Studijska knjižnica K i a n j GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Sindikat mora imeti svoje mesto in vlogo v delovnih organizacijah UGOTAVLJAMO, DA JE OBDOBJE PO BRIONSKEM PLENUMU POLITIČNO IZREDNO ŽIVAHNO. PLENUM JE POZVAL VSE DELOVNE LJUDI, DA VSAK NA. SVOJEM PODROČJU OČISTI VSE TISTO, KAR OVIRA, DA BO -DELOVNI ČLOVEK VSEPOVSOD SPOŠTOVAN IN ODLOČUJOČ; Zvezni sekretar za industrijo in trgovino Hakija Pozderac Je pretekli teden obiskal naša podjetje in si ob tej priliki ogledal tovarno v Kranju, kjer se je živo zanimal za ek»* Na katere probleme usmerimo našo aktivnost, ki so za samoupravno življenje in dobro gospodarjenje najbolj pereči?... Osnovni poudarek naj bo na samoupravljanju! Zanj je pomembno, de so ustvarjeni osnovni predpogoji, in ali so v kolektivu taki odnosi in tako vzdušje, da vsak zaposleni lahko pove svoje mnenje, kritiko, postavi vprašanje vsakomur ne glede na položaj, ter ni zato izpostavljen -raznim sankcijam, šikanam v odnosih, osebnem dohodku, delovnemu mestu, napredovanju, dodeljevanju dela itd. Torej gre za to, ali je razvita in se neguje ena-■ kopravnost ivseh članov ^kolektiva in ustvarja pogoje, da zaposleni popolnoma sproščeno in brez strahu povedo svoje mnenje in da svoje stališče lahko uveljavljajo ter se to tudi upošteva. Vloga in mesto sindikata je taka, da mora vsak čas oceniti stanje v organizaciji, ugotoviti razpoloženje in s člani kolektiva vplivati na odločitve. Za važnejše odločitve moramo dobiti razsodnika'pri večini članov kolektiva. Da bi dobili popolnejšo sliko dejavnosti sindikata v »Elektromehaniki« so izvršni odbori po obratih in službah razpravljali o naslednjih vpra. šanjih: 1. Na katera osnovna področja aktivnosti je usmerjeno težišče dela sindikalne organizacije? 2. Metode dela sindikalne organizacije? 3. Ali obstojajo možnosti da še v polni meri razvije dejavnost sindikata in od česa je to odvisno? 4. Sindikat in samoupravljanje. 5. Skrb za človeka. 6. Ostala sistematska vprašanja. Iz razprav, ki so bile na razširjenih sestankih je možno povzeti tole: PM. večini . razprav, se je prepletalo vprašanje notranje decentralizacije, ki pogojuje * bolj pestro delo samoupravnih organov 'kakor tudi sindikata. Zato je ena-od bistvenih nalog sindikata, da sl še naprej prizadeva za ureditev takšnih notranjih odnosov, ki bodo zagotovili v. jjŠj - . nomiko podjetja. V; razgovoru so sodelovali (z desne) Cveto Kobal, rep. sekretar za g»* lavcev prt£odtočai^.Prežive- sPodarstvo, Hakija Pozderac, zvezni sekretar za industrijo In trgovino, Vladimir Logar, ti način dela moramo zame- gen. dir. ZP »Iskra«, Vladimir Lešnik, pom. rep. sekretarja za gospodarstvo in Peter (Dalje na 6. strani) Vujec, nam. rep. sekretarja za: gospodarstvo Proizvodnja ZP v septembru 1966 Tovarna Plan v 000 N din Izpolnitev 000 v N din %• Elektromehanika 16.924 15.751 93,1 68,0 Avtomatika 5.663 6.064 107,1 Sprejemniki 1.988 2.675 134.6 Aparati 3.823 3.741 97,8 Avtoizdelki 7.897 6.570 83,2 Elektromotorji 1.927 1.465 76,0 Naprave 1.972 2.401 ' 121,8 Elektronika 1.103 1.451 131,6 Kondenzatorji 2.593 3.185 122,8 Instrumenti 1.240 1.409 113,6 Polprevodniki 1.582 gg 1.724 109.0 Usmerniki 896 1.026 114,3 Mikron 1.962 336 17,1 SKUPAJ PODJETJE 56.347 52.412 93,0 Enaindvajsetih dan OZN V SVOJEM ENAINDVAJSETLETNEM DELOVANJU JE ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV NEMALOKRAT PRAVILNO REAGIRALA NA DOLOČENE MEDNARODNE PROBLEME IN REŠILA SVET PRED