo z izpolnitvijo pogojev za pravico do pokojnine in teoretično višino svoje pokojnine na željeni datum predno se dokončno odločijo za uveljavitev pravice do pokojnine, tako kot je bilo pojasnjeno tudi na 13. seji skupščine. Tak predhodni variantni izračun pa se pripravi vedno le na podlagi posebnega zahtevka, kateremu pa ni potrebno priložiti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
V primeru pa, da za uveljavitev pravice do pokojnine niso zbrani še vsi podatki, zavarovanec pa je delovno razmerje že prekinil, mu gre akontacija na pokojnino, kar pa se je izvajalo že do sedaj.«
Glede na navedeno vabimo vse delavce, ki se bodo želeli upokojiti, da vložijo zahtevek za pokojnino vsaj 6 mesece^ pred odhodom v pokoj. Pjav tako lahko vložijo zahtevek za predhodni izračun pokojnine pred odločitvijo og odhdu v pokoj.
Ustrezne tiskovine so na razpolago pri socialni delavki v kadrovsko socialni službi, kjer boste lahko dobili tudi ostale informacije v zvezi z uveljavljanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Informacijo pripravila:
Katica BEDNJIČKI,
socialna delavka
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ko 'je namemiil nekaj besed našemu delegatskemu sistemu, je med drugim dejal, da ga je treba raciionafeirati, s čemer bi samoupravljanje pridobilo na vrednosti. Kot primer smatra, da je že delavski svet delegacija, ki bi lahko delovala drugače kot sedaj.
Posebno ga je zanimalo delovanje SOZD Unial — vprašanje pri dobivanja in delitve skupnega prihodka in vseh ostalih elementov, ki v taki asociaciji obstajajo.
Ko je ocenjeval naše napore v zvezi z MiPPAl, je med ostalim dejal, da se obnašamo »točno 'kot predvideva načrt dolgoročne stabilizacije« in da se mu zdi pomembno, da smo sposobni sami financirati. »Če nekdo 30 let dela tako kot vi proizvajate aluminij, ki spremlja tehnologijo, pomeni, da je tudi sposoben, da gre v tako investicijo.«
Obisk je končal z željo, da se ponovno srečamo, toda ne šele čez 12 let, ampak, ko bo realizirana modernizacija proizvodnje primarnega aluminija.
aluminij 3
Kdaj novi visokotlačni parni kotel
Montaža kotla v glinici
Ker se v 'letošnjem letu predvideva poiskusni pogon novega VT parnega kotla, prav tako pa se pripravlja montaža ostalih spremljajočih objektov za nemoteno delovanje, bom v imenu teama, ki je zadolžena za izgradnjo kotla, podal kratek pregled aktivnosti na celotnem objektu kotlarne.
Kot je znano, je kotel predviden za proizvodnjo max. 50t/h pregrete pore temp. 425° C, tlaka 44 bar. Mogoče nekaj značilnosti novega kotla oz. v čem se novi kotel razlikuje od obstoječih Pauker A. G„ ki so v pogonu že od leta 1954, projektirani pa leta 1943!
Ogrevane površine kurišča (obsevane) so sestavljene iz membranskih sten, s čimer je tes-nost kurišča zagotovljena. Stene bodo Izoli ran e z mineralno volno, ter zaščitene z aluminijasto pločevino, prav tako ostali deli kotla. Razlika je tudi v tlačnem delu kotla, ki je v sa m osto ječi izvedbi, torej brez nosilne konstrukcije. Boben ije nameščen na dveh vertikalnih ceveh, istočasno pa služita za dovod' pare v
aluminij 4
Kako kvalitetna je naša malica
spodnje irazdeliJne komore. Iz teh komor se .napajajo osevane ekranske stene kurišča. Pregre-valniik pare je viseče izvedbe, izveden v .dveh stopnjah, Grelniki vode in zraika so cevnega tipa. Za čiščenje ogrevnih površin so nameščeni avtomatski izpihovalci saj.
Za varno iin ekonomično obratovanje je kvaliteta napajalne vode izrednega pomena, sama kvaliteta vode za napajanje pa je definirana s smernicami in predpisi, ikokor tudi z zahtevami dobaviteljev kotlov. Ker obstoječa voda za napajanje ne ustreza zgoraj navedenim normam, je bilo potrebno obstoječo nevtralno .ionsko izmenjavo za pripravo vode zamenjati s postopkom za doseganje popolne deminerali-zacije vode. Novost pri pripravi vode je tudi čiščenje kondenzata, ki se .meša z demi.neralizirano vodo in nato vodi v novi napajalni rezervoar.
Z vključitvijo novega kotla je potrebno rekonstruirati tudi obstoječi sistem za odsesavanje letečega pepela. Sprememba je v tem, da se sesalni del transporta zamenja s sesolno-tlačnim sistemom. To pomeni, da se zaradi velikih količine .letečega pepela .v sistem za odsesavanje vgradi dodatni tlačni tistem, „ki s pomočjo tlačilk tlači leteči pepel iz .novega bunkerja v obstoječi bunker v zgradbi sesalnice pepela.
Prav tako se zamenja odvažanje žlindre (mokrega pepela) ki sedaj poteka z va.go.neti, s transportnimi trakovi.
Čiščenje plinov novega kotla poteka na sodoben način v elektro filtru, ki bo .nameščen zunaj kotlarne. V elektro filtru se dl miril pHrtr očistijo na .predpisano vrednost. Z vgraditvijo novega kotla ne bo dejansko prišlo do dodatnega onesnaževanja s prahom, povečala pa se bo emisija SO2, in to v slučaju obratovanja vseh treh kotlov, vendar je povečanje emisije še v mejah dovoljenega.
Še nekaj o regulacijski in krmilno nadzorni opremi. Za sesalno tlačni del transporta pepela, kemično pripravo vode ter kotel se bo uporabila krmilno nadzorna oprema s programa.bilnimi sistemi. Analizira ,pa se tudi .možnost vgraditve mikroprocesorskega krmiljenja in regulacije.
Z ozirom na potek del je predviden poiskusni pogon kotla v prvi polovici leta 1985. Stopnja izgotoviljenosti kotla znaša 60 %, za elektro filter je .nosilna konstrukcija že postavljena. Za kemično pripravo vode in sesalnico pepela se predvideva začetek montaže opreme v mesecu marcu 1985, seveda, če bodo gradbena dela, ki so v izvajanju, pravočasno zaključena, je odvisno od vremenskih razmer.
In kako je s toplifikacijo naselja?
Z ozirom na sporazum je TGA v kurilni sezoni 1985/86 dolžna zagotoviti cca 5 t/h nizkotlačne pare za toplotno postajo, ki je v pristojnosti Stanovanjske skup-npsti Ptuj, prav tako ves toplovodni sistem z objekti.
Bojam Grobovšek, dipl. ing.
Problemi, ki se pojavljajo z družbeno prehrano, niso prisotni samo v naši DO.
Gre gledano širše, za vprašanje kakovosti in količine hrane pa za naše prehrambene navade, ki niso pravilne. Zaužijemo preveč maščob (predvsem živalskih) in ogljikovih hidratov, premalo vitaminov in beljakovin. Dober namen, da bi delavci z dopolnilnim obrokom (malico) dobili energijo, da bi boljše in več delali, se je izrodil tako, da bi ljudje radi za čimmanj denarja dobili čimvečji obrok.
Večina zaposlenih zaradi tega ne zajtrkuje in pričenja delovni dan s praznim želodcem, delovni učinek pa je seveda manjši. Pozabljamo, da bi topli obrok moral biti tisto, za kar je namenjen: za povečanje delavne storilnosti, ne pa da bi s toplim obrokom reševali osnovno prehrano delavcev — zajtrk, kosilo, večerjo.
Normativi za energijo (kalorično) vrednost obrokov prehrane med delom so postavljeni v 4 težavnostne skupine del in nalog, ki jih delavci o-pravljajo. Pri tem je treba upoštevati, da delavci lahko opravljajo podobna dela in naloge v dokaj različnih delovnih razmerah.
1.	Delavci, ki opravljajo lažja dela in naloge
Tipični predstavnik te Skupine je delavec, ki v glavnem dela sede. Energijske potrebe za malico so 2.100 KJ (500 kcal).
Nekatera tipična dela in naloge te skupine: delavci, ki opravljajo administrativna, računovodska in druga pisarniška dela in naloge, ter vratarji, programerji, kontrolorji kakovosti izdelkov, delavci, ki pri tekočem traku delajo sede, finomeha-niki, laboratorijski delavci ipd.
2.	Delavci, ki opravljajo srednje fizična dela in naloge
Tipični predstavnik tei skupine je delavec, ki opravlja dela in naloge stoje, občasno pa opravlja tudi lažja dela in naloge. V to skupino sodi večina poklicev.
Energijske potrebe za malico so 3.150 KJ (750 kcal).
Nekateri tipični poklici oziroma dela in naloge: prodajalec, kvalificirani delavec v mehaniziranih obratih dela in naloge se opravljajo pretežno stoje (npr. dela in naloge v tekstilni, živilski, kemični, kovinski industriji itd.), železničarji, natakarji, monterji, vrtnarji, prodajalci in aranžerji, frizerji, traktoristi, šoferji, zobozdravniki, zdravstveno osebje v ambulantah, osebje v vzgojno-varstvenih zavo-
dih, delavci, ki opravljajo dela in naloge pri tekočem traku, ki zahteva večje fizične napore, dela in naloge na pisalnih in knjižnih strojih, ki niso na električni priključek.
3.	Delavci, ki opravljajo težka fizična dela in naloge:
Ta dela in naloge opravljajo pretežno moški. Tipična so dela in naloge gradbenih delavcev. Energijske potrebe za malico znašajo 3.780 KJ (900 kcal). Nekatera tipična dela in naloge:
dela in naloge pri izdelavi karoserij, instalacij za ogrevanje in prezračevanje, montaži vseh vrst vozil, izdelavi orodja, dela in naloge zidarjev, mizarjev, gozdnih delavcev (delo z mehanizacijo), kuharjev, slaščičarjev, mesarjev, medicinskega in strežnega osebja, čistilcev in podobno.
4.	Skupina, ki opravlja zelo težka fizična dela in naloge:
Tipična so dela in naloge delavcev, ki opravljajo težka fizična dela in občasno zelo težka fizična dela (dela in naloge gozdarjev, kmečkih delavcev, prenašalcev težkih bremen in podobno). Energijske potrebe za malico znašajo 4.620 KJ (1.100 kcal).
Nekatera tipična dela in naloge so dela in naloge progovnih in stavbnih delavcev.
Mislim, da je iz navedenega razvidno, da so v naši DO zastopane vse 4 skupine delavcev in zaradi tega je težko prilagoditi malico vsem delavcem. Za ene je malica preobilna, za druge pa količinsko nezadostna.
Kalorična vrednost naših malic v letu 1983 in 1984 se giblje od 900 kcal do 1.400 kcal. To pomeni, da v bistvu ustrezajo delavcem, ki opravljaj oa težka in zelo težka fizična dela.
Druga stvar je, da večina naših delavcev nima navade zajtrkovati pred odhodom v službo. Povsod tam, kjer delavci opravljajo pretežno težka dela in naloge in prihajajo na delo brez zajtrka (zgodnje vstajanje), bi bilo priporočljivo, da se nudi delavcem pred delom lahek zajtrk (sendvič s toplim napitkom) ali preprosto malico.
Menim, da se to dogaja v naši DO pri večini delavcev: zgodaj vstanejo in brez zajtrka čakajo na malico, delovna storilnost je majhna, delavci so slabe volje in ko končno dobijo malico, jim več prav ne ustreza. Ostali vzroki nezadovoljstva delavcev so: neurejena delilna mesta, neustrezna posoda, pomanjkljivosti pri deljenju hrane...
V službi za družbeni standard si že nekaj lei) prizadevamo rešiti te probleme. S celotno problematiko smo sez-
aluminij 5
Cimboljše izkoristimo delovni čas
nanili komisijo za družbeni standard, ki predlagajo aktivnosti razvidne iz sklepa komisije. Menimo, da je tej problematiki potreben čisto drugačen pnstop, kot je to do sedaj bila navada. 10 OOS TOZD in DSSS bi morali dajati nobude za konkretne spremembe pri prehrani delavcev ne pa nenehno pošiljati splošne sklepe o pomanjkljivosti malice iz katerih ni monoče ugotoviti za kaj konkretno gre.
Mislim, da moramo dnieti, da so ljudje, zaposleni v Obratu družbene prehrane, tudi samo ljudie in predvsem naši delavci. Niihovo število ie o-mejeno, v kuhinji dela 16 delavcev in to dopoldan 10 delavcev, popoldan 2 in ponoči 2 delavca, 2 pa sta prosta.
En delavec v ODP pripravi v dopoldanski izmeni približno 105 malic, v popoldanski 115 in v nočni 90 malic. Po svetovnih normativih so dela v kuhinji in strežbi najtežja fizična dela sploh. Vemo, da se število zaposlenih v tovarni nenehno večja, zaposlenost v ODP pa je do letošnjega leta stagnirala. Letos smo z začasnimi rešitvami rešili skoraj nevzdržno stanje, pri delu v kuhinji.
Pripravljena malica se iz kotlov presipava v termos posode in prevaža do delilnih mest. Prevoz in večkratno manipuliranje s hrano vpliva na slabšanje kvalitete malice. Sledi neprimerna urejenost delilnih mest, slaba posoda, napake pri deljenju hrane. Vse te negativne komponente vplivajo na (ne) zadovoljstvo delavcev z malico. Posebna zadeva ie neurejeno deljenje hrane v TOZD Predelava in zaradi tega obstaja stalna možnost zastrupitve delavcev z oporečeno hrano, če dalj časa stoji v termos posodah. Te problematike ne more rešiti Služba za družbeni standard, ampak TOZD Predelava v sodelovanju s splošno službo in v skladu s planom.
Menim, da je, ne glede na navedene probleme, kvaliteta malice zadovoljiva, ker je večina delavcev zadovoljna. Pri tolikem številu obrokov in vsakodnevnem obratovanju bi bilo iluzorno pričakovati 100 odstotno zadovoljstvo vseh. Specifika našega poslovanja je, da se vsakodnevno moramo dokazovati, izdelki Obrata družbene prehrane se dnevno delijo vsem zaposlenim. Eventualne napake pri pripravi ni možno popraviti, malica mora točno ob uri biti odpravljena na delilna mesta. Če pri kakšnem drugem delu naredimo napako, večinoma je popravek možen ali pa izdelek izločimo in začnemo znova. Malo ljudi ali nihče ne bo izvedel za to. Nemogoče je pripraviti obroke tako. da bi bili vsi zadovoljni. Trudimo se, da malica ustreza večini naših delavcev in menimo, da v tem uspevamo, kljub mnogim okoliščinam, ki vplivajo na slabšo kvaliteto malice.
Zaradi vsega zgoraj navedenega, predlagamo delavskemu svetu, da sprejme naslednje sklepe:
1.	Potrebno je ustrezno urediti delilna mesta (oprema, ureditev prostorov), nabaviti
pncorin (je že v realizaciji), zadolžiti vse direktorje in vodjo splošne službe.
2.	Zadolžiti vostvo TOZD Predelava in splošno službo, da ustrezno reši problem delitve malic v vseh izmenah v TOZD Predelava.
3.	Odvisno od finančnega stanja povečati normative mesa za malico po predlogu komisije za družbeni standard, oziroma delavcem, ki oprav-liaio težka fizična dela zagotoviti dodatek (sendvič).
4.	Pomije odvažati samo iz ODP, po nalogu komisije za družbeni standard, zadolžiti Službo za družbeni standard.
5.	Aktivirati kiosk v tovarni za prodajo prehrambenih artiklov in brezalkoholnih pijač v tovarni. Zadolžiti službo za družbeni standard in splošno službo.
6.	Naročiti Delavskim svetom TOZD in DSSS, da eventualne pripombe na malico sproti vpisujejo v knjige pritožb, ki so na delilnih mestih, oziroma pokličejo predsednika Komisije za družbeni standard. oziroma vodjo službe za družbeni standard. Vse pripombe naj bodo konkretne, v nasprotnem jih ni možno ustrezno rešiti.
7.	Delavski sveti TOZD in DSSS ter IO OOS TOZD in DSSS naj večkrat podajo mnenja in pozitivne pobude delavcev, ne pa samo sklepe o splošnih pripombah na slabo kvaliteto malice, ki je stališče vedno ene in iste manjšine z vsem nezadovoljivih delavcev v TGA.
8.	Jedilnik za malice pripravljati enkrat mesečno v sodelovanju z predstavnikom komisije za družbeni standard. Zadolžena služba za družbeni standard.
9.	Najmanj enkrat mesečno obrat družbene prehrane v sor delovanju s predsednikom komisije za družbeni standard, pregleda vsa delilna mesta in knjige pritožb delavcev. Zadolžena služba za družbeni standard.
10.	Na področju izboljšanja družbenega standarda moramo sodelovati vsi, ne pa samo služba. Varovati moramo družbeno lastnino in z uresničljivimi idejami vplivati na izboljšanje družbenega standarda vseh zaposlenih.
Namesto zaključka: Pri razpravah o družbenem standardu delavcev razmišljamo predvsem o tem, da ohranimo delavčevo zdravje in s tem njegovo dobro počutje med delom, tako bomo vplivali na večjo storilnost. To je naloga nas vseh.
Antonija Krajnc, dipl. oec.
Že uvodoma naj poudarim, da ne bom napisal skoraj nič novega, ampak želim s tem sestavkom le nekoliko spomniti na tisto, kar so mnogi pozabili in se še vedno ne zavedajo, zakaj hodijo v tovarno in kaj bi pravzaprav morali napraviti v svojem delovnem času. Nihče naj ne misli, da to velja samo za delavce v proizvodnji, velja za vse nas, ampak predvsem za tiste, ki jih je uspaval deljeni delovni čas in mislijo, da lahko pač pridejo na delovno mesto kot jim to odgovarja. Seveda to res ne velja za vse strukture, toda, predvsem v sami proizvodnji pa je to - le nekoliko drugače, kjer morajo biti proizvodne vodilne strukture na svojem delovnem mestu ob pravem času, saj lahko le tako preverijo vse dogodke v času njihove odsotnosti in dajo nova navodila za uspešno nadaljevanje dela. Osebno smatram takole: Če je ustaljen delovni čas, smo ga dolžni vsi tudi upoštevati in se pač držati discipline, vendar kot sem že omenil ne glede na to, kje delamo in tudi kakšno delo opravljamo. Dobro vemo tudi, da moramo delati 184 ur (v izmenah je seveda različno) mesečno in v teh urah tudi nekaj napraviti oz. opraviti svoje zadane naloge. Razumljivo je. tudi to, da je opravljeno delo mnogo odvisno tudi od obremenitve ter razumljivo, razporeditve dela. Če že nenehno govorimo o tem, kako si želimo boljših delovnih rezultatov in uspehov v proizvodnji, potem je povsem logično to, da se v sebi zavedamo, da ko človek pride na svoje delovno mesto istočasno prevzame tudi odgovornost konkretno na sebe in se z vso vnemo zavzame za opravljanje postavljenih nalog v delovnem procesu, ki ga pač opravlja.
