Janez Balkovec
FINANČNO-ŽIVLJENJSKI PROCES ORGANIZIRANJA
OSEBNE SOCIALNE VARNOSTI
SOCIALNA VARNOST
ALI OSEBNO PREMOŽENJE
Državljani imajo pod pogoji, določenimi z
zakonom, pravico do socialne varnosti.
Država ureja obvezno zdravstveno, pokoj-
ninsko, invalidsko in drugo socialno zavaro-
vanje ter skrbi za njihovo delovanje (Ustava
Republike Slovenije, 50.člen). Kakor koli
gledamo, pa ne moremo mimo dveh pome-
mbnih dejstev:
1.	Država vse bolj prelaga breme socialne
varnosti na državljane oziroma družine.
Posredniki pri tem pa so finančne insti-
tucije, kot so banke, zavarovalnice, družbe
za upravljanje ipd.
2.	Socialna varnost je vedno pogojena z
denarnimi sredstvi. Socialno ogroženim
lahko pomagamo samo, če imamo denarna
oziroma materialna sredstva. Namenoma
smo se ogradili od sočustvovanja in srčne
kulture, ker sta lahko samo spremljevalca
finančne socialne pomoči.
Na prelomu tisočletja se v celotni Evropi,
sploh tranzicijski, srečujemo z omajanimi
socialnimi sistemi. Povsod je problem v
premajhnih in nezadostnih sredstvih za
socialno pomoč. Na nasprotnem koncu pa
se srečujemo s podjetji, družbami in kon-
zorciji, ki za delničarje oziroma lastnike
ustvarjajo milijonske dobičke. Med obema
je država, ki poskuša z ustavo, zakoni, pod-
zakonskimi akti in podobnim urejati člo-
vekovo, državljanovo socialno varnost.
Osnovne socialne pravice, ki jih držav-
ljani pridobivamo iz naslova zaposlitve pri
delodajalcu ali samostojnega opravljanja
dejavnosti, so znane in naj bi zagotavljale
preživetje danes in na starejša leta. Vendar
se moramo vprašati, zakaj potem veliki
pomisleki in kritike te varnosti v Evropi.
V	Nemčiji nekaj sto tisoč ovdovelih in
invalidov živi na robu eksistenčnega mini-
muma, čeprav so bili prej redno zaposleni
in so imeli sklenjeno dodatno zavarovanje;
niso pa imeli pravilne zaščite svojega do-
hodka ob izpadu delovne sposobnosti (Me-
yer 1991: 11).
Kljub očitni preskrbi zase se ljudje v tem
času še vedno sprašujejo, zakaj imajo pre-
malo denarja. Nekateri se nič več ne čudijo,
ampak kritizirajo — šefa, ker jih ne plačuje
bolje, sindikat, ker ne zahteva več, državo,
ker premalo poskrbi zanje, da bi vsak dobil
več. »Več« je postala parola napredka. Več
prihodkov, večja blaginja, večja socialna
varnost, več prostega časa in več življenj-
skih kvalitet (Knapp 1976: 7), so že pred
dvajsetimi leti ugotavljali v Nemčiji. Podob-
no lahko rečemo danes tudi za Slovenijo.
Resnično se lahko vprašamo, kaj sploh
je socialna varnost, kako organizirati oseb-
no varnost. Osnovno socialno varnost gra-
dimo z naslova zaposlitve oziroma oprav-
ljanja samostojne dejavnosti. Poleg tega pa
je treba poskrbeti za dodatno socialno var-
nost prek bank, zavarovalnic, družb za
upravljanje oziroma drugače.
V	celoti gre za organiziranje osebnega
oziroma družinskega premoženja. Socialna
varnost je del našega premoženja, hkrati pa
je odvisni dejavnik pri graditvi in organi-
ziranju ostalih premoženjskih komponent,
ki so po našem mnenju še vedno predmet
socialne varnosti.
Prav tako pa vemo, da za nakup vseh
dobrin potrebujemo denar. Dobrine, kot so
avto, potovanja, vikend, počitnice, oblačila
109
JANEZ BALKOVEC
in podobno niso predmet osnovne socialne
varnosti, so pa nujno potrebne v normal-
nem življenju. Postavlja se vprašanje, kako
za svoj denar dobiti, kupiti več.
ELEMENTI SOCIALNE VARNOSTI
Premoženje v širšem smislu pomeni vse,
kar imamo in s čimer prosto razpolagamo.
Naše premoženje pa ni samo denar, ampak
tudi zdravje, znanje, čas, svoboda in podo-
bno. V ožjem pomenu se bomo osredotočili
na osnovno socialno varnost, to je na tisto
osnovno premoženje, ki bi ga moral ustva-
riti vsak delovno sposoben in aktiven posa-
meznik v normalno razvitem gospodarstvu.