NOVIMI, UNIČUJOČIMI VOJNIMI VIHRAMI. ŽAL OB VIETNAMSKI, KRVAVI IN STRAHOTNI VOJNI, KI IZ DNEVA V DAN DOBIVA BOU GROZLJIV IN GROZEČ OBSEG, OGROŽAJOČ CELO SVETOVNI MIR, POLNOMOČJA OZN NISO VEC TOLIKŠNA, DA BI LAHKO ODLOČNO ZAVRLA- NEVARNOST, KI JO ZA CEL SVET POMENI AMERIŠKA AGRESIVNOST V VIETNAMU. OZN TE VOJNE NE ODOBRAVA, NASPROTNO, OBSOJA JO, VENDAR NJEN VPLIV NI. KOS AMERIŠKIM IN SATELITSKIM MAHINACIJAM, KI SE UPIRAJO VSAKEMU, LOGIČNO MISLEČEMU ZEMLJANU. OZN IMA V TAKIH OKOLIŠČINAH DOKAJ TEŽKO NALOGO, V TREZNIH IN SVOBODOLJUBNIH DEMOKRATIČNIH MNOŽICAH PA TUDI VEDNO MOČNEJŠO ZASLOMBO PRI TEM, DA BI S SVOJIMI ISKRENIMI PRIZADEVANJI OBRAVNAVALA SVET NOVE, TO POT ŠE BOLJ KOT DOSLEJ — UNIČUJOČE VOJNE! II Jugoslovanskega komiteja za električna merjenja Na tretjem simpoziju Jugoslovanskega komiteja za električna merjenja ob času. razstave Sodobna .elektronika oktobra letos v Ljubljani, je skup jugoslovanskih strokovnjakov za merilno tehniko sprejel med ostalim tudi naslednjo za celotno jugoslovansko gospodarstvo važno resolucijo: 1. Jugoslovanski komite za električna merjenja — JUKEM ponovno opozarja celotno jugoslovansko -javnost na skrajno nujnost in zadnji čas, da se ustanovi državna znanstvena ustanova za najpreciznejša in koordinacijska merjenja — Jugoslovanski metrološki zavod. S tem potrjuje svoj zadevni sklep in resolucij» dveh predhodnih simpozijev o merilni tehniki, ki so se ji pridružile številne sorodne institucije. 2. Podčrtana je potreba po tesnem in aktivnem sodelovanju z Upravo za mere in dragocene metale, ki naj predstavlja koordinacijsko jedro in zametek bodočega Jugoslovanskega metrološkega zavoda pod strokovnim vodenjem njenega metrološkega sveta. Strokovnjaki na simpoziju so sprejeli sklepe sestanka jugoslovanskih metrologov v juliju 1965 kot stališče JUKEM. 3. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi in potmi naj sa pospeši ustanovitev Jugoslovanskega metrološkega zavoda, brez katerega v nobeni industrijsko razviti in znanstveno razviti. državi ne more bitt uspešnega napredka. Ugotovljeno je, da smo glede organizirane me-trološke dejavnosti na prav Zadnjem mestu y Evropi: 4. Kot prvi izhod v sili priporoča JUKEM naj sa nadaljuje z že začetimi najpreciznejšimi primerjalnimi meritvami raznih ©talonov najvišje točnosti, raztresenih po raznih industrijskih ustanovah v državi. 5. Posebno skrb je treba posvetiti sistematskemu izobraževanju strokovnjakov naj precizne j še merilna tehnike in razvijanju prepričanosti, da je le-ta osnova vsake resnične znanstveno tehniške dejavnosti. 6. Za formiranje . materialne osnove naj JUKEM doseže - obvezno članstvo jugoslovanske industrije in znanstvenih ustanov. 7. Zaradi stalnega rastočega obsega metrojoške problematike in napredkov v vseh vejah gospodarstva naj bo ponovni simpozij, sestanek strokovnjakov za merilno tehniko v letu 1968 in to ob sejmu sodobne elektronike v Ljubljani. JUGOSLOVANSKI KOMITE ZA ELEKTRIČNA MERJENJA JUKEM Komentar devetmesečne pr oizvodnj e Plan eksterne proizvodnje izpolnjen z 98,1 % — Primerjava dosežene vrednosti proizvodnje z istim obdobjem leta 1965 je dokaj ugodna oz. celo 24 % večja Iz pregleda o izpolnitvi plana eksterne proizvodnje za obdobje od 1. I. do 30. IX. 1966 je razvidno, da je .Zruženo podjetje svojo plansko nalogo izvršjlo z 98,1 %. Vrednost letnega plana smo dosegli ' 75,7 %, kar je malenkostna prekoračitev ¿planske zadolžitve. Rebalan-sirani letni plan' smo dosegli