Tako pri nas vse predolgo trajajo malice, ki se mnogokrat zavlečejo tudi v debelo uro, seveda ne malice, ampak razni pogovori. Se mnogo je primerov, da je prav zato še kako trpela proizvodnja, s katero bi lahko mnogo pridobili predvsem na račun dohodka od katerega je pozneje tudi mnogokaj odvisno za to, da ne godrnjamo, kako smo plačani in mečemo krivdo iz enih ramen na druga, čeprav smo, lahko mimo rečem, preveč prepričani sami v sebi, da bo le nekako šlo. Lahko bi navedel mnoge primere, ki bi jasno pokazali, kako se mnogi zavedajo izkoristka svojega delonvega časa. Mnogokrat vidiš skupine, ki na veliko razpravljajo (ne vem o čem, ker nisem bil zraven njih) na zborih pa ne znajo ali ne želijo ničesar povedati ali predlagati, razen seveda tistega, kar je mnogim le za osebno korist. Če se delavec povsem ne
zaveda svoje odgovornosti (o tem v drugem sestavku), potem je že v naprej vse jasno, kakšni bodo proizvodni in ostali rezultati takega dela. Kar se tiče zamujanja na delo — ali nepravočasno prihajanje na določena delovna mesta, tudi za odklonitev okvar, bi lahko vsi mi marsikaj povedali. Toda govorjenje in prenašanje krivde iz enih ramen na druge le z namenom, da se sam otreseš odgovornosti dmgemu pa želiš natrpati del svojih grehov, ne gre. Ko brskam po nekaterih glasilih raznih delovnih organizacij, vse bolj opažam, da so v zadnjem času posvetili največ pozornosti prav izkoristku delovnega časa, saj so mnogi delavci še kako objektivno razkrivali dejstva, ki nam največ ovirajo to, da bi svoje delo opravljali pravočasno ter tudi kvalitetno. Če nekdo pa zamudi nekaj minut (ali tudi pol ure — ali več) smatra, da s tem še ni napravil takega prekrška, da bi za njega odgovarjal, ampak misli, da bo zamujeno nadoknadil. Toda prav to pelje v tako zmotno smer; da je skorajda neverjetno, kako nekateri gledajo na izkoristek svojega delovnega časa, misleč da to nadomestijo pozneje, kar pa ni res!
Ko sem prebiral odgovore nekaterih anketiranih delavčevi v eni izmed delovnih organizacij v naši republiki Sloveniji, sem med drugim zasledil tudi to, kar je povsem istovetno z delom pri nas v naši delovni organizaciji (pa ne samo v TGA tudi v drugih), da delavci iz oddaljenejših krajev mnogo bolj disciplinirano prihajajo na svoja delovna mesta, kot tisti iz neposredne bližine tovarne, ki prevečkrat zamujajo z izgovori, da so zaspali, če delajo v izmeni, pa se pač izgovarjajo na vsemogoče, kar je včasih opravičljivo, največkrat pa je opravičilo brez slehernega pravega argumenta. Kako to poteka prav pri nas pa nam najbolj zgovorno dokazujejo disciplinski ukrepi na straneh našega tovarniškega glasila. Vse to bi lahko (in bo v bodoče moralo odpasti) odpadlo z nekaj več delovne discipline, za vzor pa bi morali biti predvsem tisti, ki imajo odgovornejše naloge za vodenje v proizvodnji in tudi režiji. Seveda so tudi v samem izkoriščanju delovnega časa mnoge razlike, katere je mnogokrat treba tudi upoštevati. Če je namreč nekdo
Aluminij je vaše glasilo
aluminij e
Dobitnik zlatega znaka -France Meško
France Meško iiz glinice je naš stari znanec. Poznamo ga predvsem kat zvestega dopisnika Aluminija in dol go časa tudi odgovornega urednika. Veliko pa je pisal tudi v Delavsko enotnost in bil dopisnik Večera ter Ptujskega tednika in še kje.
Trideset let že dela v TGA, pozna vsak kotiček tovarne, ljudi iijj njihove navade, posebno pa svoje v glinici. Vedno je hodil okrog z odprtimi očmi. Ob .malici v jedilnici ali sindikalni skupini, pravi, se največ sliši. Ljudje 'imajo veliko dobrih in pametnih .predlogov, a kaj, ko ostane to le v določeni sredini.
Meško je svojo ipat delavca začel drugje — kot rudar, vendar je želel domov. Kidričevo je bilo dovolj blizu, zato ni premišljeval, ko se mu je .ponudila priložnost, ampak je kar čez noč zamenjal delovno mesto in še pa mislil ni, kam bo dal družino, če ne bo stanovanja. Toda bilo je, in še zelo hitro.
Z delom, sodelavci in s svojo skupino «n seveda z vodjem, je zadovoljen. »Šefa kot je naš Majcenovič, je potrebno samo Iskati,« pove in potem se razgovori o sebi In številnih funkcijah, ki .jih je opravljati in jih še. Le želi si, da bi bil bolj zdrav.
Delati je začel kot delavec v glinici in to na rdečem delu na KELLY filtrih. Nadaljeval kot žer-javist na žerjavu za odvoz .rdečega blata oz. polnjenje vagonov za odvoz na hatdo. Kasneje, po opravljenem tečaju za KV gli-ni-. čarja, nadaljeval kot preddelavec v pogonu Sinter Bayer vse do leta 1975. Potem je prevzel odgovorno mesto vodje izmene glinice — beli del, kjer dela še danesinželi ostati do upokojitve, če bo seveda z zdravjem vse v redu. Potoži, da sedaj ni.
»Že od vsega začetka kar sem prišel v TGA sem se aktivno vključil v delo sindikata, bil tudi predsednik OOS v Glinici, nato predsednik takratnih proizvodnih enot (današnji DS), sekretar OO ZK v katero sem se včlanil leta 1957 in kar hitro moral prevzeti tudi funkcijo sekretarja OO ZK, pozneje bil tudi predsednik DS v TOZD Glinica. Med tem bil tudi član UO in DS TGA ter član raznih komisij ter odborov (ki so takrat delali zares drugače in bolje kot danes (ne mislim nikogar podcenjevati), ker smo se takrat zavedali svoje dolžnosti in odgovornosti, danes pa bi mnogi radi delali le za denar). Izven DO sem aktivno sodeloval oz. bil vključen tako v KS kot v družbenopolitičnih organizacijah v občini Ptuj. Bil sem 8 let porotnik, osem let delegat družbenopolitičnega zbora SO Ptuj, član komisije za priznanja in odlikovanja pri SO Ptuj, član kadrovske komisije pri SO Ptuj. V KS Kidričevo sem do svoje bolezni aktivno delal (vsaj tako mislim) na raznih podorčjih, največ pa prav gotovo v KK SZDL Kidričevo, kjer sem bil predsednik KK SZDL, vrsto let pa sekretar KK SZDL.
Ne morem se spomniti danes vseh funkcij, ki sem jih opravljal, 30 let je že dolga doba, da se kaj pozabi. Dobil sem vrsto priznanj in tudi odlikovanj, med katerimi sta mi najdražji medalja dela, ter medalja zaslug za narod, ki sem jih prejel po odredbi tovariša TITÀ, seveda na predlog iz naše DO in občine Ptuj. Naj-dražji sta mi od vsega, kar imam v svojem arhivu priznanj in od-
likovanj. Ne smem pozabiti srebrnega znaka Sindikatov Slovenije ter nepričakovano tudi zlatega znaka DO TGA za delo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Prav gotovo sem tega priznanja izredno vesel, kenga sploh nisem pričakoval, in drugič, ker moram poudariti, da smo si taka priznanja prislužili s skupnim delom na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite z ostalimi, ki so sodelovali na tem področju.
Vsekakor pa želim ob vsem poudariti še nekaj!
V teh tridesetih letih dela v TGA in v KS sem se marsikaj naučil ter si tudi marsikaj pridobil v času moje aktivnosti v DO, KS in DPO SO Ptuj, pa zato menim, da danes mnogi (predvsem mlajši) preveč zanemarjajo družbenopolitično delo v DO, predvsem pa še v svoji KS, kjer živijo. Starejše bo potrebno čimbolj razbremeniti in aktivirati nove in mlade moči, ki bodo zanesljivo prav tako (ali še bolje nadaljevali naše začeto delo) uspešni pri svojih vsakdanjih na-loah. Situacija, v .kateri se danes nahajamo in živimo, pa to tudi terja od nas vseh. Dolžni
smo, da tem aktivistom, delegatom in vsem ostalim pomagamo s svojimi izkušnjami, kajti le tako bo mogoče govoriti o določenih uspehih in dosežkih. Naši delavci se bodo morati veliko bolj vključevati v delo naših samoupravnih organov in se neöjzmikati zahtevnim,j in odgovornim nalogam, ki danes to od nas vseh tudi terjajo. Mislim, da imamo dovolj takih, ki so in bodo temu kos, pa je zato že sedaj treba misliti na prihodnje volitve v samoupravne organe in ne čakati do zadnjega trenutka. Med nami delavci ni takega, ki ne bi bil sposoben delovati v samoupravnih organih ter njenih odborov in komisij, pa zato naj ne. bi evidentirani kandidati odklanjali aktivnega delovanja v vseh organih v DO in v KS kjer živijo pretežni dèi svojega prostega časa. Današnje razmere nas prav gotovo silijo v to, da moramo res aktivno delovati na vseh področjih in ne le tarnatiSsin stati ob strani — ter kritizirati. Seveda pa tudi nas dobitnike zlatega znaka TGA čakajo odgovorne in zahtevne naloge. Potrudili se bomo po svojih močeh, zdravju in sposobnostih. Če smo ta priznanja že dobili, moramo naše delo nadaljevati, pa čeprav s pomočjo mlajše generacije«.
France Meško sprejema zlati znak
ISKRICE
res zamudil na delo zato, ker je imel avtobus ali vlak zamudo, potem takega delavca ne moremo šteti med nedisciplinirane, kajti minili so tisti davncu minuli časi (starejši v TGA se jih dobro spominjam), ko te ob recimo zamudi vlaka, ali pozimi velikega snega, nihče ni vprašal za vzrok zamude, ampak so ti kratkomalo ponujali kar delavno knjižico in »kapijo«. Vsekakor pa se vsi skupaj moramo truditi za to da bomo vzpostavili red in disciplino pri nas samih in jo
šele nato iskali drugod, ne pa seveda nikoli odveč, nekoga opozoriti tudi na njegove na-pake( če si seveda prej opravil s svojimi) in pri tem ne bi smelo biti nikoli nobene zamere, ampak dobronameren nasvet, ki koristi ne le prizadetemu ampak prav nam vsem v delovni organizaciji. Prepričan sem, da se bomo le zavedli časa v katerem živimo, če pa ne, bomo padli z veje, ki smo si jo sami odžagali!
France MEŠKO
Kaj stori ptica v viharju? Ne drži se veje, sledi viharju.
XXX
Resnica pajka je muha.
XXX
Vem samo eno resnico: delo samo ustvarja srečo. Prepričan sem samo v to stvar, toda vsak čas jo pozabljam.
X XX
So trenutki, ko gre vse .narobe. Ne .pustite se vznemirjati: minejo.
Ko uživaš zato, ker si mlad in opaziš, kako dobro se počutiš, si že star.
XXX
Skromnost se poda veličinam. Kako težko tje biti skromen, če misi nič.
XXX
Lenoba: navada, počivati prej, preden nastopi utrujenost.
XXX
Smrt je tolažilna: osvobodi nas misli na smrt.	Seneka
Iz pogovora pregledih
Delavec: Star sem že. Ali imam sploh kakšno možnost, da opravim preizkuse, če se prijavim za ključavničarja?
Psiholog: Da. Starejši so resda manj spretni, vendar lahko to nadoknadijo z delovnimi navadami, natančnostjo in Izkušenostjo ter odgovornostjo.
D: Pravite, da so dejanske razlike v delavnosti in V .uspešnosti delavcev na istem delu lahko večkratne. Kako to, da se delavci med seboj le malo razlikujejo.
P: Ker teh razlik ne upoštevamo oziroma ne nagrajujemo. Nadpovprečni se hitro (prilagodijo v svoji prizadevnosti storilnosti povprečja. Razlike so še vedno, toda niso več tako velike.
D: Mislim, da tistb katere poš? Ijejo na psihološke preglede, niso normalni.
P: To inima nič skupnega z »normalnostjo«.
D: Človek, ki pride na preizkuse ima lahko tremo in prav zaradi tega ne opravi uspešno.
P: Skoraj nemogoče je, da človek, ki je normalno sposoben ne pokaže, da ima tremo. Če jo opazim, jo tudi upoštevam pri končni oceni primernosti.
D: Čudno se mi zdi, da človek, ki je več let doibro delal v drugi tovarni, ni primeren za nas.
P: Imamo kandidate, ki so dobro delali pri nas več let, pa ste mnenja, da niso primerni za nas.
D: Franc D. je dober delavec, prizadeven in sposoben. Čudi me, da je dobil .negativno mne-
o psiholoških
nje. Aligse dognanja znanosti razlikujejo od prakse. Sicer jaz tega človeka osebno .ne poznam in ne .navijam zanj iz osebnih razlogov. Zanima me kakšni so razlogi za takšno mnenje.
P: Prav ravnate, da zaupate prijatelju, vendar vaš prijatelj nima prav, ker zaupa temu človeku. Psihološki testi so narejeni na osnovi .opazovanj ljudi kako praktično delajo lin kako so uspešni pri tem. V testih so zato zajete stvari, ki iraz likuje jo dobre od slabih.
D: Vaši preizkusi niso podobni delu, ki ga bodo delavci opravljali. Delavci, ki delajo na kmetiji 'vse dneve nimajo čaisa brati časopisov in reševati raznih nalog v KIH-u, zato so v slabšem položaju pri preizkusih.
P: Preizkusi so drugačni'“ kot konkretna dela prav zaradi tega, da jih me bi boljo opravili tisti, ki ga že poznajo. Psiholog ugotavlja sposobnosti ne pa znanje. Norme in preizkusi de razlikujejo pö posameznih področjih Slovenije In Jugoslavije, prav tako so različni za posamezna delovna mesta, zahtevano izobrazbo. Tako kmetje kot ostali imajo enake možnosti za uspešno opravljanje preizkusov.
D: Torej se psiholog me more zmotiti.
P: Lahko se zgodi tudi to. Napake prihajajo tudi iz računalnikov, ki .ne naredijo ničesar, kar nismo vnesli vanje.
D: Ali lahko človek, ki mi..opravil uspešno preizkusov ponovno opravlja in ali ima kaj možnosti.
P: Običajno ponovimo preizkuse po šestih mesecih. Človeka pa, ki ni pri prvem preizkusu povedal, da je bolan pa lahko po 15 dneh. So primeri, ko je psiholog spremenil mnenje. Vzroki za spremembo so .različni : drugačno delovno mesto, sprememba človeka zaradpjdirugačniih življenjskih razmer itd.
D: Ali Imam jaz dovolj velik IQ, da bi me .sprejeli?
P: Inteligentnost ni najpomembnejša. Važen je človek kot celota.
D: Pravijo, da testirate eiek-trolizerje in direktorje enako. Al.i je to res?
P: Ni tako. Tudi če je kakšen preizkus enak, so kriteriji različni.
D: V letošnjem letu direktorji im člani KPO miso bili na psiholoških preizkusih. Ali veljajo za njih drugačni pogoji za sprejem?
P: Kriteriji za. sprejem direktorjev je veliko strožji kot za ostale delavce.. Zahteva se mnenje o primernosti tako s strani delavcev v tozd .preko družbenopolitičnih organizacij, kakor tudi širše družbene skupnosti. Še tako sposoben vodja, ki bi ga sodelavci zavračali ne bi mogel ,pokazati kaj zmore. Imenovani so za določeno obdobje In to je .najboljši preizkus in garancija dobrega dela. Menim, da dodatno preverjanje .ni potrebno.
D: V naših pravilnikih o delovnih razmerjih piše, da mora kandidat imeti ustrezne zdravstvene in psihološke lastnosti za opravljanje del. Videl sem pa, da pišete psihofizične lastnosti. Kakšna je .razlika?
Kolektivna in osebna odgovornost
Beseda odgovornost nam je nedvomno tako blizu, da o njej ne bi bilo potrebno niti govoriti, še manj pisati. Vendar pa žal temu le ni tako. Ne da bi naj govorili samo o odgovornosti posameznika, ampak o kolektivni odgovornosti, na katero smo, kot izgleda, že zdavnaj pozabili.
Priznati moramo, da smo kljub nekaterim doseženim dobrim rezultatom rahlo zaskrbljeni za naše prihodnje -naloge, ki nas čakajo v ne preveč blesteči luči v okviru naše ekonomske stabilizacije, ki nikakor ne more tudi mima nas. Lahko smo jo že občutili pri naših vsakdanjih nalogah, še bolj pa se nam le-ta obeta v tem letu, ko bo treba vložiti zares maksimalna prizadevanja za dosego dobrih proizvodnih rezultatov. Seveda pri vsemi, tem ne pomeni, da smo odgovorni za to, če dobivamo surovine slabše kvalitete, če so nekateri naši normativi kljub prizadevanj emi slabši, kot si želimo in smo pričakovali, vendar pa pri naši skupni odgovornosti ne smemo pozabiti tistega, kar lahko opravimo v lastni
hiši. Ko gre za mnoga (ne)-rešena vprašanja, je na vsakem koraku prisotna odgovornost, tako posameznika, kot tudi kolektivna odgovornost. Na mnogih: zborih delovnih ljudi oz. delavcev je največkrat slišati nekatera manj važna vprašanja (čeprav seveda večkrat tudi niso nepomembna), ki kaj rada potiskajo prave probleme v ozadje. Dobro poznam o naše stanje kar se tiče proizvodnih naprav, ki so že ponekod (v večini) iztrošena in ne morejo, kljub mnogim remontom, več dati od sebe tistega, kar bi mi želeli in za dvig; proizvodnje ter družbenega in osebnega standarda tudi potrebovali, toda naša odgovornost je v tem, da vsaj to, kar imamo, dobro in v celoti izkoristimo, kot treba in kot se tudi da!