Premoženje lahko razdelimo na elemen-
te osnovne socialne varnosti in dodatno
premoženje. Osebni ali družinski kapital
pomeni najvišjo možno obliko socialne
varnosti.
ELEMENTI OSNOVNE SOCIALNE VARNOSTI
•	Zaščititi izpad delovne sposobnosti.
Gre za primer invalidnosti, ki lahko ob
nastanku pahne posameznika skupaj z
družino na dno socialne lestvice.
•	Zaščita družinskih članov. Gre za
primer smrti enega ali obeh hraniteljev
družine, ki lahko postavi otroke in partnerja
na socialno šibke temelje.
•	Poskrbeti za nepremičnino. Gre za
lastno stanovanje in ne življenje v umetnem
standardu (plačujemo najemnino). Živeti v
najemnini pomeni eno od največjih finan-
čnih napak v življenju, ki nas lahko pripelje
na socialni rob.
•	Poskrbeti za šolanje otrok. Gre za to,
da pripravimo finančna sredstva, ki bodo
otroku omogočila načrtovano šolanje. Tako
se starši otresejo tveganj izpada dohodkov
v času otrokovega izobraževanja.
•	Poskrbeti za dodatno pokojnino ozi-
roma rento. Ob upokojitvi pride do padca
standarda, kar je logično, ker so osnovne
pokojnine nižje od osebnih dohodkov,
poleg tega tudi ni stimulativnih dodatkov.
•	Ohraniti osnovni standard. Predmeti
in naprave, ki jih imamo v lasti, imajo
omejeno dobo trajanja. Če želimo čez leta
nadomestiti predmet ali napravo z novo,
potrebujemo sredstva (npr. avto, pohištvo,
kritina, dvigalo...).
• Finančna varnost in stabilnost: Gre za
likvidni znesek denarja, ki nam daje ob-
čutek varnosti. Vemo, da se nam v življenju
zgodijo srečni in nesrečni dogodki, kjer
nujno potrebujemo finančna sredstva.
DODATNO PREMOŽENJE
Zasledimo dve vrsti dodatnega premoženja:
•	Naložbeni kapital. Gre za dodatno pre-
moženje, ki ga namensko investiramo, da
ustvarimo še več premoženja. Naložbe v
vrednostne papirje, nepremičnine, zlato,
diamante...
•	Hobi kapital. Gre za dodatno premo-
ženje, ki ga kdo ustvarja s hobijem, ki ga
goji. Razne manj ali bolj dragocene zbirke,
umetnine, orožje, starine...
Namenoma smo izpustili investiranje v
lastno podjetje, ker to ni predmet osebnega
premoženja, ampak je samo orodje, s ka-
terim lahko ustvarimo lastno premoženje.
Mnogo podjetnikov, sploh manjših, meni,
da je premoženje lastnega podjetja njihovo
osebno premoženje.
KRATEK OPIS POLOŽAJA
Če potegnemo vzporednice med podjetji
in posamezniki (družinami), hitro ugoto-
vimo, da imajo dobra podjetja aktiven inte-
ligenten menedžment, ki vodi in upravlja
premoženje podjetja, hkrati pa dopolnjuje
svoje aktivnosti z aktivnostmi zunanjih sve-
tovalcev za različna specialistična področja.
V nasprotju s podjetji pa nekateri posamez-
niki tako pomembno področje, kot je lastno
premoženje, prepuščajo svojemu znanju in
izkušnjam. V razvitem svetu obstajajo izo-
braženi in izkušeni svetovalci za osebno
premoženje, ki svetujejo, kaj je osebno
premoženje in kako upravljati z njim
(Balkovec 1999: 2).
Osnovna prednost takega svetovanja je
kompleksen pregled človekove (družinske)
življenjske situacije in široko večstransko
110
FINANČNO-ŽIVLJENJSKI PROCES ORGANIZIRANJA OSEBNE SOCIALNE VARNOSTI
svetovanje za različne finančne produkte.
Svetovalec za osebno premoženje svetuje
finančne produkte različnih finančnih
družb, ki so si med seboj v konfliktu
interesov.
Obdobje socializma je pri naših drža-
vljanih izbrisalo skrb za osnovno socialno
varnost, kar je razumljivo iz dveh bistvenih
razlogov:
•	za osnovno socialno varnost je poskr-
bela država, tako rekoč od zibelke do krste;
•	ni bilo zakonskih možnosti za ustvar-
janje produktivnega kapitala.
Praktično zasledimo enake probleme v
vsem vzhodnoevropskem prostoru. Poleg
tega pa se je v dobi sprememb pojavilo ve-
liko potrošniških želja; novi avtomobili,
potovanja, dvig standarda in podobno.