le za 72,9%. ■ Primerjava dosežene vrednosti proizvodnje z istim obdobjem leta 1965 je. dokaj ugodna in , znaša prihližno 24%-mi porast vrednosti proizvodnje. Glavni problemi, da v celoti ne dosegamo zadovoljivih 'Uspehov so še vedno v pomanjkanju zadostnih obratnih sredstev, pomanjkanju nekaterih ključnih surovin (baker, pločevina, žice) tako domače proizvodnje kot iz uvoza, neugodnih tržnih razmerah, previsokih zalogah, preobširnem asortimanu izdelkov ter pomanjkanja strokovnega kadra. "Po posameznih tovarnah, je stanje izvajanja planskih nalog in kratka problematika naslednja: ELEKTROMEHANSKA — KRANJ V tričetrtletnem poslovanju je tovarna izpolnila letno plansko nalogo z 80,3%, re-balansiran plan je pa izpolnila s 75,7 %, kar pomeni, da je presegla planirano vrednost. Iz statističnih podatkov za več let nazaj je razvidno, da je tovarna bistveno dosegala višjo proizvodnjo posebno v mesecih oktober in december v primerjavi js povprečno vrednostjo v ostalih mesecih. Zaloge polizdelkov, kakor mesečni operativni plani zagotavljajo, da se bo ta pojav ponovil tudi letos. Po 'posameznih obratih je »lika zelo različna, ker se je tovarna morala prilagajati zahtevam trga In upoštevati gibanja, ki so nastala po reformi. Spremembe potreb trga med letom, pa postavlja tovarno pred težavne naloge, saj vsako preusmerjanje kapacitet nujno povzroča težave. Ce primerjamo proizvodnjo doseženo v devetih mesecih leta 1965 in v letu 1966 dobimo zelo ugoden pokazatelj. Splošno povečanje prek 30 % je zelo razveseljivo. V kolikor bo' tovarna, upoštevajoč, sanacijski načrt, še nadalje obdržala tak nivo, je na najboljši- poti da prebrodi krizo, pred katero je stala preteklo leto in preseže letni rebalansirani plan proizvodnje. ELEMENTI — Ljubljana Tovarna svoje tričetrtletne naloge ni izpolnila za 103 %. Letna planska zadolžitev je bila dosežena samo 64,8%. Po posameznih dejavnostih je slika desetmesečne proizvodnje naslednja: % Žarnice 93,6 K erami ka 81,4 Keramika 102,3 TJ pori 83,9 Potenciometri 116,8 Magneti 92,9 Feriti 63,0 Skupaj tovarna 89,8 Tovarna bi morala v zadnjem trimesečju izdelati povprečno (na mesec), I za 45% več kot je dosegla povprečno v prvih -devetih mesecih. .Kljub temu, da je tovarna dosegla oziroma presegla nivo proizvodnje nasproti letu 1965, ne bo mogla izpolniti Po posameznih dejavnostih je stanje naslednje: Elektr. konden. 126.— Sestavni deli TV 102,7 Meh. sest. deli 107,9 VF transi. 94,3 Elektr. naprave 106,2 Elektr. gramofoni 102,0 Proizvodne usluge 194,1 Skupaj j 104,1 Kljub 'težavam pri nabavi gotovih vrst repromateriala, pomanjkanje kadra (Višnja gora), dobavah TP transformatorjev ima tovarna možnosti da presega letno plansko zadolžitev.” SPREJEMNIKI V 'Obdobju januar — september 1966 leta je tovarna izpolnila kumulativni plan proizvodnje 93 %, ter dosegla 78,4%" letnega plana. V primerjavi z lanskim letom porast proizvodnje znaša približno 10%. Devetmesečna | proizvodnja 1966 Tovarna 000 N din Plan v 000 v N din Izpolnitev % Elektromehanska 182.104 138.030 104,5 Elementi 52.94« 47.541 89,8 Avtomatika 51.33« 53.445 1044 Sprejemniki 29.490 27.436 93,0 Aparati '30.226 37.361 123,6 Avtoizdelki «5.893 62.813 95,3 Elektromotorji 17.259 14.850 86,0 Naprave 21.761 17.777 81,7 Elektronika 11.394 11.Q75 97,2 Kondenzatorji 21.354 22.300 104,4 Instrumenti 10.759 - 11.401 106,0 Polprevodniki ' | 11.979 11.544 96,3 Usmerniki 8.514 8.626 101,3 Mikron . 