Mislim oz. celo trdim, da je še vedno pri taki ali drugačni odgovornosti precejšnja slabost v tem, da mnogi še vedno mislijo,, da od njihovih predlogov ni nobene koristi pa se zato vedno bolj umikajo v ozadje dogodkov, ■kar pa ni prav. Prav tako je v veliki meri še kako opaziti,
da mnogi delavci ne upajo razpravljati v navzočnosti predpostavljenih, predvsem še vodilnih delavcev, še manj pa kritizirati določene napake (morda tudi z, določenimi svojimi predlogi), ker sa bojijo, da bi se jim zamerili in bi na tak način lahko občutili tudi določene kontra ukrepe, ki bi jih lahko še kako prizadeli — bili pa bi seveda tako obstranski, da jih takim ne bi bilo moč dokazati. Seveda se pri tem postavlja odgovornost tistih, ki so dolžni zato, da vsak delavec lahko brez strahu pred nekom mimo pove svoja zapažanja, daje svoje take ali drugačne predloge ter seveda kritično oceni vse tisto, kar je slabo za, proizvodne pa tudi ostale uspehe in rezultate dela tako v sami proizvodnji, kot tudi v družbenopolitičnem ter samoupravnem delovanju. Če bodo tudi v prihodnje obvladovale take miselnosti, da še vedno lahko govorijo! in odločajo le nekateri tako v TOZD v samem proizvodnem procesu tako tudi v družbenopolitičnem in samoupravnem delu, potem bo nujno postaviti na dnevni red vprašanje kolektivne odgovornosti .predvsem vodilnih struktur, kot tudi delovanje družbenopolitičnih organizacij. Tu-
P: Psihološke lastnosti so splošnejši pojem od psihofizičnih lastnosti, .ki povdarjajo predvsem povezavo med .psihičnim: i,n fizičnim. To je posebno ipomemhno za žerjavovodje, orodjarje, ključavničarje, iviliča.riste, ki morajo n.pr. znati usklajevati delo obeh rok, biti praktičnj^ipriibreševonju konkretne .naloge. .Poleg tega ne sme med drugim žerjavo,vodja imeti strahu pred višino in imeti vrtoglavice, Imeti mora široko zunanjo pozornost, kor pa spada bolj med čiste psihične lastnosti. Povsem drugačne lastnosti se zahtevajo za prodajnega referenta, za katerega je ena najbolj bistvenih komunikativnost in je bolj malo pomembno ali ima ustrezne senzorne In motorične zmožnosti za žerjavovodjo.
D: Ali kot psiholog sdmO »testirate« ?
P: Ne. Psihološki preizkusi so le najbolj izpostavljeno delo psihologa. Psiholog .se vključuje praktično povsod kjer se pojavljajo problemi ljudi. Obravnava zadovoljstvo z delom in delovno sredino, strese na delu, utrujenost in preutrujenost, odsotnosti z dela, fluktuacijo, motivacija na posameznih delovnih mestih. V primeru, da je delovna sredina zainteresirana se vključuje pri razreševanju problemov delovnih grup. Izvaja, tudi psiholbško svetovanje ob problemih delavcev na delovnem mestu in v družini. Kaj delam od tega, je odvisno od zainteresiranih in aktualnosti problematike. .
Pripravila :
Marija Hrovatič, dipl. psih.
kaj posamezniki namreč ne morejo izstopati, ker gre za naša skupna prizadevanja za boljše rezultate dela, ki pa nikakor ne morejo doseči prave ravni brez posamezne kot tudi kolektivne odgovornosti. Ne bi se strinjal oz. soglašal s tem, da z delavci ni mogoče delati, da je delovna disciplina izredno slaba (ponekod je), kajti mnogi delavci se ozirajo na nadrejene in, če pri le-teh ni tistega, kar so pričakovali potem smatrajo, da tudi oni niso dolžni vsega v celoti izvajati, kar pa seveda ni in ne more biti, da bi smatrali za pravo pot.
Če hočemo) priti enkrat do konca temu vprašanju naše odgovornosti, bodisi kolektivne, še velikobolj pa seveda posameznikov, potem bi lahko postavili še mnogo vprašanj na določene forume, da se mnoge nepravilnosti odpravijo. Ni namreč logično, da (kot sami še kako dobro vemo) nekateri zahtevajo od delavcev maksimalno izkoriščenost, niso jim pa v celoti omogočili ustreznih in brezhibnih naprav na katerih bi lahko take rezultate tudi dosegali. Same grožnje z disciplinskimi ukrepi ter s premestitvami na slabše ovrednotena
(Nadaljevanje na 9. strani)
aluminij s
Poročilo o delu na področju kršitev delovnih obveznosti
Skupna disciplinska 'komisija TGA je v letu 1984 obravnavala 506 kršitev delavnih obveznosti in izrekla 442 ukrepov. Do razlike v številu kršitev in ukrepov prihaja, ker je včasih sočasno uveden en ipastqpek za več kršitev delovnih obveznosti. Komisija v takem iprimeru izda le eno od-ločho in izreče en ukrep.
Za primerjavo posredujemo tudi .podatke za leto 1983. Disciplinska 'komisija je v letu 1984 obravnavala 86 primerov več.
Prijavljanje kršitev
Taiko število prijav, kot število izrečenih ukrepov se je v lanskem letu ipovečalo za več kot 15 %. Ta trend kaže na prizadevanje, da bi se izboljšala delovna disciplina in da bi bolj dosledno preganjali kršilce delovnih obveznosti. Po drugi strani pa liz strukture prijav izhaja, da
(Nadaljevanje z 8. strani)
delovna mesta, vsekakor ne bodo niti najmanj dosegla uspehe, ampak še kakšen odpor — pa čeprav bo le-ta videz brez bojazni za nadaljnjo proizvodnjo in dobre medsebojne odnose, ki so prav tako eden izmed pommebnih faktorjev za posamezno in kolektivno odgovornost ter določene uspehe pri proizvodnji in družbenopolitičnem delu.
Naša osebna in tudi kolektivna odgovornost morata prevesiti v drugo smer kot je to bilo v zadnjih letih — predvsem pa v zadnjem času, kajti, če želimo v naslednjem letu biti kos zahtevnim ter odgovornim nalogam, ki nas čakajo, ne le v tovarni, ampak tudi v naših krajevnih skupnostih, potem moramo takoj obrniti semaforje iz rdečih na rumene — seveda pa predvsem na zelene luči. Če bo tako, potem pa že lahko govorimo o naših premikih v smer, ki nam obeta kaj boljšega, čeprav še ob težkih naporih in prizadevanjih. Pri vsem tem pa želim omeniti še to, da brez pravih medsebojnih odnosih na relaciji — podrejeni ali veliki in mali, ne bomo dosegli prav ničesar, kajti časi takozvanih »železnih rok« in prisile so za nami in nimajo mesta v naši samoupravni socialistični družbi. Tisti, ki še smatrajo, da je to njihov čas in trenutek so se zmotili, še bolj pa se bodo, če bodo delavci na delovnih mestih nenehno tudi take opozarjali na njihove napake, seveda z dejstvom, da so poprej že pometli pred svojim pragom, da lahko pridejo pred njih s čisto vestjo ter konkretnimi argumentiranimi dokazi. Pri vsem seveda nikakor ne gre zato, da bi morali trepetati eni pred drugimi ter prevračati svojo odgovornost na druge — najmanj pa na svoje delovne tovariše. Kajti
se ni povečalo število prijav hujših kršitev, ampak, da je večino povečanja pripisati prijavljanju nenznatni kršitev delovnih obveznosti, kot so enourno zamujanje ali predčasno odhajanje. V gornjih primerih gre v večini za pobudo s strani stražarjev. S takimi prijavami re dosežemo nikakršnega efekta, če v temeljni organizaciji ne predlagajo v disciplinski postopek tudi delavca, ki odgovarja za organizacijo dela In je kršitelju neposredno nadrejen. Nadrejeni je gotovo malomarno opravljal svoje delo, če so delavci lahko odšli domov, ne da bi to opazili oz. ne da bi dal prijavo. Značilno je, da je pri mnogih delavcih organiziranje dela in nadzor mnogokrat edino delo, za katerega dobivajo večji osebni dohodek od tistih delavcev, ki so podrejeni, svoje dolžnosti pa celo slabše izpolnjujejo, kot podrejeni delavci. Zastonj so
tako osebna kot kolektivna odgovornost ni nekak tabu, ampak le to, da s svojim obnašanjem, delovno vnemo, samokritičnostjo ter objektivno kritiko želimo vnesti med vse nas tisto pravo odgovornost, ki seveda sloni na dobri delovni disciplini (seveda velja za vse enako), ki nam lahko edino in ob vsakem času pomaga iz naših sedanjih ter še veliko večjih predstojećih težav. Ne bodimo tisti, ki bi naj iskali iglo v kopici sena ali slame, ampak tisti, ki se zavedamo svoje odgovornosti z željo, da naj bo naš napredek in razvoj ter vsi naši uspehi plod skupnih prizadevanj, prav tako pa ob mnogih težavah tudi priznati solidarnost do drugih ter upoštevati njihove težave, pa tudi svojih grehov ne gre nikakor skrivati.
Prav gotovo se vsi zavedamo vseh naših trenutnih težav, poznamo problematiko okrog programa MPPAL ter še kaj, pa je zato tolikobolj potrebna naša složnost in edinost, saj bomo le tako mnogim dokazali, da nismo kolektiv prelaznosti in tujih napotkov, ampak kolektiv; ki je v preteklosti prebredel mnoge težave in slavil tudi uspehe, pa zakaj ne bi bilo tako tudi tokrat, čeprav zares v mnogo drugačnih pogojih, toda s skupnimi močmi ter slogo in razumevanjem je šlo vedno povsod, pai, tudi že pri nas. Preteklost nas je naučila marsikaj in upam, da bomo to tudi izkoristili za boljšo prihodnost.
Vse nepravilnosti odpravimo, nesoglasja pustimo na stran, pokažimo, da smo si enotni, da imamo voljo in razumevanje za reševanje še tako zapletenih problemov, da smo za vestno in marljivo delo in ne pozabimo na osebno in kolektivno odgovornost!
France MEŠKO
vsi disciplinski postopki in vsi ukrepi na vratarnicah, če vodjem sku pin in del ovnih enot ni treba storiti ničesar za večji osebni dohodek, ki ga dobivajo.
Zaključimo lahko, da je mnogo odvisno ad vodenja in zaključka disciplinskega postopka, vendar je pa .morda še bolj pomembna vloga tistih v temeljni organizaciji, ki skrbijo za vodenje skupin.
Kaznovalna politika
Leto 1984 je leto ukrepov družbenega varstva in leto, ko se je zamenjala disciplinska komisija. Obe dejstvi se kažeta v statističnih podatkih. Družbeno varstvo je povzročilo povečanje števila kršitev, nova disciplinska komisija pa je po našem mnenju izvajala nekoliko blažjo kazensko politiko.
Število oproščenih in odgovornih brez izrečenega ukrepa je bilo v letu 1984 sicer nekaj manj-
še. Zaskrbljuje pa, da se je število izrečenih opominov povečalo skoraj za 60 %. Nekaj tega povečanja gre pripisati k povečanemu število prijav 'lažjih kršitev, nekaj pa vsekakor blažji kaznovalni 'politiki. Tak sklep nam potrjuje tudi zmanjšanje števila izrečenih denarnih kazni s 15 na 1. S tem, da moramo upoštevati, da je denarna kazen tista, ki je še učinkovita. Prav tako pa dejstva, da je bilo izrečeno sorazmerno znatno manj nepogojnih prenehanj delovnega razmerja. Razmerje med izrečenimi nepogojnimi prenehanji delovnega raz-marja in pogojnimi prenehanji, je bilo v letu 1983 1,3, v letu 1984 pa že 2,3.
Iz vsega povedanega je videti, da je imela strokovna služba zaradi povečanega obsega prijav znatno več dela, da pa je bil končni efekt dela manjši.
B. R. — A. Š.
Skupna di salpi inska komisija TGA je v letu 1984 obravnavala 506 kršitev delovne obveznosti in izrekla 442 ukrepov. Za lažje razumevanje pojasnjujem, da v primerih, če je zoper istega delavca sočasno uvedenih več disciplinskih postopkov zaradi kršitve delovnih obveznosti, komisija izreče le en ukrep, zato je bilo izrečenih 442 ukrepov, dočiim je bilo obravnavanih 506 kršitev.
Za primerjavo z letam 1983 ugotavljamo, da se kršitve v letu 1984 niso zmanjšale, temveč celo povečale za 76 primerov, saj je bilo v letu 1983 lobravnovanih 430 kršitev in izrečenih 384 ukrepov.
Tabela izrečenih posameznih ukrepov po tozd za leto 1983:
Tozd Ukrep	Oproščen In ustavljen p.	Odgovoren brez ukrepa	Opomin	Javni opomin	Razpored, na dr. dela	Denarna kazen	Prenehanje del. razmer.	Prenehanje DR, od lož.	Denarna kazen, odi.	Skupaj
1 Glinica	20	7	10	6	0	0	2	2	0	47
2 Proizvodnja ol.	25	9	37	47	0	6	19	28	0	171
3 Predelava al.	18	0	15	10	0	4	2	2	0	51
4 Livarna	2	1	5	4	0	4	2	3	0	21
5 Vzdrževanje	8	2	17	12	0	1	3	4	0	47
6 Promet	1	2	10	11	0	0	2	3	0	29
7 Kontrola k v.	1	0	0	0	0	0	0	0	0	1
9 DSSS	12	0	2	3	0	0	0	0	0	17
	87	21	96	93	0	15	30	42	0	384
Tabela izrečenih	posameznih ukrepov				po tozd za		leto	1984:		
1 Glinica	6	2	34	16	0	0	6	6	0	70
2 Proizvodnja al.	19	11	37	43	1	0	14	20	1	146
3 Predelava al.	14	4	20	19	0	0	1	4	0	62
4. Livarna	4	4	8	4	0	1	2	8	0	31
5 Vzdrževanje	10	2	31	12	1	0	0	6	0	62
6 Promet 2	10	1	18	4	0	0	1	7	0	41
7 Kontrola kv.	0	0	0	1	0	0	0	1	0	2
9 DSSS	10	3	5	6	0	0	0	4	0	28
	73	27	153	105	2	1	24	56	1	442
Skladišče maziv in goriv
fit
fpSir n 1 _U t. fi*
aluminij 9
Disciplinski ukrepi
1.	Feliks MILOŠIČ, mat. št. 4169, iz tozd Promet, se ni javil na kontrolo pri obratnem zdravniku, izrečen ukrep — opomin.
2.	Branko HAMERŠEK, mat. št. 6655, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačalo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
3.	Alojz KOVAČIČ, mat. št. 5792, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
4.	Milan DREVENŠEK, mat. št. 6065, iz tozd Promet, zapuščal delovno mesto, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 15 % enomesečnega OD.
5.	Avguštin ROS, mat. št. 6285, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, zamudil na delo 2 uri, izrečen ukrep —• prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesece in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 12 % enomesečnega OD.
6.	Marjan ŠTIJMBERGER, mat. št. 4152, iz tozd Promet, zapustil delovno organizacijo brez predpisanega pismenega dovoljenja, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 4 % enomesečnega OD.
7.	Anton KROPEČ, mat. št. 5897, iz tozd Promet, ni upošteval zdravnikovih navodil, izrečen ukrep — opomin.
8.	Franc TEKMEC, mat. št. 3715, iz tozd Promet, hotel prekoračiti tovarniško ograjo, izrečen ukrep — opomin.
10.	Martin RODOŠEK, mat. s|| 4315, izj tozd Vzdrževanje, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD.
11.	Franc MLAKAR, mat. št. 1328, iz tozd Vzdrževanje, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju zaradi ' česar je imel 6 ur neopravičenega izostanka, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 '% enomesečnega OD.
12.	Gojko LIČINA, mat. št. 6222, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
13.	Bojan ŽINKO, mat. št. 61000, iz tozd Vzdrževanje, spal na delovnem mestu, izrečen ukrep javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 4 '% enomesečnega OD.
14.	Stipe ORŠULIČ, mat. št. 5299, iz tozd Vzdrževanje, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne
odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
15.	Franc MAROH, mat. št. 3211, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
16.	Janez KRAJNC, mat. št. 5269, iz tozd Kontrola kvalitete, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju ter imel vsled tega neopravičen izostanek, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja za dobo enega meseca in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
17.	Ivan PRINCL, mat. št. 3403, iz tozd Vzdrževanje, predčasno zapustil delovno organizacijo, izrečen ukrep -S javni opomin ;in plačilo pavšalne Odškodnine v znesku 3 '% enomesečnega OD.
18.	Franc KISELJAK, mat. št. 2815, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesece in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
19.	Ludvik ŠIROVNIK, mat. št. 5979, iz tozd Proizvodnja aluminija, ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep
—	javni opomin.
2Ò. Slobodan PETROVIČ, mat. št. 6360, iz tozd Proizvodnja ahiminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep
—	opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
21.	Janez ARNUŠ, mat. št. 5481, iz tozd Proizvodnja aluminija, zapustil delovno mesto, prekoračil tovarniško ograjo, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD J
22.	Branko KURBUS, mat. št. 5500, iz tozd Proizvodnja aluminija, zapustil delovno mesto, prekoračil tovarniško ograjo, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD.
23.	Janez PAPEŽ, mat. št. 5377, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesece in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
24.	Marjan KOKOT, mat. št. 5999, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep^tgj prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesece in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
25.	Marko KUKOVEC, mat. št. 6513, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
26.	Franc MILOŠIČ, mat. št. 5757, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep
—	javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
27.	Martin VUKOVIČ, mat. št. 2408, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal i dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
28.	Jože ZAMUDA, mat. št. 6463, iz tozd Proizvodjna aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
29.	Milan HAMERŠEK, mat. št. 6646, dz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja v tozd Proizvodnja1 aluminija in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD.