Nikjer tudi ne zaznamo tako močne želje
po hitrem bogatenju kot v teh državah. Ta
želja je mnoge pripeljala v špekulativne
vode naložb, kjer so hitro zapravili svoj
denar. Nekateri pa so se odpravili tudi na
nezakonita pota pridobivanja denarja.
Posamezniki oziroma družine imajo
sklenjena dodatna osebna življenjska zava-
rovanja, varčujejo v bankah in zavaroval-
nicah. Investirajo sredstva s pomočjo družb
za upravljanje, borzno posredniških hiš,
nepremičninskih agencij in raznih drugih
podjetij, ki obljubljajo donose oziroma
obresti. Zastavlja se kar nekaj vprašanj, kako
se optimalno pravilno zavarovati, kje in
kako varčevati, zakaj se je treba zavarovati,
zakaj varčevati...
Osnovne socialne varnosti in osebnega
premoženja ne moremo obravnavati po
posameznih elementih, ampak mora biti
prijem v sicer skupnem problemu indivi-
dualen, poiskati mora enostavne in celost-
ne rešitve. Upoštevati moramo dinamiko,
ki nastaja skoz življenje.
ZAŠČITITI IZPAD DELOVNE SPOSOBNOSTI
Delovna sposobnost oziroma zmožnost
izvira iz temeljne pravice do dela. Delovno
sposobnost lahko trajno ali začasno izgu-
bimo. Do trajne izgube pride v primeru
nezgodne ali bolezenske invalidnosti, do
začasne pa zaradi krajše bolezni ali manjše
nezgode. V obeh primerih se nam zmanj-
šajo prihodki, lahko celo tako padejo, da je
ogrožena naša eksistenca.
Na socialni vidik vpliva le trajna izguba
delovne sposobnosti, invalidnost, kjer ima-
mo potem nižje mesečne prihodke, osnov-
ne stroške pa nič manjše kot prej. Nastane
lahko problem pokrivanja osnovnih člove-
kovih stroškov, še zlasti, če gre za družino z
nepreskrbljenimi otroci.
Kakšni so statistični podatki (Statistični
Urad RS 2000)? Za leto 1998 kažejo, da od
461.910 upravičencev do pokojnine dobiva
invalidsko pokojnino 98.644 oseb, kar je
21,36%. To je zelo visok odstotek v pri-
merjavi z ostalimi evropskimi državami.
Povprečna invalidska pokojnina je znašala
57.349,32 SIT.
Če je osebni dohodek zaposlenega zna-
šal 100.000 SIT ali več, ima ob nastanku in-
validnosti le še dobrih 57% dohodkov, kar
resno ogrozi njegovo socialno varnost. Za-
stavlja se vprašanje, kako zaščititi delovno
sposobnost.
Delovno sposobnost je treba zaščititi
prek nezgodnega zavarovanja pri zavaro-
valnici, tako da v primeru nastanka inva-
lidnega primera zavarovalnica izplača od-
škodnino. Znesek odškodnine pa je treba
kapitalsko naložiti, tako da nam donosi iz
kapitala zagotavljajo iste ali malo višje
dohodke, kakor če bi bili normalno delovno
sposobni.
Ravno tako je treba zaščititi krajše izpade
dohodka. To je manj pomembno za zapo-
slene, ker v bolniškem staležu dobijo 70-
100% nadomestila osebnega dohodka. Bolj
pomembno pa je za samostojne podjetnike
in tiste, ki so odvisni samo od lastnega dela
in nimajo pravice do nadomestil (samo-
stojni umetniki, inovatorji, kulturni delavci
in podobni). Krajše izpade dohodka lahko
krijemo z dnevnimi in bolniškimi odškod-
ninami pri zavarovalnicah ali prek kapital-
skih naložb, kar je veliko bolje.
Zavarovalno vsoto je treba prilagoditi
življenjskemu in materialnemu položaju
posameznika oziroma družine. Pri oseb-
nem zavarovanju moramo izhajati iz denar-
ne izgube v primeru smrti partnerja. Opa-
žanje, ki velja tudi za nezgodno zavarovanje,
bomo predstavili v naslednji točki.
111
JANEZ BALKOVEC
ZAŠČITA DRUŽINE OZIROMA
DRUŽINSKIH ČLANOV
Družina kot osnovna družbena celica po-
trebuje za normalno delovanje dohodke. Te
dohodke navadno zagotavljajo starši. V pri-
meru smrti enega ali obeh zakoncev pa
lahko nastane problem preživetja zakon-
skega partnerja in otrok, ki jih je pokojnik
preživljal, pa še koga, ki je bil odvisen od
pokojnikovih dohodkov. Pri zaščiti družine
moramo minimalno poskrbeti, da izpad
dohodka ne ogrozi eksistence. Družine z
majhnimi otroki potrebujejo višjo zaščito
kot družine s starejšimi ali odraslimi otroki.