12.530 4.433 55,4 SKUPAJ PODJETJE 477.547 468.632 98,1 ne ima tovarna vse možnosti da doseže oziroma preseže letni .plan proizvodnje. APARATI — LJUBLJANA Tovarna je tudi devet mesečno plansko nalogo visoko prekoračila. Kumulativni plan proizvodnje je izpolnila s 123,6 % m 's tem dosegla letni plah v višiod-88,9 %. Lanskoletno raven dosežene proizvodnje za isto obdobje je prekoračila za nad 43 %. Po posameznih skupinah izdelkov, v kumtflativi je razvidno stanje iz naslednje tabele: % Stikalna tehnika 167,8 Stabilizatorji 111,4 Zašč. rele, elem. avtom, sign. releji 133,5 Ind. elektron, napr. 86,7 Signalne naprave 181,8 Proizvodne usluge 86,9 Skupaj tovarna 123,6 ¿Planska zadolžitev je prekoračena pri vseh grupah razen pri indus. elektronskih napravah in proizvodnih uslugah. Pri indus. elektronskih napravah je nastal izpad zaradi pomanjkanja gradiva za železniški program iz uvoza. Omenjeni izpad pri indus. elektronskih napravah ne ibo vplival na izpolnitev letnega plana proizvodnje, ker tovarna ima možnosti za prekoračitev letne planske naloge. AVTOELEKTRTKA — NOVA GORICA \ Kumulativni plan proizvodnje za devet mesecev 1.1. je tovarna dosegla 95,3%. Letni plan proizvodnje pa šele 72,7 %. Povečanje vrednosti proizvodnje v letošnjih devetih mesecih nasproti istemu obdobju Teta 1965 z^aša 15%. Po skupinah izdelkov je letnih planskih nalog, ker se še vedno bori z težavami tehničnega značaja, kakor tudi z nabavo repramateria-la tako domačega kot tudi v glavnem iz uvoza (nikelj, kobalt, silimonit cevi, fice itd). AVTOMATIKA — PRŽAN Kumulativno zadolžitev za devet mesecev je tovarna presegla za 4,1 %. Prvotni letni plan proizvodnje je dosegla 97%, rebalansirani plan pa 77,9 %;.. Zelo ugodna je tudi primerjala dosežene proizvodnje z letom 1965 za obdobje januar — september. Porast pr',izv 'dnje presega 35 %• Po posameznih proizvodnih skupinah izdelkov je stanje izpolnitve plana proizvodnje v kumulativi naslednje: Sprejemniki 65,8 Sprejemniki trans. 132,2 UHF Converter (izven plana) Proizvodne usluge 94,7 Skupaj tovarna 93 Tovarna ima še vedno težave z .dobavo repromateriala (posebno *iz uvoza), z dobavami delov s strani kooperantov tako z zunanjimi, kot z ostalimi tovarnami »Združenega podjetja z majhnimi proizvodnimi serijami s plasiranjem izdelkov na tržišču ter z -obratnimi sredstvi. "V kolikor omenjene težave ne bodo postale krftič- stanje naslednje: % 77,0 Dinamo Zaganjalniki 94,7 ‘Nap. regUlatprji 81,7 Vžigalne tuljave > 78,8 Magnetni vžigalniki 71,7 Rez. deli in storitve 224,7 Skupaj tovarna 95,3 Tovama se že vse leto bori :s pomanjkanjem bakra, Ježa jnih luljk za zaganjalnike, ter s pomanjkanjem drugega raznega materiala — posebno iz uvoza. Težave ima tudi z nekaterimi strojnimi kapacitetami (kopirne stružnice), ki otežkočajo pravočasno 'fi-naJizacijo izdelkov. Kljub navedenim in drugim problemom tovarna predvideva izpolnitev plana proizvodnje v postavljeni višini. ELEKTROMOTORJI — ŽELEZNIKI 'Devetmesečni plan proizvodnje je 'tovarna izpolnila z 86 % letni plan proizvodnje pa z 63,1 %. Porast proizvodnje nasproti lanskemu letu je zelo skromen, saj ne doseže „niti 2%. Stanje po posameznih skupinah izdelkov ob koncu septembra je sledeče: Elektromotorji: 82,9 a) za izvoz v USA 75,2 b) za evropski trg 68,8 c) za domači trg 112,8 d) za neblagovno proizvodnjo 86,5 Sirene 69,1 Proizvodne usluge — ■Skupaj tovarna 86,0 Težav, ki spremljajo proizvodnjo že celo leto, še ni mogoče odkloniti (posebno vprašanje