30.	Stanko MUNDA, mat. št. 5149, iz tozd Proizvodnja aluminija, ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep
—	opomin.
31.	Anton i VIDOVIČ, mat. št. 4454, iz tozd Proizvodnja aluminija, zamudil na delo 1 uro, izrečen ukrep — opomin.
32.	Ivan HORVAT, mat. št. 4187, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanj e delovnega ; razmer j a, odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnini v znesku 20 '% enomesečnega OD.
33.	Janez ŠMID, mat. št. 6544, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostajal z delaj izrečen ukrepjlfe prenehanje delovnega razmerja v tozd Predelava aluminija odloženo za 6 mesecev.
34.	Boris MEDVED, mat. št. 6527, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep —■ opomin in plačilo pavšalne odškodnini v znesku 10 %l enomesečnega OD.
35.	Zdenko BELŠAK, mat. št. 6336, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
36.	Slavomir BEDENIK, mat. št. 5178, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
37.	Jože KOROŠEC, mat. št. 6476, iz tozd Proizvodnja aluminija, prišel na delovno mesto v vinjenem stanju ter imel vsled tega neopravičen izostanek, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
38.	Marjan LENART, mat. št. 6548, iz tozd Proizvodnja aluminija, zapustil delovno mesto ter odšel spat in imel vsled tega 1 uro neopravičenega izostanka, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep
— opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
39.	Marjan KOKOT, mat. št. 6551, iz tozd Proizvodnja aluminija, prišel na delo v vinjenem stanju ter imel vsled tega^ neopravičen izostanek, izrečen ukrep —- javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10' % enomesečnega OD.
40.	Jože GAJZER, mat. št. 4980, iz tozd Proizvodnja aluminija, zamudil na delo 1 uro, zapustil delovno mesto ter odšel spat, izrečen ukrep — javni opomin.
41.	Martin BEZJAK, mat. št. 6645, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja v tozd Proizvodnja aluminija, in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD.
42.	Marjan KOSTANJEVEC, mat. št. 6465, iz tozd Proizvodnja aluminija, zapustil delovno mesto in odšel spat, izrečen ukrep ■— opomin.
43.	Ivan PESEK, mat. št.
3162,1	iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
44.	Peter VUGRINEC, mat. št. 5968, iz tozd Proizvodnja aluminija, zapustil delovno mesto, bil na delu v vinjenem stanju ter imel vsled tega neopravičen izostanek, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
45.	Stanko GAVEZ, mat. št. 5582, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z| dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 '% enomesečnega OD.
46.	Franc VRABL, mat. št. 3316, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
47.	Franc ARNEJČIČ, mat. št. 5177, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku
5	'% enomesečnega OD.
48.	Pavel VRŠKA, mat. št. 6038, dz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
49.	Senad MUJIČ, mat. št. 6185, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, zamudil na delo ter isti dan zapustil delovno mesto, izrecen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo
6	mesecev.
50.	Boris KMETIČ, mat. št. 5686, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, zapu-
aluminij 10
stil delovno mesto, izrečen ukrep S .prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo enega leta.
51.	Vinko POHAR, mat. št. 6711, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — opomin.
52.	Franc MARTINČIČ, mat. št. 6444, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja v tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje.
53.	Mileta MILENKOVIČ, mat. št. 5347, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, neopravičeno izostal z dela, malomarno opravljal svoje delo, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesece in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
54.	Janko LEŠEK, mat. št. 6563, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja v tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje.
55.	Mesud PERVANIČ, mat. št. 4837, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, zamudil na delo ter isti dan zapustil delo med delovnim časom, izrečen ukrep — opomin.
56.	Miroslav GUNA, mat. št. 4800, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, samovoljno zapustil delovno mesto in prinesel pivo, izrečen ukrep — opomin.
57.	Ivan PODLESNIK, mat. št. 5254, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, zapustil delovno mesto, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja,] odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD.
58.	Vahid HAJDAREVIĆ, mat. št, 5689, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep p- opomin.
59.	Igor PAVELŠEK, mat. št. 6606, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
60.	Marjan GRAH, mat. št. 6599, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, _ neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
61.	Franc FAKIN, mat. št. 4788, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, odklonil delo v podaljšanem ča-suj izrečen ukrep opomin.
62.	Radoš POTOKAR, mat. št. 6385,. iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
63.	Suljo SIVAC, mat. št. 4856, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, malomarno opravljal delo, izrečen ukrep opomin.
64.	Anton RAVNIKAR, mat. št. 6428, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD.
65.	Štefan MOGE, mat, št. 3698, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
66.	Gabriel ŠKRABA, mat. št. 4706, iz tozd Tovarna glinice, na sestanku sindikalne skupine žalil sodelavce, izrečen ukrep — opomin.
67.	Milan VODA, mat., št. 6359, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja v tozd Tovarna glinice in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD.
68.	Anton NAHBERGER, mat. št. 1823, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin ini, plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
69.	Janko PŠAJD, mat. št. 5663, iz tozd Predelava aluminija, zamudil na delo, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku
1	'% - enomesečnega OD.
70.	Zdenko BELŠAK, mat. št. 6336, iz tozd Predelava aluminija, zamudil na delo, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 3 % enomesečnega OD.
71.	Marjan KUMER, mat. st, 6019, iz tozd Tovarna glinice, izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku
2	% enomesečnega OD.
72.	Branko VINKLER, mat. št 5310, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesece in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 '% enomesečnega OD.
73.	Zdravko BILANOVIČ, mat. št. 6321, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
74.	Branko SAVIČ, mat. št. 5257, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep1 — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
75.	Milan KOSEC, mat. št. 6362, iz tozd Tovarna glinice, zapustil delovno mesto, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 12 '% enomesečnega OD.
76.	Bojan CIGAN, mat. št. 6491, Dsss, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju, izrečen ukrep v- opomin in pla-
čilo pavšalne odškodnine v znesku 3	% enomesečnega
OD.
77.	Janez PREMOŽIČj mat. št. 1210, Dsss, bil na nadelov-nem mestu v vinjenem stanju, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2 '% enomesečnega OD.
78.	Martin ČOKL, mat. št. 2279, Dsss, prišel na delo v vinjenem stanju, izrečen ukrep •gg opomin.
79.	Janez MIKOLIČ, mat. št. 4046, iz tozd Proizvodnja aluminija, prihajal na delo v vinjenem stanju, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep •—• prenehanje delovnega razmerja v tozd Proizvodnja aluminija in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD.
80.	Anton LEBAR, mat. št. 4190, iz tozd Proizvodnja'aluminija, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju, izrečen ukrep 23. opomin.
mat. št. 4530, iz tozd Proizvod-
81.	Marjan VESENJAK, nja aluminija, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju, ni opravil nalog katere so mu bile naložene, izrečen ukrep -T-; prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesece in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
82.	Jože REŠ, mat. št. 6740, iz tozd Proizvodnja aluminija, bil na delovnem mestu v vinjenem' stanju, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
83.	Franc FAJFARIČ, mat. št. 5422, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep :— prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD.
84.	Stanico MUNDA, mat. št. 5104, iz tozd Proizvodnja aluminija, zapustil delovno organizacijo brez dovoljenja nadrejenega, izrečen ukrep —-opomin.
85.	Stanko ŽERAK, mat. št.
4119,	iz tozd Proizvodnja aluminija, zapustil delovno organizacijo, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev.
86.	Franc ŠOBA, mat. št.
4120,	iz tozd Proizvodnja aluminija, zapustil delovno organizacijo, izrečen ukrep — opomin.
87.	Marjan OVČAR, mat. št. 4954, iz tozd Predelava aluminija, zapustil delo med delovnim časom, izrečen ukrep — javni opomin.
88.	Vjekoslav ŠIREC, mat. št. 6208, iz tozd Promet, zamudil na delo ter istega dne hotel zapustiti delovno organizacijo čez tovarniško ograjo, izrečen ukrep — opomin.
84. Boris MEDVED, mat. št. 6527, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
90.	Marjan KOLAR, mat. št. 6700, iz tozd Promet, neopra-
vičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
91.	Bogdan KERLE, mat. št. 6607, iz tozd Promet, hotel zapustiti delovno organizacijo čez tovarniško ograjo, izrečen ukrep — opomin.
92.	Ivan BAUMAN, mat. št. 5515, iz tozd Vzdrževanje, hotel zapustiti delovno organizacijo čez tovarniško ograjo, izrečen ukrep — opomin.
93.	Alojz GOLOB, mat. št. 2774, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
94.	Jože HLIŠ, mat. št. 5785, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep S-prenehanj e delovnega razmerja v tozd Tovarna glinice in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 '% enomesečnega OD.
95.	Ludvik ŠALAMUN, mat. št. 2841, iz tozd Promet, prišel v delovno organizacijo čez tovarniško ograjo, izrečen ukrep — opomin.
96.	Franc CAFUTA, mat. št; 5496, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep —- opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
97.	Drago HORVAT, mat. št. 4357, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
98.	Miran LIPOVAC, mat. št. 6349, iž tozd Promet/ zapustil delovno organizacijo čez tovarniško ograjo, izrečen ukrep — opomin.
99.	Ivan ZADRAVEC, mat. št. 2415, iz tozd Promet,,zapustil delavno organizacijo čez tovarniško ograjo, izrečen ukrep — opomin.
100.	Martin EMERŠIČ, mat. Št, 6584, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostajal ž dela, izrečen ukrep r-4 opomin.
101.	Janez TOMASINO, mat. št. 6654, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
102.	Janez GEREČNIK, mat. št. 3954, iz tozd Tovarna glinice, malomarno opravljal z žerjavom, izrečen ukrep — opomin.
103.	Štefan SKRBINŠEK, mat. št. 5185, iz tozd Tovarna glinice, malomarno opravljal z žerjavom, izrečen' ukrep |§p opomin.
104.	Franc INTIHAR mat. št. 601, iz tozd Tovarna glinice, ni pregledal delovnih naprav in tako ni ugotovil, da je prišlo do poškodbe na gumi traku 131-2, izrečen ukrep —opomin.
105.	Alojz KOLEDNIK, mat. št. 5471, iz tozd Tovarna glinice, ni pregledal delovnih naprav in tako ni ugotovil, da je prišlo do poškodbe na gumi traku 131-2, izrečen ukrep tgl opomin.
aluminij u
106.	Jože SORŠAK, mat. št. 3335, iz tozd Tovarna glinice, hotel nesti v delovno organizacijo 1 liter žgane pijače, izrečen ukrep — opomin.
107.	Alojz KODRIČ, mat. št. 5781, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep — opomin.
108.	Viktor BIGEC, mat. št. 2651, iz tozd Tovarna glinice, ni opravljal svojega dela, izrečen ukrep — opomin.
109.	Anton VIDOVIČ, mat. št. 4454, tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
110.	Avgust BAUMAN, mat. št. 4903, iz tozd Predelava aluminija, predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — opomin.
111 Franc VIDOVIČ, mat. št. 5473, iz tozd Proizvodnja aluminija, predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — opomin.
112.	Joviča GAJIČ, mat. št. 5841, iz tozd Proizvodnja aluminija, polil z vodo vodijo obrata, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odločeno za dobo 3 mesece.
113.	Srečko KONDRIČ, mat. št. 6681, iz tozd Predelava alumniija, hotel zapustiti delovno organizacijo preko tovarniške ograje, izrečen ukrep — opomin.
114.	Srečko KOZEL, mat. št. 6164, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno Izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
115.	Jože GAJZER, mot. št. 1772, iz tozd Predelava aluminija, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju ter imel vsled tega neopravičen izostanek, izrečen ukrep iSlpapamiin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
116.	Stanko PUKŠIČ, mat. št. 5634, iz tozd Predelava aluminija neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za 3 mesece in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
117.	Stojan SMOLINGER, mat. št. 6393, iz tozd Predelava alumi-minija, zapustil delovno organizacijo preko tovarniške ograje, izrečen ukrep — javni opomin.
118.	Ivan BAUMAN, mat. št. 5515, iz tozd Vzdrževanje, zapustil delovno mesto in hotel domov čez tovarniško ograjo, izrečen ukrep —- opomin.
119.	Jernej TOMASINO, mat. št. 6654, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep é opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
120.	Janez GEREČNIK, mat. št. 3954, iz tozd Tovarna glinice, prišlo do zoribamja v grabilcu žerjava, izrečen ukrep — opornim.
121.	Štefan SKRBINŠEK, mat. št. 5185, iz tozd Tovairna glinice, prišlo do zaribamja v graibillcu žerjava, izrečen ukrep — opomin.
122.	Franc INTIHAR, mat.št. 601, iz tozd Tovorna glinice, ni pregledal delovnih naprav, Izrečen ukrep ei opomin.
123.	Alojz KOLEDNIK, mat. št. 5471, iz tozd Tovarna glinice, mi pregledal delovnih naprav, izrečen ukrep •— opomin.
124.	Drago HORVAT, mat. št. 4357, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
125.	Viktor BIGEC, mat. št. 2651, 'iz tozd Tovairna glinice, ni opravljal dela do konca delovnega časa, izrečen ukrep — opomin.
126.	Jože HLIŠ, mat. št. 5785, iz tozd Tovairna glinice, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep1®- prenehanje delovnega razmerja ni plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD.
127.	Franc CAFUTA, mat. št. 5496, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
128.	Jože SORŠAK, mat. št. 3335, iz tozd Tovarna glinice, hotel nesti v delovno organizacijo 1 liter žgane pijače, izrečen ukrep — javni opomin.
129.	Martin EMERŠIČ, mat. št. 6584, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — opomin.
130.	Alojz KODRIČ, mat. št. 5781, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep — opomin.
ZAHVALE
Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam TOZD KK za darilo in izrečene poslovilne besede.
Istočasno jim želim srečno in uspešno leto 1985.
Stanko PRAPOTNIK
131.	Alojz GOLOB, mat. št. 2774, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
132.	Marjan KOLAR, mat. št. 6700, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin In plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
133.	Bogdan KERLE, mat. št. 6607, iz tozd Promet, hotel oditi domov čez tovarniško ograjo, izrečen ukrep — opomin.
134.	Ivan ZADRAVEC, mat. št. 2415, 'iz tozd Promet, odšel domov preko tovarniške ograje, izrečen ukrep — opomin.
135.	Miran LIPOVAC, mat. št. 6349, iz tozd Promet, odšel domov preko tovarniške ograje, izrečen ukrep — o,po min.
136.	Štefan MAHORIČ, mat. št. 5171, iz tozd Proizvodnja aluminija, prišel na delo v vinjenem stanju, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
137.	Janez ZELENJAK, mat. št. 5126, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela,
Spoštovani !
Vam in vsem vašim sodelavcem bi so nam omogočili izvedbo ankete »Dinamika samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah« v vaši organizaciji se najlepše zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje. P.rav tako pa se zahvaljujemo vsem delavcem, ki so sodelovali pri izpolnjevanju vprašalnikov.
izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
138.	Anton MEDVED, mat. št. 3453, iz tozd Proizvodnja aluminija, protipravno prilastil delovna sredstva, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev.
139.	Janez VINKLER, mat. št. 4354, iz tozd Vzdrževanje, se ni javil po končanem delu svojemu predpostavljenemu delavcu, izrečen ukrep — opomin.
140.	Branko ŠTRUCL, mat. št. 4488, iz tozd Vzdrževanje, po končanem delu se ni javil svojemu predpostavljenemu delavcu, izrečen ukrep — opomin.
141.	Bojam ŠINKO, mat. št. 6100, iz tozd Vzdrževanje, odklonil delo, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesece.
142.	Mihael KRUŠIČ, mat. št. 2248, ;iz Delovne skupnosti skupnih služb, hotel odtujiti iz delovne organizacije razni material, .izrečen ukrep — opornim.
143.	Ristov KRSTE, mat. št. 6312, Iz delovne skupnosti skupnih služb, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju, izrečen ukrep se- opomin.
Rezultate opravljene ankete vàm bomo poslali takoj, ko jih bomo obdelali.
S tovariškimi pozdravi!
Raziskovalni center za samoupravljanje
Ob smrti matere se zahvaljujem vsem sodelavcem za venec in izrečena sožalja.
Viktor BIGEC
aluminij 12
Nezgode pri delu
OKTOBER
	Na delu	Na poti	Skupaj
TOZD Glinica	3	1	4
IOZD Proizvodnja (aluminija	7	1	8
TOZD Predelava aluminija	6	0	6
IOZD Vzdrževanje	4	0	4
TOZD Kontrola kvalitete	2	0	2
TOZD Promet	1 ■ '	0	1
DS SS -B ODP	1	0	1
Sk u p a j :	24	2	26
VZROKI NEZGOD: neravna tla, stopnice, ventil, ventilator, prebi-jalec .skorje, . črpalki I lomeč —r voziček, črpolinia čev, el. peč, pl. celica, ročno orodje, al. odlitek, livni stroj, vžigalnik za plin,'delovni kanal, železniški: vagom; konzervna pločevina.
TOZD GLINICA
1.	Mohorko Zvonko, mat. št. 6505, roj. 26. i,10. 1963, stanujoč Tovarniška 14 —Kidričevo, zaposlen v TOZD GlSca -m rdeči del, se. je poškodoval 5. oktobra. Pri rednem pregledu batnih črpalk je opazil, da ma južni črpalki vleče ventilator tesnila zračnega filtra v notranjost. Ker je skušal tesnilo zadržati, se je z roko preveč približal peresom ventalatar-ja, ki so mu poškodovala konce prstov. Utrpel je vreznine prstov desne roke.
2.	VUGRINEC JOŽE, irnat. št. 4709, roj. 19. 3. 1957, stanujoč Tovarniška 14 Kidričevo, zaposlen v TOZD Glinica ■—• beli del, se je poškodoval 3. oktobra, Bri odpiranju .ventila z verigo v beli fil-trirnici se je kolo z verigo snelo z vretena ventila in padlo ponesrečencu po roki. Utrpel je močan udarec zapestja desne roke.
3.	Kumer Marjam, mat. št. 6019, roj. 14. 11. 1961, stanujoč Murnova 2, zaposlen >v TOZD Glinica — Kotlarna, se je poškodoval 20. aktohra. Med .izpihovainjem kotlov mu je na stopnicah spodrsnilo pri čemer si je zvil gleženj leve noge,
4.	Poharič Jože, .mat. št. 2419, roj. 19. 2. 1936, stanujoč Jame-žovoi 16, zaposlen v TOZD Glinica ;•—- beli del, se je poškodoval
2.	oktobra. Na poti v službo po gozdni poti od doma v Janežov-cih mu je na drevesni korenini, ki je štrlela iz zemlje spodrsnilo in je padel na koleno. Pri padcu si je poškodoval koleno leve noge.