Krediti povečujejo potrebo po zaščiti, pro-
duktiven kapital pa zmanjšuje potrebo po
zaščiti.
Kakšni so statistični podatki? V Sloveniji
je bilo v letu 1998 od 461.910 skupnih po-
kojnin 87.695 družinskih pokojnin. Družin-
ska pokojnina je pokojnina po umrlem
staršu ali zakonskem partnerju. Ta delež
pokojnin je 18,99%.
Po podatkih za leto 1998 lahko iz Leto-
pisa RS izračunamo, da je znašala pov-
prečna družinska pokojnina z varstvenim
dodatkom 48.633,52 SIT
Če je eden od zakoncev prejemal me-
sečni dohodek 100.000 SIT, v primeru smrti
pa se dohodek zmanjša na 48%, vidimo, da
lahko pride do resnih finančnih problemov,
in preživeli partner ne more poskrbeti
oziroma težje poskrbi zase in za otroke,
sploh če so ti še majhni.
Pravilno zaščito dosežemo z rizičnim
življenjskim zavarovanjem. V primeru smrti
zavarovalnica izplača dedičem odškodnino,
ki jo je treba produktivno kapitalsko nalo-
žiti. Donosi iz kapitala morajo pokrivati
razliko dohodkov. Glede na različne družin-
ske situacije ne moremo govoriti o enot-
nem paketu zavarovanja, ampak je treba
primere obravnavati individualno.
Opozoriti je treba, da klasično življenj-
sko zavarovanje ponuja dve komponenti,
zavarovanje in varčevanje. Zavarovalno vso-
to je treba izračunati glede na življenjski in
materialni položaj družine. Velikokrat se
izkaže, da so družine premalo ali preveč
zavarovane, kar je posledica neetičnega
svetovanja zavarovalnega zastopnika. Var-
čevalna komponenta klasičnih življenjskih
zavarovanj ne pokriva niti rasti inflacije
(donosi okoli 4% letno). Zato se vse bolj
uveljavljajo življenjska zavarovanja z prevze-
mom tveganja naložbe, kjer zavarovalnica
v zavarovančevem imenu investira na trg
kapitala. Nova slovenska zavarovalna zako-
nodaja omogoča naložbe oziroma inve-
stiranje tudi v vzajemne sklade, ki so se v
preteklosti izkazali kot varna in donosna
naložba.
Osnovni element socialne varnosti je
torej zavarovanje; tu se pojavljajo osebna
zavarovanja (življenjska zavarovanja, rentna
zavarovanja, nezgodna zavarovanja, zdrav-
stvena zavarovanja...). Pri marketinških
osnovah trženja pa mnogi avtorji navajajo,
da gre tu za abstraktno blago, ki ga zastop-
nik prodaja morebitnemu zavarovancu.
V slovenskem prostoru smo zaznali, da
zavarovanci največkrat vedo:
•	pri kateri (katerih) zavarovalnici(ah)
so zavarovani,
•	koliko je mesečna premija, koliko
plačajo zavarovanje,
•	da so zavarovani za primer smrti in
dodatno nezgodno zavarovani,
•	približno dobo zavarovanja,
•	kdo jim je sklenil zavarovanje,
•	da enkrat letno dobijo obvestilo za-
varovalnice,
•	do plačujejo zavarovanje osebno ali
prek podjetja, trajnika...
Mnogi pa se zamislijo, ko se vprašajo:
•	Koliko zavarovanja sploh potrebujem?
•	Kolikšna je ustrezna doba zavarovanja?
•	Poznam točne zavarovalne pogoje?
•	Poznam podobne, sorodne zavaro-
valne ponudbe?
•	Kakšne rizike mi zavarovanje krije?
•	Ali sem tudi vsiljeno zavarovan?
•	Koliko bom privarčeval v zavarovalni
dobi?
•	Lahko nemoteno preuredim svoje za-
varovanje?
Navedeni opaženi problemi so posle-
dica:
•	prodaje zastopnikov, ki so plačani od
sklenjene pogodbe, saj višje zavarovanje
prinaša večjo provizijo;
•	nemotiviranosti zavarovancev, da bi se
seznanili z zavarovalnimi pogoji, preden
112
FINANČNO-ŽIVLJENJSKI PROCES ORGANIZIRANJA OSEBNE SOCIALNE VARNOSTI
nastane škodni dogodek;
•	zaupanja bodočega zavarovanca zava-
rovalnemu zastopniku;
•	na novo nastajajoči zavarovalni trg po
letu 1990;
•	premajhno vključevanje znanosti v
zavarovalno področje in s tem prepočasen
razvoj zavarovalništva.
Osebno zavarovanje imajo mnogi za
prestiž oziroma nadstandard, ki si ga lahko
privoščijo samo bogatejši. Drugi ga imajo
za nujno zlo ali sploh nepotrebno stvar v
življenju.
K temu v veliki meri prispeva pogled, da
je zavarovanje »abstraktno blago«. Če je tako
za zavarovanca, pa pri zavarovalnicah zago-
tovo ni. Zavarovalničarji dobro in podrob-
no poznajo zavarovalne pogoje.
Opažamo, da danes v slovenskem pro-
storu nihče (v Evropi pa le redki posa-
mezniki) ne razmišlja o priporočljivi osebni
zavarovalni vsoti. Če gre za stvarni predmet,
ki ga lahko ovrednotimo, takoj vemo, za
koliko ga bomo zavarovali (ne premalo, ne
preveč). V primeru osebnega zavarovanja
pa ni mogoče tako enostavno določiti za-
varovalne vsote. Zavarovalna ponudba se
pogosto konča z vprašanjem zastopnika:
Koliko pa bi lahko plačevali zavarovanja?
Zavarovancu se na trgu ne posveča velika
pozornost pri proučevanju njegovih potreb
in potreb okolja, v katerem živi, in njegovih
osebnih in družinskih možnosti. Vpliv in
sugestije so v času njegove neodločnosti
glede izbire oblike zavarovanja in obdobja
zavarovanja pogosto povezane z višino pro-
vizije ali višino zavarovalne vsote (Ivanjko
1999: 99).
POSKRBETI ZA LASTNO NEPREMIČNINO
Pred desetletjem smo od bruto osebnih
dohodkov odvajali 8% za namensko gradnjo
stanovanj. Država je gradila in »delila«
stanovanja. Danes od osebnih dohodkov ne
odvajamo nobenih prispevkov za stano-
vanja, ker država pravi, da moramo sami
poskrbeti za lastno nepremičnino.
Kje je največja nevarnost? Nič ni narobe,
če nekaj let živimo v najemnih stanovanjih,
močno narobe pa je, če živimo vse življenje,
še zlasti takrat, ko pridemo v tretjo (pokoj-
ninsko) fazo življenja. Pokojnine so manjše
od plačila za delo (pribl. 35%), najemnina
pa ostane v enaki višini. Zato nam ostane
vedno manj za življenje in iz tega razloga
lahko pridemo v resne eksistenčne težave.
V približno 15-tih letih smo plačali toliko
najemnin, da bi si lahko kupili lastno sta-
novanje. Kaj imajo od plačevanja najemnin
zakonski partner in otroci?
Za rešitev stanovanjskega problema po-
skrbijo banke z varčevalno-kreditnimi pro-
grami. Možne so tudi razne kombinacije
med institucijami na trgu kapitala. Koliko
je odvisno od ciljev in interesa posamez-
nika, kje in kako želi prebivati? Kakor koli
gledamo, gre za dolgotrajen proces desetih
ali več let. V zadnjem času tudi država
spodbuja tovrstna varčevanja.
POSKRBETI ZA ŠOLANJE OTROK
Prejšnji sistem je dajal široko možnost
šolanja vsakomur. Sedanji stroški šolanja
otrok pa naraščajo. Kolikšni so stroški, je
odvisno od ciljev staršev in otrok, od
oddaljenosti kraja šolanja od kraja bivanja,
od kvalitete pogojev za šolanje itn.
Strošek šolanja je treba predvideti vna-
prej, ker lahko s kvalitetno izobrazbo damo
otroku dobre pogoje za življenje. To pa je
eden od pričakovanih ciljev staršev. Vna-
prej zagotovljeno financiranje otrokovega
študija nam zmanjša tveganje, da v fazi otro-
kovega šolanja ostanemo brez dohodkov,
kar bi slabo vplivalo na njegove možnosti
za študij.
Zavarovalnice, banke, skladi in ostale
finančne institucije ponujajo veliko možno-
sti za tako imenovano študijsko varčevanje.
Če pa predvidimo, da bo treba v prihod-
nje plačevati šolanje, tako redno kot izred-
no, tako državno kot privatno, pa je treba
tudi kar dobro poskrbeti za varčevanje.
Vprašanje, ki ga prinaša skupna Evropa, je,
ali se bomo Slovenci v večjem številu šolali
v tujini kot danes. Tudi to stane dodaten
denar.