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
1.	Kunič Milam, mat. št. 4605, roj...4. 3. 1955, stanujoč Potrčeva 44, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 10. oktobra. Pri črpanju peči 219, je anoda, ki je bila zapečena zdrsnila i.n pri zdrsu izrinila nekoliko topila do roka ka-tode ter premaknila črpalno cev. Ponesrečenec je sodelavcu hotel pomov.no namestiti cev v peč na ta način, da si je ma topilo položil desko na katero je pozneje stopil. Pri nameščanju cevi se je deska vnela, zaradi česar se mu je v,nel spodnji del hlačnice in. je utrpel opeklino nad gležnjem leve noge.
Vzrok: Neprimeren način dela.
2.	Kolarič Stanislav, mat. št.
6357, roj. 30. 7. 1962, stanujoč Mestni vrh 94, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija HA, se je poškodoval 10. oktobra. Ponesrečenec j,e šel po nalogu izmeno-vódje zategovat spone na klii.niih na el. celici št. 428. Pri vstopu na severnem delu A strani me je na zbiralnem plinskem obroču spodrsnilo in mu je noga zdrsnila v tqpilo. Utrpel je opekline gležnja desne noge. ;'
Vzrok: Neurejen sestop k peči.
3.	Kurbus Branko, mat. št. 5500, roj. 14. 12. 1953, stanujoč Ul. 25 maja 8, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija HB, se je poškodoval 3. oktobra. Pri hoji po stopnicah navzgor v garderobne prostore HB mu je na stopnicah spodrsnilo in je padel. Pri padcu je z levo nogo udaril po stopnici pri čemer je utrpel mo-mam udarec stopala leve noge.
4.	Bakač Viktor, mat. št. 6263, roj. 2. 7. 1959, stanujoč Dannava 2/c; zaposlen v TOZD proizvodnja aluminija HA, se je poško-dova 311. oktobra. Pri vstavljanju črpalme cevi v peč mu je cev stisnila mezinec desne roke ob lonec. Utrpel je udarec im odrgnino po mezincu Jeve roke.
5.	Ranfl Branko, mat. št. 5477, roj. 22. 5. 1958, stanujoč Podvinci 122, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija HB, se je poškodoval 11. oktobra. Pni pripravi črpalnega lonca za črpanje aluminija mu je padla črpalna cev ha nogo pri čemer je utrpel močan udarec po nartu leve noge.
6.	Krajnc Vincenc, mat. št. 4436, roj. 21. 5. 1954, stanujoč Bukovci 182, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 20. oktobra. Pri vstavljanju klinov v glavo pnevmatskega prebijalca skorje mu je stisnilo kazalec leve rake med klin in glavo prebijalca.
7.	Markotič Petar, mat. št. 6209, roj. 17. 6, 1960, stanujoč Hrvatski trg 2, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala B, se je poškodoval 29. oktobra. Pri postavljanju traktorja z. loncem za črpanje al., je voznik zapeljal na tleh ležeči leseni drog za ugašanje efekta. Zaradi tega je voznik zapel j,Oj) nekoliko nazaj, ravno v trenutku, ko je ponesrečenec postavljal baterijo za merjenje nivoja kovine. Ker ipnesreče-mec premika ni opazil mu je kolo vozička zapeljalo po prstih desne noge.
8.	Horvat Ivan, mat. št. 4187, roj. 8. 6. 1953, stanujoč Zg. Hajdina 201 /a, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija HA, se je poškodoval 5. oktobra. Ponesrečenec je preizkušal pnevmatski
prebijalee skorje. Pri vzvratni vožnji se je zaletel v stojalo pri čemer mu je stisnilo prste med sedež, za katerega se je z roko držal psi vzvratni vožnji in stojalom. Utrpel je zlom prstanca le? ve roke. ■
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA
1.	Cafuta Ivan, mat. št. 4106, roj. 20. 10. 1953, stanujoč Zg. Pristava. 43, zaposlen v TOZD Predelava aluminija, stara livarna, se je poškodoval 12. oktobra. Ponesrečenec je na 1 A poči odpiral livni stroj. Ko je dvignil livno kdkilo je z roko prijel okroglice, ki so se nagnile in mu je stisnilo dlan desne roke ob livni stroj.
2.	Šeliga Stanislav, mat. št. 4444, roj. 22. 10. 1953, stanujoč Stogovci 47, zaposlen v TOZD Predelava aluminija nova livarna, se je poškodoval 5. oktobra. Pri nastavljanju T formata na W3 livnem stroju je prišlo do eksplozije. pri čemer je tekoči aluminij ponesrečenca opekel po obrazu Ifkvratu.
3.	Bauman Avgust, mat. št. 4902, roj. 28. 7. 1947, stanujoč Kolarovec n. h., zaposlen v TOZD Predelava aluminija stara livarna, se je poškodoval 4. oktobra. Ponesrečenec je na 1 A peči zbiral okroglice. /Pri-odpiranju livne kobile je z roko želel pridrževat: okroglice, da ne bi padle. Kljub zridrževanju so se okroglice nagnile in ponesrečencu stasnile roko v zapestju.
4.	Sagadin Leopold, mt. št. 3865, roji 11. 6. 1943, stanujoč Medvedce 16, zaiposlen v TOZD predelava aluminija, nova livarna, se je poškodoval 4. oktobra. Ponesrečenec je prelagal aluminijaste- hlebčke. Med delom mu je hlebček zdrsnil .iz rok in ga udaril po palcu desne roke.
5.	Bauman Ferdo, mat. št. 6541, roj. 6. 5. 1957, stanujoč Lovrenc na Dr. p. 126, zoposlen v TOZD Predelava aluminija, se je poškodoval 27. oktobra. Delovna nezgoda se je pripetila v novi livarni. Pri odrezu žice z ročnimi vzvodnimi škarjami si je poškodovanec stisnil kazalec elve roke.
Vzrok: Nezanesljiv način dela posameznika.
6.	Cafuta Stanislav, mat. št. 5612, roj. 5. 5. 1938, stanujoč Skorba 57, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — stara livarna, se je poškodoval 16. oktobra. Ponesrečenec je z rapato nakla-
dal silicij in se pri tem zaskalil na poškodovanem ročaju lopate med kazalcem in palcem desne roke.
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	Mohorko Branko, mat. št. 4416, roj. -16. 1. 1955, stanujoč Apače 284, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — Strojno, se je poškodoval 22. oktobra. Delovna nezgoda se je pripetila v separaciji. Pri žaganju cevi v 9. avtoklavu oz. pri prižiganju plamen-skega rezilnika si.,je opekel zapestje na levi roki.
Vzrok: Neprimerni vžigalniki, za plin.
2.	Korže Mo,jan, mat. št. 4030, roj. 31. 10. 1948, stanujoč Majšperk 109, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 15. oktobra. Pri demontaži anodo na el. celici 727 mu je spodrsnilo in pri tem padel. Pri padcu si je ’poškodoval komolec na levi roki.
3.	Malonič Gorazd, mat. št. roj. 6. 5. 1963, stanujoč Kajuhova 13, Kidričevo, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 31. oktobra. Delovna nezgoda -se je pripetila v elektrolizi B. Pri demontaži gorilca na 626 peči mu je padel spodnji del gorilca na palec leve roke.
4.	Grabar Franc, mat. št. 4602, roj. 9. 5. 1953, .stanujoč Kraigherjeva 11, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 12. oktobra. Nezgoda se je pripetila v elektrolizi B. Pri demontaži’ ločilnih stikal ,na el. peči 811 z mostnih dvigalom, je poškodovancu stisnilo mezinec na levi roki.
Vzrok: Zaradi nihanja in delovanja magnetnega polja sta kavlja udarila skupaj ih pri tem stisnila poškodovancu 5 prst leve roke.
TOZD PROMET
1.	Štuhec Drago, mat. št. 5907, roj. 30. 9. 1961, stanujoč Lunovec 19, zaposlen v TOZD Promet — transport, se je poškodoval 1. oktobra. Pri čiščenju vagonov oz. pri izstopu iz vagona na železniško tračnico si je poškodoval gleženj na levi.nogi.
2.	Koderman Jakob, mat. št. 3420, roj. 16. 7. 1944, stanujoč Zagrebška 112, zaposlen v TOZD Promet, se je poškodoval 1. oktobra. Delovna nezgoda se jri pripetila v mehanični delavnici. Pri vstopu v delovni ka.nal mu je
aluminij n
spodrsniilo, zaradi česar si je zvil levo nogo v kolenu.
TOZD KONTROLA KVALITETE
1.	Kirbiš Martin, mat. št. 3642, roj. 29. 11. 1944, stanujoč Pobrežje 72, zaposlen v TOZD Kontrola kvalitete, se je poškodoval
9.	oktobra. Pri jemanju vzorca vode v kotlarni mu je na .mokrih stopnicah spodrsnilo in je padel. Pri padcu si je zvil gleženj desne noge.
DS SKUPNIH SLUŽB
1.	Horvat Terezija, mat. št.
3922, roj. 28. 9. 1948, stanujoča Kajuhova 12 — Kidričevo, zaposlena v DS SS — obrat družbene prehrane, se je poškodovala 20. oktobra. Delovna nezgoda se je pripetila v obratu družbene prehrane. Pri odpiranju 'konzerve s kuhinjskim nožem se je imenovana vrezala na pločevini konzerve.
Ponesrečenka si je porezala prst na levi roki.
Frančka Zajšek
NOVEMBER
	Na delu	Na poti	Skupaj
TOZD Glinica	3	0	3
TOZD Proizvodnja aluminija	6	0	6
TOZD Predelava aluminija	2	1	3
TOZD Vzdrževanje	1	1	2
TOZD Kontrola -kvalitete	0	1	1
TOZD Promet	2	0	2
DS skupnih služb	2	0	2
Sk u p a j :	16	3	19
VZROKI NEZGOD: dvigalo, stopnice, spolzka tla, vroča glinica, vroča voda, črpalnr lonec, če-poina cev, el. peč, elektrolit, talilna peč, avtobus, ročno orodje, cestišče, nakladalec POCKLAIN, jeklena plošča.
TOZD GLINICA
1.	Predovnik Dušan, .mat. št. 4208, roj. 1. 10. 1952, stanujoč Kajuhova 11, Kidričevo, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — tekoče vzdrževanje, se je .poškodoval 25. novembra. Ponesrečenec je zamenjeval plašč .na 4. hruški 2. membranske črpalke. Pri privezovanju bremena .mu je stisnilo mezinec leve roke med kavelj in pokrov.
2.	Zajc Ivan, mat. št. 2730, roj. 23. 2. 1934, stanujoč Apače 282, zaposlen v TOZD Glinica — beli del, se je 'poškodoval 1. novembra. Pri boji .po stopnicah nad rezervoarjem za redki lug mu je spodrsnilo in je padel. Pri padcu se je udaril po levi strani prsnega koša.
3.	Kozel Franc, mat. št. 695, roj. 31. 1. 1921, stanujoč Tovarniška cesta 18, zaposlen v TOZD Glinica T-» beli del, se je poškodoval 5. novembra. Po prihodu v službo mu je v sanitarnih prostorih na mokrih telh spodrsnilo in je padel. Pri padcu si je poškodoval (udaril) koleno leve noge.
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
1.	Vajsbaher Jožef, mat. št. 6137, roj. 27. 3. 1961, zaposlen v TOZD Proizvodnja HB, se je poškodoval 8. novembra. Pri prebijanju el. peči št. 619, da bi pozneje vstavil čnpalno cev za črpanje aluminija, je brizgnila gliini-za iz peči ponesrečencu po nogah.
Utrpel je opekline narta leve .noge.
2.	Širovnik Ludvik, mat. št. 5979, roj. 21. 8. 1943, stanujoč Naraplje 27, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 14. novembra. Med tuširanjem po končanem delu v sanitarnih prostorih HA mu je iznenada iz neznanega vzroka iz tuša pritekla vroča voda. Utrpel je opekline po glavi (lasišču).
3.	Arnuš Franc, mat. št. 5410, roj. 1. 10. 1059, stanujoč Obrež 42, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 24. .novembra. Pri čiščenju črpalnega lonca z jeklenim drogom je z levo roko udaril ob rob lonca. Utrpel je udarec po kazalcu leve roke.
4.	Zakelšek Jože, mat. št. 4586, roj. 21. 2. 1955, stanujoč Arbei-terjeva 7 — Ptuj, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija, Hala B, se je (poškodoval 30. novembra. Pri črpanju el. peči 531 je nastavljal čnpalno cev v loncu. Iznenada se je cev snela z vrvi ter padla ponesrečencu po roki. Utrpel je udarec po zapestju desne roke.
5.	Reihss Danilo, mat. št. 6550, roj. 27. 6. 1957, stanujoč Dolga lesa 2, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija HB, se je poškodoval 7. novembra. Pri nabijanju zagozd na el. celici 637 mu. je na plašču anode spodrsnilo pni čemer je .izgubil ravnovesje in z roko udaril po zagozdi kli. na. Utrpel je udarec po mezincu desne roke.
6.	Ritonja Miran, mat. št. 6553, roj. 15. 11. 1961, stanujoč Har-dek 41, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija HA, se je poškodoval 23. novembra. Ponesrečenec je pomagal pri čiščenju el. peči št. 638. Pri tem opravilu je pršilo do brizga tekočega elektrolita pri čemer je ponesrečenec utrpel opekline po vratu.
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA
1.	Hriberšek Ludvik, mat. št. 6683, roj. 28. 4. 1965, stanujoč Lešnica 46, zaposlen v TOZD predelava aluminija — nova livarna se je poškodoval 21. novembra. Ponesrečenec je z odpadnim aluminijem zalagal talilno peč S-3. Ko je' z viličarjem potiskal T format v talino je zarodi vlažnosti prišlo do eksplozije, pri čemer je tekoči aluminij opekel ponesrečenca po podlak-tu leve roke in čelu.
2.	Žlaus Franc, mat. št. 3796, roj. 26. 2. 1948, stanujoč Podlože 38/a, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — nova livarna se je poškodoval 13. novembra. Ponesrečenec je stopil iz
avtobusa, ko je šel iz službe na postaji v Podložah. Ko je sestopil iz avtobusa je nerodno stopil na robnik in mu je leva noga klecnila v kolenu.
3.	Vogrinec Marjan, mat. št. 5925, roj. 10. 8. 1959, stanujoč Gerečja vas 74, zaposlen v TOZD predelava aluminija — nova livarna, se je poškodoval 1. novembra. Ponesrečenec je utrpel opeklino po zapestju leve roke, ter narta desne noge, ko je zalagal S 3 peč z odpadnim materialom in je iz peči brizgnil tekoči aluminij.
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	Turk Jože, .mat. št. 5658, roj. 13. 5. 1960, stanujoč Lovrenc na Dr. p. 67, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 23. novembra. Pri izdelovanju spon za strešno kritino elektrolize B je z ročnim kladivom teže cca 1,5 kg upogibal pocinkani valjenec ter si pri tem nategnil kite na desni roki.
2.	Šuligoj Karel, mat. št. 6257, roj. 10. 4. 1964, stanujoč Apače 59, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — elektro, se je poškodoval 21. novembra. Poškodovanec se je peljal s kolesom s pomožnim motorjem na delo. Na cesti Apače — Kidričevo je (poškodovanec padel ter si pri tem poškodoval mezinec na levi roki.
Vzrok: Pri srečanju z drugim vozilom je zapeljal na g-ramozi-rano bankino.
TOZD KONTROLA KVALITETE
1. Mohorko Franc, mat. št. 4268, roj. 20. 12. 1935, stanujoč Sitež 12 — Majšperk, zaposlen v TOZD Kontrola kvalitete, se je poškodoval 26. novembra. Nezgoda se je pripetila na poti na delo. Poškodovanec se je peljal s kolesom s pomožnim motorjem, ter je na cesti Žetale — Majšperk (padel po cestišču. Pri padcu si je poškodoval koleno leve noge.
Vzrok: Na novo gromozi.rana in nepotlačena cesta.
TOZD PROMET
1.	Kmetec Jože, mat. št. 2459, roj. 20. 5. 1931, stanujoč Kuaig-herjeva 18, Kidričevo, zaposlen v TOZD Promet — mehanična delavnica, se je poškodoval 12. novembra. Delovna nezgoda se je pripetila v mehanični delavnici. Pri demontaži hidravličnega valja na nakladalcu Pocklain mu je ta padel iz rok in mu pri tem stisnil 3. prst na levi roki.
2.	Štumberger Marjan, mat. št. 4152, roj. 28. 11. 1952, stanujoč Kraigherjeva 22, zaposlen v TOZD Promet — transport, se je poškodoval 7. novembra. Pri polaganju jeklene plošče, ki služi za prehodni most Iz železniškega vagona na razkiadalno ploščad mu je ta padla na stopalo leve noge.
DS SKUPNIH SLUŽB
1.	Kmetec Bernarda, mat. št. 4913, roj. 14. 4. 1957, stanujoča Kraigherjeva 24 — Kidričevo, zaposlena v DS SS v obratu družbene prebrane, se je poškodovala 14. novembra. Nezgoda se je (pripetilo v prostorih obrata družbene prehrane. Ponesrečenka je na spolzkih tleh padla. Medtem se je z levo roko oprijela ročaja kotla, ter sl pri tem opekla sredinec lin prstanec leve roke.
2.	Škarja Ankica, mat. št. 4593, roj. 25. 3. 1949, stanujoča Kraigherjeva 9 — Kidričevo, zaposlena v DS SS — splošna služba, se je poškodovala 12. novembra. Ponesrečenka je prenašala mleko iz strojne delavnice v garderobo vzdrževanja. Ko je mleko prinesla na delilno mesto se ji je na spolzkih tleh spodrsnilo nakar je padla. Pri padcu si je poškodovala desno niogo v kolenu.
Frančka Zajšek
ZAHVALE
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi očeta in -moža Slavka PETROVIČA, vodje anodne skupine, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali venec in cvetje. Še posebno toplo se zahvaljujemo vsem sodelavcem dnevne izmene HA in OOS za nesebično pomoč v -najtežjih trenutkih. Enako se zahvaljujemo godbi na -pihala in pevskemu zboru TGA, Osnovni šoli »Boris Kidrič« Kidričevo, hišnemu svetu, govornikoma in vsem sodelavcem za častno stražo In organizacijo pogreba.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči žena in otroci
Ob smrti Alojza HABJANIČA, upokojenca TOZD Tovarna glinice, se iskreno zahvaljujemo nekdanjim sodelavcem In sindikatu tozda za pomoč in cvetje.
Vsi njegovi
Z bolečino v srcih se dan za dnem vse bolj zavedamo krute resnice, da smo za vedno izgubili našega -najdražjega moža, -očeta im sina Martina RODOŠKA iz TOZD Vzdrževanje.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku pomagali, z -nami čutili bolečino in nam izrazili sožalje, daroval! vence in cvetje.
Posebej se zahvaljujemo predstavnikom TOZD Vzdrževanje za izrečene poslovilne besede ter vsem sodelavcem, pevcem, godbi im OO sindikata. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena, otroka in mama
O-b iprerani in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, -mame im sestre KATICE GEGIČ, se zahvaljujemo vsem sodelavcem DSSS, FRS in vsem iz DO, ki so jo (pospremili mg njeni zadnji poti, ji darovali cvetje ali kakorkoli počastili njen spomin.
Hvala godbi na pihala in pevskemu zboru TGA.
mož Peter, hčerka ter sin, vnuki im b-rat Ivan z družino
aluminij h
Iznajditeljstvo
INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 429 z naslovom »MAZANJE LEŽAJEV PODPORNIH VALJČKOV NA RAVNALNEM STROJU — LINIJA OZKI AL TRAK« je pripraviT inovator ŠIMENKO EdifTKV ključavničar iz TOZD Vzdrževanje.
V	TOZD Predelava aluihiinija imajo na iliiriiji za izdelavo rondic ravnal™ stroj, ki služi za ravnanje Al traku. Na tem stroju so podporni valjčki, na katerih je treba pogosto zamenjevati ležaje, tki so posebne izvedbe im iz uvoza. Ti ležaji niso poceni, zato je avtor predlagal, da bi na ležaje montirali mazalne priključke, saj so ležaji 'izdelani tako, da se lahko mažejo. Skozi osovino je potrebno izdelati odprtino v vzdolžni in prečni smeri ter montirati mazalne priključke.
V	TOZD Vzdrževanje so ugodno ocenili inovatorjev predlog. Navedena pomanjkljivost je pravzaprav konstrukcijska napaka, ki so jo na inovatorjev predlog odpravi liriffil
Komisija za inventivno dejavnost ii n DS TOZD Predelava aluminija sta soglašala s predlogom, ki ga je pripravila služba, namreč, da je predlog koristen in da pripada zanj avtorju enkratna nagrada v znesku 1.500,00 din.
Avtorju smo nagrado že nakazali.
INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 420 z naslovom »PRESTAVITEV ELEK-TROINSTALACIJE IN PREDELAVA ČISTILNIH FILTROV NA EL. MOTORJIH PRI LINIJI SECIM« je prijavil inovator Franjo ŠKVORC, VKV elektrarn eh arnik iz TOZD Vzdrževa nje.
V	TOZD Predelava aluminija so elektromotorji za pogon valjev na liniji SECIM za izdelavo žice opremljeni z ventilatorji za dodatno hlajenje. Hladilni zrak vstopa v elektromotor skozi.čistilni filter. Filtri so bili vgrajeni tako. da so vstopne odprtine obrnjene navzgor. V takem položaju so bili filtri močno izpostavljeni škodljivim emulzijskim hlapom in prahu iz livarne. Hlapi in kapljice emulzije so direktno padali na filter in s pomočjo vleka .ventilatorja potovali skozi el. motor ter na ta način škodljivo vplivati na izolacijsko stanje elektro motorja ter na prehodno upornost med koiektorjem in ščetkami. Na dnu elektromotorja so se kapljice emulzije zbirale, nivo pa se je nevarno približeval navitju.
Avtor je predlagal, da bi filtre obrnili tako, da bi bile vstopne odprtine spodaj. Na ta način bi se izognili direktnemu padanju kapljič emulzije v elektro motor, delno bi se izognili tudi hlapom. Zaradi obrnjenih filtrov pa je bilo potrebno prestaviti priklop el. motorja za ventilator.
V	TOZD Predelava aluminija so predlog realizirali.
Strokovni team v TOZD Vzdrževanje je ocenil, da je predlog upravičeno realiziran, saj se v 'notranjosti el. 'motorja ne zbira več emulzije, vendar smatrajo, da je rešitev le delna. Za normalno delovanje zelo dragih eno-
smernih motorjev je namreč nujno potrebno preprečiti vsako prelivanje emulzije ali olja v notranjost el. motorja. Zato so predlagali, da se izdela zaščita na vertikalno steno pri valjih in vlečna napa za odvlek hlapov emulzije.
Na osnovi navedenega je Služba za inventivno dejavnost pripravila predlog, da se inventivni predlog sprejme kot koristni predlog, avtorju pa se izplača enkratna nagrada v znesku
2.000,00 din. Komisija za inv. dejavnost in DS TOZD Predelava sta ta predlog potrdila. Nagrado smo avtorju nakazali.
INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 416 z naslovom »SPREMEMBA IN ZAMENJAVA ELEKTRO OPREME NA LURGI FILTRIH« sta prijavila inovatorja GASPARIČ Slavko in VINCETIČ Ivan, VKV elektromehanika iz TOZD Vzdrževanje.
Avtorja sta zaradi zastarelosti elektro opreme in težav z vzdrževanjem in še posebej z nabavo iz uvoza, zamenjala kompletno instalacijo in uvožena stikala na Lurgi filtrih z opremo iz domače proizvodnje.
Stara oprema je delovala od začetka obratovanja in je bila v celoti uvožena. Po tolikih letih pa nekaterih stikal sploh ni več v proizvodnji. Zaradi iztrošenosti je bila oprema na Lurgi filtrih vprašljive obratovalne varnosti, zato so v TOZD Vzdrževanje zahtevali od Tehnološke priprave dela predlog za zamenjavo. Ker pb TPD ni podala rešitve problema, sta rešitev predlagala avtorja.
V TOZD Vzdrževanje so njun predlog realizirali. Za normalno delovanje Lurgi filtrov je sedaj potrebno le normalno preventivno vzdrževanje.
Gospodarske koristi, ki jo prinaša navedeni inventivni predlog, ni možno izračunati, ker ni podatkov, koliko bi stala nova oprema iz uvoza, zato je Služba za Inventivno dejavnost pripravila nredloq posebnega plačila v obliki enkratne nagrade. Vsak avtor bi naj po tem predlogu pre-iel enkratno nagrado v znesku
5.806,00	din.
Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD Tovarna glinice, kjer predlog uporabljajo, sta z višino nagrade soglašala. Z avtorjema smo sklenili pogodbo o uporabi njunega koristnega predloga in jiiima izplačali nagrado.
INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 412 z naslovom »PRIPRAVA ZA VARNO DELO NA LIVNEM STROJU ZA VLIVANJE ŽICE« sta prijavila Inovatorja Franjo PETEK, KV livar, skupinovodja v TOZD Predelava aluminija in Franc ORNIK, KV ključavničar iz TOZD Predelava aluminija.
Na livnem stroju linije SECIM za vlivanje žice je potrebno po vsakem končanem vlivanju, odnosno pred vsako ponovno nastavitvijo očistiti livno kolo. To pomeni, da je treba odstraniti nečistoče iz utora livnega kolesa, kot tudi vodni kamen ob
strani. Ročno poliranje je nevarno in nepopolno, posebno na zunanjem delu livnega kolesa, kjer je vodni kamen.
Avtorja sta predlagala, da bi čiščenje izvedli s posebno pripravo. Nastavitev te priprave je enostavna in efektna. Po enakem principu je Izvedeno tudi čiščenje jeklenega traku. Priprava je izdelana tako, da je možno poliranje zgornjega in spodnjega dela jeklenega traku. Naredila sta tudi podporo za zgornje kolo, da je iznenađen padec kolesa nemogoč in tako še bolj zavarovala delavca pni stroju.
V	TOZD Predelava niso bili posebno navdušeni nad izvedbo predloga. Smatrali so, da predpisi o varstvu pri delu v nobenem primeru ne dopuščajo čiščenja na livnem kolesu v gibajočem stanju. Nadalje so menili, da mora biti .mehčalec vode, ki je na tem sistemu litja, tako vzdrževan, da prepreči nabiranje vodnega kamna. Kolikor pa se leta eventuelno le nabere, se livno ko lo izfcislini.
Za mnenje smo prosili še Službo za varnost pri delu in dobili odgovor, da v kolikor se naprava montira v mirujočem stanju stroja 'in med čiščenjem ni potrebno .posegati v stroj, je zagotovljena varnost delavca. S strani varnostnih ukrepov torej ni zadržkov za .realizacijo predloga.
Na predlog Službe za inventivno dejavnost je komisija pred-laqala delavskemu svetu TOZD Predelava aluminija, da sprejme inventivni predlog kot koristni predlog, avtorjema pa dodeli enkratno nagrado vsakemu v znesku
1.500,00	din. Delavski svet je ta predlog potrdil. Nagrado smo nakazali.
INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 396 z naslovom »IZBOLJŠAN POSTOPEK OBDELAVE ODLITKA — POKROV ZAGANJANJE NAPRAVE TOMOS« je prijavil Inovator Drago BRINAR, strojni delovodja, vodja izmene čistilnice v TOZD LLBK Trbovlje.
Inovator je predlagal, da odlitkov »pokrov zaganjalne naprave TOMOS ne bi več brusili s pnevmatskim biaiksom, kot so to prvotno počeli, ampak bi srh restali na vrtalnem stroju. Povečanega srha namreč ni bilo moč kvalitetno očistiti, z novim načinom dela pa je postopek čiščenja neprimerno hitrejši in kvalitetnejši.
V	TOZD LLBK so ocenili, da je predlog koristen. Za njegovo realizacijo so bili potrebni neznatni stroški. Za avtorja so predlagali enkratno nagrado.
Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD LLBK sta potrdila predlog Službe za inventivno dejavnost, da se inventivni predlog sprejme kot koristen, avtorju pa izplača nagrada v enkratnem znesku 2.500,00 din.
Nagrado smo avtorju že naka-. zali.
INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 362 z naslovom: »OBNOVA ZAGOZDE ZA PRITRDITEV PODALJŠKA ANODNEGA KLINA V HALI B«
je prijavil inovator Zvonko KLAJ-DERIČ, VKV ključavničar, vodja delavnice II v TOZD Vzdrževanje.
Inovator je predlagal, do bi obnavljali zagozde za pritrditev podaljška anodnega klina v hali B. Uničen nastavek zagozde za pritrditev klina bi nadomestili z novim nastavkom, katerega bi pnivarrli na odrezani del zagozde.
Strokovne službe v TOZD Vzdrževanje so ugotovile, da so stroški za obnovo zagozde po inventivnem predlogu sicer nižji od stroškov za 'izdelavo novih zagozd, vendar pa nove zagozde izdelujejo po ustaljenem postopku, za obnavljanje zagozd pa potrebujejo novo delovno silo. Obnova po inventivnem predlogu bi prišla v poštev le, če bi zmanjkalo novega materiala za izdelavo zagozd, zagozde pa bi nujno potrebovali.
Na podlagi gornjih ugotovitev je Služba za inventivno dejavnost pripravila oredlog, da prejme inovator enkratno nagrado v višini 3.000,00 din za svoj predlog, delavski svet TOZD Vzdrževanje pa zadolži vodstvo TOZD Vzdrževanje, da zbirajo stare zagozde za obnovo in jih v določenih časovnih presledkih obnovijo.
Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD Vzdrževanje sta se .s takim predlogom strinjala. Inventivni predlog je sprejet kot koristni predlog. Avtorju smo nakazali enkratno nagrado.
INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 259 z naslovom: »ZAMENJAVA VENTILOV NA CEVOVODIH ZA PREČRPAVANJE SUSPENZIJE NA CIKLONE V BELI FILTRIRNICI« sta prjavila inovatorja Stanko PUL-KO, dipl. organizator »n Ivan MESARIČ, VKV ključavničar iz TOZD Vzdrževanje.
Na ciklonih v beli filtri mici v TOZD Tovarna glinice so bili na cevovodih montirani različni ventili, vendar se zaradi abrazivno-sti suspenzije ni obnesla nobena vrsta. Nekateri so vzdržali le od 3—6 dni, nekateri do tri tedne. Zaradi močne obrabe pa je nastala že kritjčna situacija zaradi pomanjkanja ventilov.
Avtorja sta ob priliki, ko sta pregledovala material v glavnem skladišču, prišla na idejo, da bi namesto ventilov .uporabila pipe, ki jih je bilo na zalogi 70 komadov in šo bile ostanek investicij. Z 'idejo sta seznanila vodstvo TOZD Tovarne glinice in dobila soglasje, da poskusno montirata eno pipo namesto ventila v ciklonih. Poizkus je bil opravljen, pipa je 'Vzdržala skoraj pet mesecev. Iz navedenega je razvidno, da bo možno ventile zamenjevati s pipami, ki so na zalogi, skoraj 10 let, neprimerno lažja pa je tudi menjava.
Avtorja sta inventivni predlog prijavila oktobra 1981, poskuse s pipami pa so vršili do junija 1983. V tem času so porabili 14 pip, kar pomeni, da ena pipa vzdrži povprečno 3,6 meseca.
aluminij 15
Delajmo varno
Varnostni ukrepi pri delu s trikloretilenom
Služba za inventivna dejavnost je pripravila izračun gospodarske koristi za čas od 1. 5. 1981 do 31.	12.	1983 v znesku
1.978.145.00	din in posebno plačilo avtorjema v skupnem znesku
141.077.00	din, oz. Stanku Pulku 60, Ivanu Mesariču pa 40 % tega zneska.
Gospodarsko korist i.n iz nje izvirajoče posebno plačilo bi naj po predlogu službe spremljali in izračunavali 5 let.
Komisija za inventivno dejavnost se je s predlogom strinjala, delavski svet TOZD Tovarna glinice pa je smatral, da je z izplačilom posebnega plačila za čas uporabe tehnične izboljšave od 1. 5. 1981 do 31. 12. 1983 pravično rešen inventivni predlog tako za TOZD Tovarno glinice, kot za avtorja.
Nakazilo smo izvršili.
INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 400
z naslovom: »ORODJE ZA ODLAGANJE ODPADNEGA ALUMINIJA NA S-PEČEH« sta prijavila inovatorja Franjo PETEK, KV livar in Franc ORNIK, KV kijučav-niča r.
Avtorja sta pri zalaganju peči z odpadnim aluminijem v novi livarni prišla na idejo, kako bi olajšala zamudno delo. Obstoječe orodje za zalaganje sta dodelala tako, da sta ina podaljšek .vlic pr.ivarila štiri pločevinaste plošče v obliki smetišnice. Na ta način neprimerno lažje zalagata peči z odpadnim materialom.
V	TOZD Predelava aluminija je strokovni team ugotovil, da je predlog realiziran, vendar pa se le delno uporablja. Nekatere izmene namreč uporabljajo druga razpoložljiva orodja. Smatral je, da njegove koristnosti ne bo mogoče ugotavljati in predlagal za avtorja enkratno nagrado.
Služba za inventivno dejavnost je upoštevala priporočilo strokovnega teama in pripravila predlog enkratne nagrade za avtorja. Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD Predelava sta se s predlogom strinjala. Delavski svet je avtorjema za njun predlog dodelil enkratno nagrado vsakemu po
2.000,00 din. Nagrado smo jima .nakazali.
INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 410
z naslovom »PRIHRANEK MONA-LITA IN STIRITA ZA PLAVAČE« sta prijavila inovatorja Ivan LE-VEČNIK, KV Livar in Marjan NEŽMAH, KV skladiščnik.
V	TOZD Predelava aluminija uporabljajo pri valjanju formatov plavače iz .monolita dimenzije 15 X 40 cm. Prav tako uporabljajo plavače za .vlivanje Al-žice, ozkega in širokega traku dimenzije 15 X 15 cm, prav tako iz m on alita.
Praksa je bila, da so za izdelavo plavačev za vlivanje trakov in žice uporabljali novi monolit. Ker pa je monolit uvožen in zelo drag material, sta avtorja prišla na idejo, da bi iz neuporabnih plavačev za vlivanje formatov naredila plavače za vlivanje traku in žice. Da bi bil prihranek še večji, sta uporabila za spodnji del plavača odpadni stlrit, ki
se uporablja za izdelavo bizet pri vlivanju širokega traku. Pla-vač za vlivanje Al-žice in traku sta v celoti naredila iz odpadnega materiala.
V TOZD Predelava je strokovni team ocenil, da je ideja o ponovni uporabi že rabljenih plošč monolita in stirita že stara, avtorja pa sta jo razširila še na izrabo polomljenih plošč plavačev.
Po podatkih strokovnih služb TOZD Predelava aluminija predstavlja gospodarsko korist predloga letni prihranek 11 m2 monolitnih iplošč z nabavno vrednostjo v obračunskem obdobju.
Služba za [inventivno dejavnost je pripravila predlog osnov za izračun .posebnega plačila, katerega sta komisija za inv. dejavnost in delavski svet TOZD Predelava potrdila.
Gospodarsko korist bomo spremljali 5 let, .in sicer od 1. 7. 1983 dalje. Za čas od 1. 7. — 31. 12. 1983 je izračunana gospodarska korist v znesku 35.757,00 din, avtorjema pa .n.a osnovi tega pripada posebno plačilo — vsakemu v znesku 2.199,00 din.
Posebno plačilo smo jima nakazali.
INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 418
z naslovom »PREPREČITEV BRIZGANJA DROZGE IZ ODDUŠ-NIKOV VARNOSTNIH VENTILOV AVTOKLAVNIH VRST« je prijavil inovator Stanko PULKO, dipl. .organizator iz TOZD Tovorna glinice.
Na zniževaloih tlaka obeh av-toklavnih vrst so zaradi varnosti .povsod m olitili ani varnostni ventili. Oddušnifci teh varnostnih ventilov so speljani na streho separacije razklepa. Zaradi nenormalnega pretoka skozi zniževalce tlaka se ti večkrat napolnijo in se v zniževalcih ustvari takšen Ipritisk, da se varnostni ventili odpro in takrat brizgne brozga skozi oddušnike varnostnih ventilov na streho .razklepa. V času, ko brizga brozga iz oddušnlikov, preti velika nevarnost vsem, ki bi se .trenutno nahajali .na ogroženem področju. Vsa brozga, polita po strehi .razklepa, potem po strešnih žlebovih v kanal in potem v Dravo.