113
JANEZ BALKOVEC
POSKRBETI ZA RENTO
Preskrba za tretje obdobje življenja, po-
kojninsko dobo, je danes pereč problem
povsod po Evropi. Glavnino dohodkov v
pokojnini si ljudje priskrbijo z naslova
obveznega plačevanja pokojninskih pri-
spevkov od svojih dohodkov v aktivni de-
lovni dobi. Tako pridobljena povprečna
pokojnina je leta 1998 znašala v Sloveniji
70% od povprečnega osebnega dohodka.
Najnižja v Evropi je v Veliki Britaniji in
znaša okoli 40%, v drugih državah pa ne
presega 60% povprečnega dohodka.
Vprašljivost pokojninskega sistema je v
tako imenovani generacijski pogodbi.
Delavno aktivni prebivalci prispevajo za
direktne pokojnine. Upokojenci, ki so prej
vplačevali v pokojninsko blagajno, danes iz
tekočih sredstev prejemajo pokojnino.
Tristeberni sistem nove pokojninske za-
konodaje v prvem stebru ohranja med-
generacijsko pogodbo, v drugem stebru
dodaja kapitalske naložbe (odprti in zaprti
pokojninski skladi), tretji steber pa je pro-
stovoljen (rentni programi bank, zavaro-
valnic in družb za upravljanje).
Generacijska pogodba je ujeta v dva širša
(evropska) problema:
•	zvišuje se življenjska doba prebivalcev,
upravičenost do prejemanja pokojnine se
daljša;
•	padanje natalitete in povečevanje brez-
poselnosti pomeni vedno manj novih
prebivalcev, ki bi vstopali v pokojninski
sistem.
Dodatno pa lahko v Sloveniji opazimo še
dva pojava:
•	veliko je predčasnih upokojitev;
interes menedžmenta je zmanjšati število
zaposlenih, interes zaposlenega pa poiskati
socialno varnost v redni pokojnini, še zlasti,
če je bil zaposlen v podjetju, ki je slabo
poslovalo;
•	veliko je novih podjetnikov, ki so, glede
na stroške, pričeli za pokojnino vplačevati
minimalne možne prispevke.
Slovenija je v fazi reforme pokojninskega
sistema. Prvo reformo smo že naredili,
predvidevamo pa in prepričani smo, da jih
bo sledilo še nekaj, da bomo uskladili
položaj z Evropo. Nedvomno se bodo tudi
v prihodnje izplačevale državne pokojnine,
vprašanje je samo, kolikšne bodo. Če pokoj-
ninski sistem zadrži isto višino pokojnine,
to je okoli 70%, o čemer pa lahko močno
dvomimo, pride do 30% padca mesečnih
prihodkov posameznika, ko je stopil v
pokojninsko obdobje.
Če zaposleni danes prejema 100.000 SIT
mesečnega dohodka in se ob izpolnjenih
pogojih upokoji danes, bo prejemal okoli
70.000 SIT pokojnine. Če pa upoštevamo
še druge prejemke, nagrade, potne stroške,
dodatek za prehrano, izmensko delo in
ostalo, pa vidimo, da realno pride do še
večjega padca prejemkov.
Obstaja veliko rentnih programov pri
finančnih institucijah, ki poskrbijo za
dodatno rento. Prav tako pa obstajajo tudi
individualni načini, kako poskrbeti za
lastno pokojnino prek naložbenega kapi-
tala.
Glede na nemške izkušnje lahko rečemo,
da varčevanje za pokojnino prek bančnih
in klasičnih zavarovalnih ponudb ne
pripelje do ustrezne dodatne pokojnine.
Tako varčevanje ne pokriva inflacijskih
učinkov. Zadostno višino je mogoče doseči
samo na trgu kapitala, ne pa na denarnih
naložbah. Rentni varčevalci so dostikrat
zaslepljeni z valutno klavzulo pri varče-
vanju. V zadnjih 30-tih letih so se povprečne
cene v Nemčiji dvignile petkrat. Danes si
pri osebnih dohodkih okoli 5.000 DEM,
pokojninah 3 000 DEM, težko pomagajo z
dodatno pokojnino nekaj sto mark. Ali
moramo isto napako danes ponavljati v
Sloveniji, kljub grenkim tujim izkušnjam?
OHRANJANJE OSNOVNEGA STANDARDA
Pridobljen osnovni standard, ki zagotavlja
človeku, družini, dostojno življenje, sestav-
lja vrsto stvari. Lahko jih poimenujemo člo-
vekova osnovna sredstva: pohištvo, stroji,
aparati, prevozna sredstva in drugo. Z leti
se nam dogodi, da zastarajo, se iztrošijo,
pok\^arijo, razbijejo...
Za nakup osnovnih standardnih dobrin,
osnovnih sredstev, prav tako potrebujemo
denar. Pri vsakem nakupu imamo dve mož-
nosti plačila: plačilo pred nakupom ali
114
FINANČNO-ŽIVLJENJSKI PROCES ORGANIZIRANJA OSEBNE SOCIALNE VARNOSTI
plačilo po nakupu. Plačilo pred nakupom
je cenejše in lahko si pridobimo več ugo-
dnosti. Plačilo po nakupu (kredit, leasing
in podobno) nam prinese še dodatne stro-
ške. Plačati moramo tistemu, ki je posodil
denar, tistemu, ki je posredoval, in še tret-
jemu, ki vso stvar zavaruje, ker prvi in drugi
nočeta nositi rizika. Druga oblika nakupa
je seveda precej dražja. V prvem primeru
govorimo o naravnem standardu, v drugem
primeru je to umetni standard.
Obnavljanje osnovnega standarda je
treba skrbno načrtovati. Pri tem si lahko
pomagamo z ustreznimi varčevanji, inves-
ticijami in naložbami.
FINANČNA VARNOST
»Finančna varnost« je vedno dosegljiv lik-
viden znesek, ki nam zagotavlja varnost.
Človek se ob znesku, ki ga ima privarče-
vanega in mu je dostopen, počuti varnega,
ker lahko pokrije nenadne in nepredvidene
primere, povezane s stroški. Lahko so to
smrtni primeri v družini, nenadne bolez-
ni..., lahko pa nepredvideni poslovni spo-
drsljaji.
Kolikšen je ta znesek, je odvisno od
posameznika, njegovih ciljev in njegove
življenjske situacije. Nekomu zadošča že
nekaj sto tisoč tolarjev, nekomu nekaj mili-
jonov tolarjev. Z naložbami denarja in
kapitala se ukvarjajo praktično vse finančne
institucije.
Psihologi in zdravniki dokazujejo, da je
eksistenčni strah vzrok mnogih bolezni.
Privarčevani znesek odpravlja ta strah.
Finančna varnost nam pride prav tudi v
primeru bolezni, ko si lahko plačamo
kvalitetno zdravljenje.
NALOŽBENI KAPITAL
Denarna sredstva, kapital, namensko, cilj-
no, plasiramo na trg kapitala z namenom,
da ustvarimo še več kapitala. Veliko posa-
meznikov samostojno nastopa na trgu ka-
pitala in poskuša ustvariti dobiček. Veliko
se jih ne zaveda treh pomembnih dejav-
nikov:
•	Za samostojno kupovanje vrednostnih
papirjev moramo imeti ustrezno znanje.
Amatersko znanje je v borzni »vojni« po-
gosto prešibko proti znanju profesionalnih
upravljalcev. Nekaj je tudi takih, ki v želji
po špekulaciji pozabijo svoje znanje.
•	Za samostojno nastopanje na trgu
kapitala je treba imeti čas. Poleg svojega
aktivnega delovnega časa težko najdemo
dodaten čas za analiziranje, kupovanje in
prodajo vrednostnih papirjev. Honorarni
čas se težko primerja z aktivnim časom
profesionalca.
•	Informacije, ki dospejo do nas. Pre-
brane informacije v današnjem časopisu
največkrat opisujejo preteklo dogajanje,
zgodovino. V analitičnih člankih, ki napo-
vedujejo prihodnost, pa moramo paziti,
kdo je naročnik članka. Najtežje je dobiti
sveže aktualne informacije.
Poleg možnosti, da na trgu kapitala nas-
topamo sami, obstaja tudi ta, da si poiščemo
družbo za upravljanje, kjer vstopimo v javni
vzajemni sklad ali investicijski sklad. Skladi
nam ponujajo večjo varnost, manjše tvega-
nje, ker se investirani kapital porazdeli na
več različnih vrednostnih papirjev. Donosi
v vzajemnih skladih so v mejah povprečja,
navadno nad borznim indeksom. Za uprav-
ljanje skrbi aktivni inteligentni menedž-
ment upravljalca, ki se deli na investicijski
in analitski sektor.
Direktno nastopanje posameznikov, dru-
žin, na trgu kapitala pomeni hitrejši razvoj
za gospodarstvo. Vse premalo Slovencev se
zaveda, da gospodarstvo potrebuje drobne
investitorje, ki bi s svojim kapitalom zago-
tavljali razvoj. Vsekakor pa je najbolj žlahten
dolgoročni ciklični kapital, na podlagi
katerega je mogoče bolje načrtovati razvoj
gospodarstva.
HOBI KAPITAL
V to skupino lahko štejemo posameznike,
ki nastopajo na trgu kapitala iz čistega ho-
bija. Nacadno investirajo manjša sredstva.
Združujejo in povezujejo se v skupine na
delovnem mestu, v domačem okolju, po
Internetu... Njihovo nastopanje na trgu
kapitala lahko primerjamo z analitskimi
115
JANEZ BALKOVEC
pristopi k igram na srečo.