Avtor je predlagal, da bi na oddušnike varnostnih ventilov montirali lovilce brozge, preko katerih bi se brozga vračala po cevi v zbirni kanal pod avtoklav-nima vrstama.
Strokovni team v TOZD Tovarna glinice je ocenil, da je lovilce brozge, kot jih predlaga avtor, možno izdelati v kratkem času in z ne prevélikimi stroški. Koristnost predloga pa je predvsem v povečani varnosti pri delu in v varstvu okolja. Za avtorja so predlagali enkratno nagrado.
Služba za inventivno dejavnost je pripravila predlog .posebnega plačila avtorju v obliki enkratne nagrade v znesku 10.846,00 din. Komisija in delavski svet TOZD Tovarna glinice sta predlog potrdila. Avtorju smo nagrado nakazali.
Pri rednih pregledih delovnih prostorov opažamo, da se triklor-etilen kot sredstvo za čiščenje — za razmaščenje .uporablja skoraj v vsaki temeljni organizaciji združenega dela. Ker pa so nevarnosti pri delu s trikloretilenom večina delavcem, ki delajo s triki o ret il e noim nepoznane bomo skušali opisati nevarnosti in varnostne ukrepe pri delu s triklor-etilenom, da bi se tako izključile ■nesreče pri delu in obolenja. Opisani tehnično-varstveni ukrepi naj bi služili za navodila za varno delo, opozorila na nevarnost, navodila za nudenje prve pomoči, ukrepov v primeru razlitja, poučevanje delavcev ipd.
1.0.	TEHNIČNO-VARSTVENI PODATKI ZA TRIKLORETILEN
1.1.	LASTNOSTI: Trikldrtilen je brezbarvna tekočina z vonjem po klo.rofor.miu MDK: 50 ppm
250 mg/m3 VRELIŠČE: 87° C SPEC. TEŽA: 1,46 g/cm3
2.	NEVARNOST POŽARA IN EKSPLOZIJE
Trikloretilen pod normalnimi pogoji ne gori. Nevaren vžig ali eksplozija pa lahko nastopi v zaprtem prostoru ob prsotnosti .iskre ali plamena z visoko energijo. Za gašenje se uporablja voda ali razpršen vodni curek.
3.	NEVARNOST ZA ZDRAVJE
Trikloretilen je najmanj strupen izmed klorovimi ogljikovodiki. MDK (maksimalna dovoljena koncentracija hlapov .v zraku na delovnih mestih je po JUS ZBO 001) 50 ppm, oziroma 250 mg/m3.
Hlapi delujejo .narkotično in lahko povzročajo okvare jeter in ledvic. Stik s tekočino povzroča draženje oči in kože.
Znaki zastrupitve so vrtoglavica, težava pri ,hojh glavobol in koncentracije 3000 ppm v kratkem času povzročajo .nezavest. Kronične zastrupitve še niso do kraja raziskane i.n zaradi tega ne postoji trditev.
4.	PRVA POMOČ
Prizadete dele telesa moramo temeljito sprati z veliko količino vade. Pri .poškodbah oči je treba oči spirati z vodo, ter poškodovanca po najkrajši .poti spraviti v obratno ambulanto. V kolikor pride do nezavesti ponesrečenca prenesemo na svež zrak. Tesne dele obleke zrahljamo. Pri zastoju dihanja, mu dajemo umetno dihanje. Na mesto .nesreče pokličemo zdravnika oz. zdravstveno osebo iz obratne ambulante. Izpostavljene — polite dele obleke, čevlje, nogavice takoj odstranimo in .prizadete dele telesa temeljito speremo z veliko količino vode. Pri bruhanju glavo namestimo v stranski .položaj. Pri nezavesti pa poškodovanca položimo v stabilni bočni položaj.
5.	PODATKI REAKTIVNOSTI
Trikloretilen v plamenu ali stiku z vročimi površinami razpade, pri tem nastane strupen fosgen, klor .in klorovodik. Pri tem lahko
pride do zastrupitve s fosgenom. Pri dajjšU.iiotenziv.nejši izpostavi fosgena lahko pride do edema pljuč. Trikloretilen na kožl.Tpo-vzroča dermatitis, ker kot ostala topila odmaščuje lin suši kožo. Normalen, stabiliziran trikloreti-len .ne najeda kovin. V nestabili-zirani obliki najeda aluminij. Reagira v stiku z močnimi bazami. Pri tem se tvorijo plini, ki se vžgejo sami od sebe oz. se lahko razkrojijo v obliki eksplozije.
6.	VARNOSTNI UKREPI
Trikloretilen moramo držati v dobro zaprtih posodah, da se prepreči izhlapevanje In daleč od izvora toplote.
V .kolikor se tniiklaretilen čuva v brezbarvni stekleni embalaži, ga moramo držati vstran od svetlobe, da se .prepreči njegovo razpadanje (fosgen).
—	Posebno je potrebno biti pazljiv pri delu s trikloretilenom pri povišani temperaturi. Odma-ščevan.je se ne sme vršiti v zaprtih prostorih. Zagotoviti moramo dobro prezračevanje delovnih prostorov, skrajno čistočo in red. Na delovnih mestih .ne hranimo zalog. Izhajajoče pline izsesavamo na mestih nastajanja in preprečimo razširjenje.
Pri prevozu ali prenašanju v steklenih posodah ali neodporni plastični embalaži morajo biti posode v varstveni embalaži in založene, da se posoda v .normalnih prevoznih okoliščinah ne razbije.
—	Pril'polnjenju in praznjenju preprečimo nepotrebno izhlapevanje zaradi .razlivanja oz. brizganja, hlape drebtno izsesavamo.
■mm Odpadkov .ne smemo izlivati v kanalizacijo ali smetišča. Zbiramo jih v zaprtih posodah In jih predamo za nevtralizacijo odpadkov.
—	Pri razlitju večje količine trikloretilena ga po možnosti po-čr.pamo, ostanke ali male količine razlitega trikloretilena pa prekrijemo z .materialom, ki vpija kot na primer: zemlja, .pesek ali mleti apnenec. Po čiščenju jih spravimo v zaprte posode in jih predamo v nevtralizacijo.
—	Prepovedano je jesti, piti ali hraniti živež v delovnem prostoru kjer se opravlja delo s trikloretilenom.
—	Brezpogojno moramo izključiti vse stike trikloretilena s kožo, očmi in obleko.
Polito (kontaminirano) obleko moramo takoj zamenjati. Ponovno jo lahko uporabljamo .po pranju. Po vsakem delu si moramo očistiti roke z milom z obilo vode in namazati z zaščitno kremo.
—I Pri ravnanju z večjimi količinami trikloretilena .uporabljamo nepropustno obleko PVA, zaščitne rokavice »SOFRA«, zaščitna očala in po /potrebi zaščitimo dihala z zaščitno masko s filtrom A (rjava barva).
—	Zagotoviti moramo .prehodno in nato periodično poučevanje delavcev o varnostnih ukrepih
[Nadaljevanje na 17. strani]
aluminij 16
Spreminjamo in dopolnjujemo katalog del oziroma nalog
V mesecu decembru preteklega leta smo na referendumu sprejeli spremembe im dopolnitve Saimoiupraiwiega sporazuma in Pravilnikov o osnovah in meri* lih za delitev sredstev za osebne dohodke. Osnovni namen teh sprememb je bil boljše ovrednotiti delovne (pogoje, kar se urejuje z novo tabelo kombiniranega vpliva, ki je kombinacija ocenitev delovnih pogojev in fizičnih obremenitev. Po tej tabeli se povečajo ocenitve od 0,5 razreda do 2 razredov za dela oz. naloge, ki so ocenjene od 0,85 točk dalje za delovne pogoje In od 0,75 točk dalje za fizične obremenitve.
Istočasno s spremembo Samoupravnega sporazuma in Pravilnikov o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke so bili delavci na zborih in sindikalnih skupinah seznanjeni tudi z usklajenim predlogom sprememb ocenitev, ki so bile obravnavane in sprejete na skupnem sestanku s predsedniki komisij za osebne dohodke in direktorji temeljnih organizacij dne 28. septembra 1984.
Najširša javna obravnava sprememb kataioga del oz. nalog temeljnih oirganzacij in delovne skupnosti skupnih služb (sprememb ocenitev) je dejansko že bila opravljena. Ker .je Katalog del oz. nalog poseben samoupravni splošni akt, ki ga sprejemajo delavski sveti tozd in dsss, je potrebno izvesti celotni postopek za sprejem sprememb in dopolnitev tega akta. Po predpisanem postopku so Odbori za gospodarjenje posredovali te spremembe v 15 dnevno javno obravnavo, vsak svojo tozd oz. dsss. Eventualne pripombe bodo obravnavane, dokončno uskaldi-tev bo pa pred sprejemom na delavskih svetih tozd in dsss opravil Odbor za gospodarjenje TGA.
Po postopku za sprejem kataloga del oz. nalog je predvideno, da morajo biti spremembe sprejete do 22. februarja 1985, obračun osebnih dohodkov po teh spremembah pa opravljen od 1. 1. 1985 dalje, kot je to določeno že v Samoupravnem sporazumu in Pravilnikih o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke.	K. N.
Preklop iz lokalnega na daljinsko vodenje v RTP Cirkovci
Avtomatizacija razdelilne transformatorske postaje (RTP) Kidričevo je bila izvršena v novembru 1984. Sedaj se začasno vodi iz RTP Cirkovci, v končni fazi pa bo vso daljinsko vodenje potekalo iz območnega centra vodenja Dravskih elektrarn Maribor, ki se gradi ob hidroelektrarni Mariborski otok. Na objektu je posadka samo ob delovnikih dopoldan, ko na objekt prihajajo različne vzdrževalne skupine. V RTP je izveden lokalni zapis dogodkov in števčnih stanj. Vgrajena je tudi naprava za alarmiranje požara.
ZAHVALA
Ob prerani i,n nenadomestljivi izgubi .našega dragega moža, očeta, atija in brata Dominika RUME2A se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stati ob strani v teh težkih trenutkih, nam izrazili ustna in pisna sožalja, sočustvovali z nami in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovane vence in cvetje, ki ga je imel tako rod. Prisrčna hvala govorniku Krajevne skupnosti in upokojencev Kidričevo za tople besede slovesa, moškemu pevskemu zboru TGA in tov. Dasku.
Vsi njegovi
7. ZAKLJUČEK
Navedeni	tehnično-varstveni
podatki dajejo kratek pregled nevarnosti in glavnih varstvenih ukrepov za ravnanje s triikloreti-lenom, da bi se tako izključile nesreče pri delu in obolenja, do katerih še vedno prihaja.
Služba varstva pri delu
Slavnost ob predaji RTP Kidričevo na daljinsko vodenje
OBLETNICA MATURE
Mulo kuha draga moja, ker sem »mačka« ulovil, sem partijo svojo našel, pa sem pi,ra se nalikie
Smo obletnico slavili, ko smo klinci mladi fali, ko maturo smo nairdilil prav tako zapit smo šli.
Zdaj pa leta so minila, vsi po vrsti smo možje, žene jarem so -nam dale, kratko vrvico drže.
Juhu, fantje — stara klapa, pijmo, saj smo brez žena, žene so doma ostale, uh, kako nam zdaj velja.
Nič ne mislim, kaj bo jutri, jutri bo tako nov dan, če bo žena kaj regljala, značko »Klejevo« ji dam.
Vsi pogumni smo od sile, nihče nič se ne boji, saj nas vino, pivo, žganje, komaj še pokorne drži.
Noč zamira dam se svita, ko priplazim se domov, moč, korajža mi plahnita, saj za vrati čaka kol.
Tiho posteljo si najdem, mi pojenjajo moči, zjutraj, oj joj moja glava, žena ipa :;e mi smeji !
Albina Ocepek
aluminij 17
Dopoldanske filmske predstave v Mestnem kinu Ptuj
Na delegatsko vprašanje, zakaj ob nedeljah v ptujskem kinu ni več otroških matinej, je odgovoril direktor kina Srečko Šneberger.
Na osnovi vašega delegatskega vprašanja ma skupščini SIS za kulturo z dne 20. 11. 1984, dajemo delavci DO Mestni kino Ptuj naslednje pojasnilo:
Ob izteku preteklega leta je biia v DO Mestni kino opravljena analiza ponujenega programa za naslednje leto, torej za leto 1984, programa, s katerim so razpolagali naši distributerji iin pa analiza povpraševanja po ponujenem programu, ki je bil namenjen predvsem našim najmlajšim v dopoldanskem času, ob nedeljah. Iz dobljenih podatkov smo ugotovili:
1.	Zanimanje naših najmlajših je usmerjeno predvsem v ogled celovečernih risan ih filmov;
2.	Ponudba na trgu teh projektov je vedno skromnejša;
3.	Kvaliteta predvajanih filmov, zaradi množične eksploatacije pada na nivo, ki je manj kot znosno kulturen;
4.	Ocena posameznih kopij je nižja od ocene pet (sneženje na ekranu, poškodovana perforacija — trganje filma, manjkanje posameznh kadrov itd.)
5.	Posamezne filme smo predvajali tudi več kat dvajset krat in so sestavljeni iz raznih dodatkov, ki so prej vse drugo kot ,pa ponujena risanka v naših reklamnih vitrinah;
6.	Številnim projektom je ob koncu ileta 1983 potekla tudi licenca 'in so jih distributerji morali umakniti iz javnega predvajanja;
7.	Zaradi nenehnih repriz je zanimanje padlo na nivo, ki v nobenem primeru ni več opravičeval ponudbe istih projektov;
8.	Tudi v letu 1984 v ponujenih programih distributerji, z načrtovanim odkupom licenc, niso spremenili odnosa do naših najmlajših;
9.	Zaradi spora, ki je nastal med našimi filmskimi producenti in distributerji z osrednjim ameriškim producentom Walt DISNE-YEM, nismo odkupili dveh celovečernim animiranih filmov, ki smo jih prvotno načrtovani v svojih programih;
10.	Nismo pa ob teh analizah morali mimo ugotovitev, da taki in .podobni projekti stanejo na zahodu tudi več kot 20.000 ameriških dolarjev, da si distributerji še vedno zagotavljajo konvertibilno moneto na prostem trgu, ne-
glede na spremenjen zakon, ki to prepoveduje im da na osnovi tega usmerjajo svoje sile v nakup tistih licenc, ki jim v konsekvenci dajejo tudi večji dohodek.
Vsekakor pa velja k tem ugotovitvam dodati tudi to, da je zaradi številnih vzrokov in tudi zaradi premajhne skrbi in programske senzibilnosti distributerskih hiš ostal v zadnjih letih naš kinematografski spored osiromašen, predvsem za otroške filme nasploh in ne samo za tisto kar navajamo uvodoma. In to se sedaj tudi še prav posebej odraža “ kinematografih, ki smo z rednimi sporedi otroških filmov ujeli skupen ritem tudi z vodstvi šol v svojem kraju.
Toda vsi ti napori, vsa ta ugotavljanja, prizadevanja iin opozarjanja, nas v reproduktivni kinematografiji in vas, ki ste naši obiskovalci, bodo tudi naprej »strel v prazno«, če med ponujenimi filmskimi žanri ne bomo zasl ©diii tudi filmov za otroke. Kdo je pa tisti, ki program ponujaj vemo im tako ostajamo v zaprtem pragu.
Nepremostljive težave, ki so aktualne predvsem v zadnjem obdobju pri nakupu licenc proizvodne hiše Walta Disneya, bi morale usmeriti naše distributerje na področja, ki smo jiih do sedaj zavestno zanemarjali, to so na primer Skandinavija, vzhodne dežele ter še drugi. Morda bi se bilo potrebno zgledovati po TV hiši.
Zatrdno upamo, da boste to sporočilo razumeli predvsem kot našo skupno željo po vrnitvi iin obogatitvi otroškega programa v naši ponudbi.
Trenutno je pač tako, da ga je izrinila želja po ceneni zabavi v obliki proizvodnje Golden Harvest ali psevdo-erotični zabavi, ki ni ne erotična, ne pornografska in še tudi nima svoje žanrske opredelitve.
Možnosti vnaprej, po podatkih s katerimi razpolagamo, niso velike. Trenutna ponudba otroškega filma sestoji iz vzhodnih licenc in načrtovani odkup zajema pet filmov sov.jetjske proizvodnje. Upamo, da bo to osnova za spremenjeno stanje in da bodo v naslednjem obdobju dani pogoji večje skrbi za naše naj-miajše kot je bilo do sedaj.
Dopisujte v Aluminij!
Vaše članke pričakujemo v uredništvu do 10. februarja 1985.