Hobi kapital so tudi razne zbirke starega
denarja, znamk, orožja... Vrednost tega kapi-
tala je težko ocenljiva, ker ima za zbiratelje
večjo vrednost kot za nezbiratelje. Pogosto
se dejanska vrednost pokaže šele po smrti
lastnika, ker je vrednost zbirke skrbno
hranil zase ali pa se vrednosti ni zavedal.
Vsekakor pa je zbiratelj investiral v svojo
zbirko nekaj denarja, časa in znanja.
VPRAŠANJA ZA POSREDNIKE
FINANČNIH STORITEV
Posamezniki in družine gradijo svoje pre-
moženje prek bank, zavarovalnic, družb za
upravljanje, borzno posredniških hiš,
nepremičninskih agencij, finančnih inže-
niringov, lastnih podjetij... Možnosti je
veliko. Vsaka institucija pa ima več različnih
programov. Poiskati je treba finančne pro-
grame, ki bi posameznikom, družinam,
glede na njihove zmožnosti in cilje, pokazali
najbolj optimalno pot pri ustvarjanju pre-
moženja, s tem pa tudi socialne varnosti.
Gre za izdelavo osebnega premoženjskega
načrta.
Treba je vedeti, da zastopniki bank, zava-
rovalnic in drugih finančnih institucij
vedno delujejo v interesu delodajalca. Zato
jim ob odločanju za finančni produkt
zastavimo nekaj pomembnih vprašanj:
Kakšna je priporočljiva zavarovalna
vsota? Kakšni so pogoji zavarovanja? Kako
varna je naložba? Kako donosna je naložba?
Kako je z likvidnostjo? Kako je z obvešča-
njem? Kako je z zaščito pred inflacijo? Kako
je z davki? Kako se lahko preuredi sklenjeni
program? Kako fleksibilen je? Kakšna bo
kupna moč privarčevanega ob izteku po-
godbe?
Pri sklepanju finančnih pogodb moramo
biti zelo pazljivi. Vzeti si moramo čas in
prebrati tudi droben tisk na hrbtni strani
pogodbe. Zavarovanja, varčevanja, kjer me-
sečno plačujemo npr. 100 DEM, v 25-tih
letih pomeni 30.000 DEM vplačila. Rezultat
varčevanja se lahko giblje med 45.000 DEM
in 145.000 DEM. Zato je treba dobro premi-
sliti in pregledati ponudbo, preden se od-
ločimo za zavarovanje oziroma varčevanje.
SKLEP
V tujini opozarjajo, daje treba vse elemente
osnovne socialne varnosti, finančne nalo-
žbe in preskrbo za starost obravnavati v
skupnem kompleksnem individualnem
primeru ob upoštevanju inflacije in davč-
nih obveznosti. Ravno to pa je danes izziv
pri gradnji človekovega premoženja: zmanj-
šati stroške in povečati dobičke.
V razvitih evropskih državah vpeljujejo
v srednje in višje šolstvo predmete, ki pou-
čujejo mlade, kako obvladovati in zaključiti
finančni-življenjski ciklus. Tovrstno znanje
bi bilo treba vpeljati tudi v našo hitro spre-
minjajočo se družbo, ker bomo ob vstopu
v Združeno Evropo vsi zavezani istim evrop-
skim zakonom poslovanja.
Zelo pomembno je, ali si zastavimo tudi
na področju osebne socialne varnosti in
graditve premoženja ustrezne cilje. Ustrez-
no pretehtani cilji so danes še toliko po-
membnejši, ker v našem prostoru ni vzgoje,
učenja in tradicije na tem področju.
Za konec: premoženje je vedno skrb, pa
če je premajhno ali preveliko.
116
FINANČNO-ŽIVLJENJSKI PROCES ORGANIZIRANJA OSEBNE SOCIALNE VARNOSTI
Literatura
J. Balkovec (1999), Organiziranje izobraževanja svetovalcev za ustvarjanje osebnega premoženja.
Kranj: Fakulteta za organizacijske vede (magistrska naloga).
Š. IvANjKO (1999), Dobri poslovni običaji v zavarovalništvu (ó.dnevi Slovenskega zavarovalništva
Portorož 1999). Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje, GIZ.
H. Knapp (1976), Wirtschafts-wissen knapp gefasst. Zürich: Verlag Molden.
H. D. Meyer (1991), Wie man sich richtig Versichert und dabei viel Geld spart. Lüneburg: Bund
der Versicherten.
Statistični Urad RS (2000), Letopis 1999. http://www.sigov.si/zrs/letopis_s.html.
Ustava Republike Slovenije (1991), Uradni list, 33/91. Ljubljana: Uradni list RS.
117