Naši krvodajalci
V humani akciji 20. in 22. 11. 1984 so sodelovali:
1. Ivančič Franc	1947	Lovrenc 19	390 ccm
2. Lukman Branko	1961	J urovoi 5 a	390 ccm
3. Kovačec Marjan	1953	Žabja k	390 ccm
4. Angel Vlili	1943	Ptujska gora 92	390 ccm
5. Kosi Ivan	1943	Velika Nedelja 1	390 ccm
6. Bedeniik Janez	1950	Nadale 13	300 ccm
7. Pišek Feliks	1943	Apače 118	300 ccm
8. Pepelnik Vili	1952	Zupečja vas 10	390 ccm
9. Drevenšek Franc	1934	Soviče 19 a	390 ccm
10. Žnidarič Jože	1949	Zg. J a hl an e 4 a	300 ccm
11. Petek Franjo	1948	Slovenska cesta 9	390 ccm
12. Danko Anton	1959	Podvinci 102 a	390 ccm
13. Vinko Mirko	1942	llčeva 2	390 ccm
14. Cafuta Miran	1955	Kidričevo 68	390 ccm
15. Kmetec Anton	1948	Slovenja vas 22	390 ccm
16. Božičko Franc	1954	Slope 22	300 ccm
17. Zorec Alojz	1953	Aškerčeva 13	390 ccm
18. Dančec Štefan	1956	Kidričevo 15	390 ccm
19. Štrucl Friderik	1940	Njiverce 13	390 ccm
20. Bogdan Rudi	1961	Vlahovičeva 9	300 ccm
21. Serdinšek Franc	1950	— odklonjen	
1. Klajderič Zvonko	1925	Mežanova 18	390 ccm
2. Horvat Rudi	1950	Kidričevo 18	390 ccm
3. Pljačko Maks	1945	Potrčeva 44	390 ccm
4. Princi Ivan	1942	Podlože 39	390 ccm
5. Vrabl Milan	1953	Sp. Hajdina 52	390 ccm
6. Purg Alojz	1957	Makole 11	390 ccm
7. Milošič Franc	1957	Podlehnik 50	300 ccm
8. Mohorko Zvonko	1940	Kidričevo 13	390 ccm
9. Matjašič Vinko	1958	Sp. Velovlak 31	390 ccm
10. Turkuš Marjan	1961	Majšperk 24	390 ccm
11. Kovačič Ivan	1935	Apače 112	390 ccm
12. Knez Boris	1953	Ul. 25. maja 6	300 ccm
13. Skaza Angela	1943	Draženci 12 a	300 ccm
14. Murata Jože	1944	Kidričevo 2	390 ceni
15. Milošič Elizabeta	1936	Krajgenjeva 23	390 ccm
16. Jančec Jože	1954	Krajgerjeva 23	390 ccm
17. Adamčič Marko	1961	Jurčičeva 11	300 ccm
18. Meško Erika	1943	Valkmerjeva 5	390T ccm
19. Primožič Maks	1935	Breg 82	390 ccm
20. Menoni Dušan	1959	Lovrenc 120	390 ccm
21. Horvat Terezija	1948	Ki dričevo 18	300 ccm
22. Zaspan Mirko	1930	Kajuhova 3	390 ccm
23. Voršič Ivan	1950	Ptujska 2 a	390 ccm
24. Jerenko Andrej	1954	Apače 132	390 ccm
25. Terburc Milan	1965	Sp. Velovlak 20 a	300 ccm
26. Jus Roman	1960	Njiverce 39 a	300 ccm
Novo v tehnični		knjižnici	
od 8. 11. do 6. 12. 1984
1.	F. Tomšič — SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR
2.	Sk. avtor — ANUAL BOOK OF ASTM — 02.03/84
3.	Sk. avtor — ANUAL BOOK OF ASTM — 02.03/84
4.	Sk. avtor — ANUAL BOOK OF ASTM — 02.02/84
5.	Sk. avtor — ANUAL BOOK OF ASTM -#02.02/84
6.	M. Kopač — PROGRAM IZBOLJŠANJA ADMINISTRATIVNIH POSLOV
7.	L. Perinčič — OBLIKE, OBSEG IN VIŠINA NEPOR. ŠKODE
8.	Berden — DRU2BENOLASTNIŠKA IN PREMOŽENJSKA RAZMERJA
9.	B. Deželak — POLITIKA IN ORGANIZIRANJE MARKETINGA
10.	Sk. avtor -# DELITEV PO DELU IN REZULTATIH DELA
11.	Sk. avtor-§jj DEUTSCHES LEHRBUCH
12.	O. Markovič — JUGOSLOVANSKA KUHINJA
13.	Sk. avtor — NAČRTOVANJE SKUPNIH VLAGANJ V TUJINI
14.	B. Stahsaok — PRAVNE ODGOVORNOSTI
15.	T. Hrastej — OFENZIVNO MEDNARODNO POSLOVANJE
16.	Sk. avtor — RAZŠIRJENA REPRODUKCIJA IN MINULO DELO
17.	Sik. avtor — DELITEV PO DELU IN REZULTATIH DELA
18.	Sk. avtor —- DELITEV PO DELU IN REZULTATIH DELA
19.	Sk. avtor — DELITEV PO DELU IN REZULTATIH DELA
20.	B. Kraut — STROJNIŠKI PRIROČNIK
21.	B. Kraut — STROJNIŠKI PRIROČNIK
22.	B. B. Harnat — POLITIČNA EKONOMIJA SOCIALIZMA
23.	J. Gričar — SISTEMSKI INŽENIRING
24.	M. Popovič— HIDRAVLIČNI STROJI
25.	M. Popovič •§§ POGONSKI IN DELOVNI STROJI
26.	J. Rok — VARILNA TEHNOLOGIJA
27.	M. Podlesnik GONILA S STOŽČASTIMI ZOBNIKI 1
28.	M. Podlesnik -if GONILA S STOŽČASTIMI ZOBNIKI II
29.	M. Podlesnik — GONILA Z VALJASTIMI ZOBNIKI I
30.	E. Kiker — KRMILNA TEHNIKA
31.	M. Podlesnik — GONILA Z VALJASTIMI ZOBNIKI I
32.	Sk. avtor — TEHNIŠKO RISANJE IN STROJNI ELEMENTI
33.	M. Popovič — POGONSKI IN DELOVNI STROJI
34.	M. Popovič — HIDRAVLIČNI STROJI
aluminij is
Pripravil: Franc Mlurko
Aranje
JESENSKO JUTRO
Jutro je zame 'najlepši del dneva. Ko se zjutraj peljem v šolo, opazujem .naravo in ljudi.
Ko v vosi zapoje petelin, se domači zbudijo. Ljudje se poslavljajo in .hitijo v službo. Gozd, ki je zjutraj še ovit v meglico, se počasi prebuja. Ptički v grmovju začnejo žvrgoieti. Ribnik v gozdu, ki je še ves modro siv, se prebuja ;in vrbe, ki se venomer gizdavo ogledujejo v njegovi gladini, se spominjajo srebrnega meseca v minuli noči.
Hrup tovarne prekine vso to skladnost. Delavci se pripeljejo z avtobusi. Včasih jih je tam vse
polno in zdi se ti, da se je tovarna spremenila v mravljišče, •kjer ima vsakdo nekaj, neko delo; jn vsi hitijo. V tovarno pripeljejo nove surovine in vse začne delati. . Vsak ima svojo delo in hiiti, da bi ga najbolje opravil,. Na železnški postaji čakajo ljudje. Vsak je zatopljen v svoje miisIn. Nihče ne ve, kaj ga čaka tisti dan, koga bo srečal in kaj se mu bo zgodilo.
Zamislim se. Jutro je za mnoge ljudi najlepše.
Tudi z mano je tako. Jutro je najlepše. Sonce vzhaja In narava se .prebuja. Pred nami je novi dan, poln veselja, za nekatere pa tudi žalosti in dvomov.
V mestih’? jo že zgodaj zelo živahno. Ljudje hitijo po ulicah. Trgovoi odpirajo trgovine. Tovornjak pripelje nove časopise in vsakdo pohiti, da vidi, kaj je novega. Iz pekarne zadiši po svežem kruhu. Že sem blizu šole. Učenci hitijo k pouku. Šola je en sam vrvež, dokler hišnik ne potegne za odrešilno vrvico in glasno zvonanje se razleže po šoli.
Še bi stala .in opazovala, a tudi meni se mudi, a ves dan mi bo ostalo v ,spominu to čudovito jesensko .jutro.
Adela -PISLAK
7.	b razred Kidričevo
Kotiček OŠ Kidričevo
SVOBODNA DOMOVINA
Maja domovina je dežela, kjer sem se rodila in v kateri živim. To je dežela .polna naravnih' lepot. Prekrivajo jo gore, polja, jezera, gozdovi in morje.
Mnogo je bilo sovražnikov, ki so se lastili naše zemlje in ljudi. Ljubezen do domovine je bila močnejša od vseh strahot, ljudje so se zanjo borili in umirali.
Med vojno je bila porušena, po vojni pa ponovno zgrajena. Iz ruševin, prelite krvi in žuljev naših narodov je nastala nova svobodna dežela.
Našo domovino ljubimo, saj v njej živimo srečno in svobodno.
Mateja DREVENŠEK 6. a razred OŠ Kidričevo
MOJA DOMOVINA
Domovina, to je življenje, ljubezen in svoboda. Stoletja so se naši predniki borili; za domovino in svobodo. Niso se borili z današnjim modernim orožjem, ampak z srčnostjo in golimi rokami.
Sedaj smo svobodni že 39 let.
Maja domovina .je majhna v primerjavi z drugimi, a zato tiha in mila.
Veliko pesmi prepeva o njej. Moja domovina si ne želi več vojn; preveč ljudi je padlo že med prvo in drugo svetovno vojno.
Vloga naše domovine v boju za mir v svetu je zelo pomembna in ponosna sem, da živim v Ju-goslavijiHDomovi.na je nekaj, kar se ne da kupiti, nekaj, česar ti ne more .nihče podariti, domovina smo mi vsi lin zato je njena bodočnost odvisna samo od nas vseh.
Mojca LOBODA 6. a razred OŠ Kidričevo
V SLOVO MIRJANI
Jesen počasi jemlje slovo.
Jesensko listje, ki se z vetrom poigrava v zadnjih taktih nežne melodije, pričara človeku kanček sreče. Kot list bi zaplesal v trenutku najsrečnejših dni življenja!
Noga obstoji, srce zastane, oko se zastrmi v praznino, kjer je prej bilo življenje mlado, .radostno, razigrano neugnano ... Išče, a se nič ne zgane.
Vsi upi, vse nade zaman!
Grenka bolečina ti razpara dušo, da bi kričal... Spet rišemo, .pojemo, pišemo, se igramo ..., a vendar nekaj manjka, if§Ì9m.o vsi, .nismo skupina. Tvoje prazno mesto ob oknu nas bo nemo spominjalo nate, Mirjana.
Učenci lin delavci OŠ Boris Kidrič Kidričevo
aluminij 19
Ne prezrite
Na osnovi 21. člena POSLOVNIKA O ORGANIZIRANJU Konference osnovnih organizacij sindikata Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, Izvršni odbor Konference osnovnih organizacij sindikata predlaga Izvršnim odborom osnovnih organizacij sindikata TOZD in DSSS, da na sejah Izvršnih odborov sprejmejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM SKLADA TOVARIŠKE SAMOPOMOČI
pri Konferenci osnovnih organizacij sindikata Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo
1.	člen
Sklad Tovariške samopomoči pri Konferenci osnovnih organizacij sindikata Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo se oblikuje iz sredstev, katera prostovoljno združijo člani kolektiva v višini 100.^- din mesečno.
2.	člen
Član Tovariške samopomoči postane delavec Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, ko podpiše pristopno izjavo s katero potrdi, da dovoljuje odvajanje sredstev v višini 100.— din od osebnega dohodka za tekoči mesec. Odvajanje sredstev se vrši avtomatično v obliki odbitkov.
3.	člen
Sredstva prispevka člonov Tovariške samopomoči se vsako leto s 1. 1. tekočega leta povišajo za 20 % na osnovo, s tem pa tudi višina izplačanih sredstev upravičencem iz 7. člena.
4.	člen
Zbrana sredstva se nalagajo na hranilno knjižico pri Kreditni banki. Naložbe, dviganje in izplačila sredstev upravičencem, vrši delavec, kateri opravlja dela blagajnika pri Konferenci osnovnih organizacij sindikata.
5.	člen
S skladom Tovariške samopomoči upravlja in nadzira Nadzorni odbor, ki ga izvoli Konferenca osnovnih organizacij sindikata Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo na vammi konferenci.
6.	člen
Mandatna doba Nadzornega odbora traja 2 leti.
7.	člen
Sredstva sklada Tovariške samopomoči se uporabljajo kot pomoč:
a)	ob smrti člana kolektiva, kateri je bil član Tovariške samopomoči se zakoncu, če pa zakonca ni, tistemu kateri predloži dokazilo o stroških pogreba, izplača 40.000.— din,
b)	ob smrti moža ali žene se članu Tovariške samopomoči izplača 20.000.— din,
c)	ob smrti otroka ali posvojenca se članu Tovariške samopomoči izplača 10.000.— din,
d)	ob smrti očeta ali matere se članu Tovariške samopomoči izplača 5.000.— dim,
e)	ob smrti brata ali sestre se članu Tovariške samopomoči izplača 5.000.— din,
f)	ob smrti tasta ali tašče se članu Tovariške samopomoči izplača 3.000.— din,
g)	ob smrti upokojenega člana Tovariške samopomoči se zakoncu, če pa zakonca ni, tistemu, kateri predloži dokazilo o stroških pogreba izplača 20.000.— din,
h)	ob smrti zakonca upokojenega člana Tovairiške samopomoči se upokojenemu članu Tovariške samopomoči izplača 10.000.— din.
8.	člen
Za uveljavljanje pravic iz 6. člena upravičenci marajo predložiti mrliški list, dokazilo o sorodstvenem razmerju, katerega izda pristojna krajevna skupnost, ter za točko a) In g, dokazilo o stroških pogreba.
9.	člen
Za sklad Tovariške samopomoči se vodi pri Konferenci osnovnih organizacij sindikata Tovarne glinice in aluminija posebna blagajniška knjiga.
10.	člen
Sporazum začne veljati, ko Izvršni odbor Konference ugotovi, da je v predlagani obliki bil sprejet v vseh osnovnih organizacijah sindikata TOZD in DSSS z istim dnem preneha veljati dosedanji Samoupravni sporazum:
11.	člen
Pravico do uveljavljanja zneskov iz člena 7. imajo vsi člani Tovariške samopomoči. Če član Tovariške samopomoči želi odstopiti, mora podpisati odstopno izjavo v tajništvu družbenopolitičnih organizacij TGA. Sporazum začne veljati in se uporablja od 1. 2. 1985 dalje. Tolmači ga IO KOOS.
Postanite poverjenik Prešernove družbe
Široko odprta možnost za vse, ki jih veseli delo s knjigami. Ste že razmišljali o tem?
V zadnjem času spet slišimo, da narašča zanimanje za Prešernovo družbo, saj je bila njena Redna zbirka za leto 1985 razprodana že pred koncem leta 1984. Zasluga za irast iin ponovno oživljanje tega našega založniškega društva gre vsebinsko mečnemu programu iin nizki ceni, predvsem pa poverjenikom. Marsikdo se pri tem vpraša : kdo pa sploh so ti poverjeniki, kako delujejo in — ali bi lahko tudi jaz postal poverjenik Prešernove družbe?
Preprost in splošen odgovor na to vprašanje se glasi: poverjeniki Prešernove družbe so kulturno osveščeni posamezniki (ali pa kar organizacije), bi želijo spodbujati zanimanje za slovensko knjigo in jo Imajo tudi sami radi. Z njo gredo od vrat do vrat, od sodelavca do sodelavca za proizvodnimi trakovi In v pisarnah —pridobivajo nove zaveznike lepe besede nam vsem in sebi v zadovoljstvo in veselje. Seveda za to prejmejo tudi določen odstotek denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil.
Poleg tega; da pridobivajo nove člane Prešernove družbe, sodelujejo (poverjeniki tudi pri predstavitvah knjig, organizirajo srečanja pisateljev in bralcev, knjižne razstave, sejme in podobno. Najbolj uspešne Prešernova družba še posebej moralno in denarno nagrajuje.
Knjige, ki jih posredujejo delovnim ljudem poverjeniki Prešernove družbe, so zelo poceni. Redno koledarsko zbirko, ki predstavlja znak članstva Prešernove družbe, njeni naročniki pa imajo velike ugodnosti tudi, pri
nakupu drugih knjig Prešernove družbe, je v najpreprostejši vezavi letos mogoče naročiti že za 1400 dinarjev. V zbirki, ki izide novembra, bo sedem knjig: Koledar, knjiga s pregledom dogodkov v preteklem letu, vrsto zanimivih člankov in barvnimi reprodukcijami, na natečaju nagrajena romana Toneta Peršaka Sledi in Polone Škrinjarjeve Grenko brinje, satirični in humoristični spisi Miloša Mikelna Zgaga vojvodine Kranjske, mladinski roman Vitana Mala Baronov mlajši brat, bogato barvno ilustriran priročnik dr. Ivana Sedeja Sto znanih slovenskih umetniških slik in priročnik dr. Mihe Likarja Ljudje pravijo o zdravju — to je knjižni dar za ipredplačniike.
Skupaj z Zvezo sindikatov razpisujemo pisateljsko nagrado, da bi za naše bralce vsako leto pridobili najboljšo slovensko povest ali iroman. V iprihodnjih letih bomo izdajali še več, po 20 do 30 naslovov, s tem pa bo naš program še bolj vabljiv za zelo različne težnje slovenskih družin.
Za delo poverjenika se lahko priglasi vsakdo samostojno ali pa ga predlaga sindikalna organizacija. Poverjeniki delujejo tudi v krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, zvezi kulturnih organizacij, v šolah in društvih. Za začetek je treba Prešernovi družbi sporočiti le naslov novega poverjenika in oznako območja, na katerem je pripravljen delovati. Pozneje mu pošljemo navodila za delo, pooblastilo, knjižni program, cenike in ostalo in-formativno-propagandno gradivo, ki ga potrebuje pri delu. Želimo si, da bi poverjeniki Prešernove družbe delovali v vseh sindikalnih organizacijah in v vseh krajevnih skupnostih, kajti le tako bomo lepo in poceni- knjigo v resnici lahko približali bralcem.
Prešernova družba
RAZPISUJE
NAGRADE ZA POVERJENIKE
—	prvo v višini 20.000,00 din
—	dve drugi po 15.000,00 din
—	sedem tretjih po 10.000,00 din
Nagrade bodo podeljene ob obletnic rojstva dr. Franceta Prešerna 3. decembra 1985 — ob izidu Redne letne knjižne zbirke Prešernove družbe za leto 1986.
Vsi poverjeniki so upravičeni tudi do določenega odstotka denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil.
Z ustanovitvijo nagrad želimo približati slovensko knjigo kar najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov, obnoviti In povečati število članov Prešernove družbe, ki bodo pri uresničevanju teh ci-
ljev dosegli najboljše uspehe v letu 1985.
S tem razpisom vabimo posameznike, knjigarne, knjižnice, krajevne konférence SZDL, osnovne organizacije sindikata, šole, društva in druge, da se vključijo v splošno gibanje za knjigo kot poverjeniki Prešernove družbe.
Prijave ja delo (poverjenika, poročila o delu poverjenikov, predloge za nagrade poverjenikom in vsa vprašanja v zvezi s tem pošljajte na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana, tel. (061) 218-909 ali 218-950.
Prešernova družba
aluminij
20
Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Urednički odbor sestavljajo: Hedvika Puiko — predsednik, Anton ščurlč, Miran Kelenc, Janko Krapša, Viktorija Petauer, Ivan Emeršič. Franc Murko, Jožica Sabath, Vera Peklar — odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tiska Ptujska tiskarna Ptuj — Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov In slik ne vračamo — Naklada 3280 Izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.