proizvodnje motorjev za ameriškega kupca) ter tovarna ni več v stanju nadoknaditi zamujeno in predvideva da bo plan izpolnila med 75 in 80%. NAPRAVE — LJUBLJANA V devetih mesecih je tovarna dosegla velike uspehe» kljub temu, da je kumulativni plan proizvodnje izpolnila' satno :81,7 % oziroma .dosegla letni plan v višina 67,8%. .Ce primerjamo doseženo vrednost proizvodnje v letošnjem letu nasproti letu 1965 vidimo, da je porast proizvodnje -še enkrat večji. Po posameznih skupinah izdelkov je izpolnitev plana ob koncu septembra naslednji: VF aparature 74,4 UKV aparature — Usmerjene zveze 79,5 Translatorji — Proizvodne storitve — Skupaj tovarna 81,7 Kljub težavam s katerimi se tovarna bori (nerazvitost izdelkov, tehnološke težave pri. poiskusni proizvodnji, pomanjkanje nekaterih kapacitet, težave oskrbe z re-promaterialom) ima možnosti, da doseže vrednostno letni plan proizvodnje. ELEKTRONIKA — HORJUL Planirano vrednost proizvodnje za obdobje januar — september 1966 je tovarna dosegla 97,2%. Letna planska zadolžitev je dosegla 75,3 %. Vrednost proizvodnje v istem obdobju v letu 1966 nasproti letu 1965 je porasla za 1,7%. Po posameznih skupinah izdelkov v kumula-tivi je stanje naslednje: % Spr.-odd. aparature 173,6 Elem. za elektr. tehniko 82,7 Regul. transT. 74,7 Elektr. .merilni instr. 80,3 šolski komplet 111,3 Proizvodne usluge — Skupaj tovarna 97,2 (Dalje na 6. strani) Ne izogibajmo se cepljenja proti gripi Naše delovne organizacije imajo že nekaj let bridke izkušnje z zahrbtno boleznijo — GRIPO! — Zaradi, epidemij oboleva izredno število ljudi, ki so s tem nekaj časa izločeni lz proizvodnega procesa, pri tem ,pa nastaja velika gospodarska škodam ld jo je kasneje težko nadoknaditi. Gripa, kot bolezen je zahrbtna tudi zato, ker slabi,človekovo odpornost, s tem pa je dana najkrajša pot drugim boleznim (angina, revmatizem, okvara srca, razna vnetja itd.). Samoupravni organi so uvidell,_da je najuspešnejša, borba proti gripi masovno cepljenje. Na vabilo uredništva nam je dr. MILAN CEPUDER iz obratne ambulante »Elektromehanika« Kranj, poslal o gripi in zaščiti proti nijiej: naslednji) sestavek:: , GRIPA IN ZAŠČITA PROTI NJEJ Obolenja dihalnih potov stoje na prvem mestu po, številu obolenj in so najčešči vzrok izostankov z dela. Od’ teh obolenj zavzemajo najvažnejše mesto akutna nalezljiva obolenja dihalnega trakta. Z nastopom antibiotične dobe se je: znatno zmanjšalo obolenje dihalnega trakta povzročeno z bakterijami, dočlm je število obolenj povzročenih po'virusih ostalo nespremenjeno. Med akutnimi respiratornimi virusnimi obolenji zavzema. poseben položaj gripa.. Ze od nekdaj je bila ta bolezen, poznana po obsežnih epidemijah, ki so se pojavljale v razmakih po nekaj let; in za jele v visokem odstotku vse ljudi. Vse te epidemije gripe;. pa so se razlikovale med seboj po težini, bolezni,, komplikacijah in smrtnosti: Najtežja pandemija gripe je bila- leta 1918/19, ki. so jo ljudje* tedaj imenovali »španska«. 'Dokazano- je, da tudi najlažje epidemije- influence- po-lože obolele- ljudi na postelje ter jih napravijo nesposobne za delo vsaj nekaj dni. Ker se gripa kot vse druge respiratorne infekcije, širi s kapljicami, ki jih ljudje iz* pljujejo in izkašijajo, njena-vltoga raste paralelno s tehničnim' razvojem. Zaradi vse večje industrializacije in razvoja tehnike pride do množičnega zbiranja ljudi po mestih. Ljudje, ki' delaj‘0 po raznih ustanovah, podjetjih, tovarnah bivajo vsak dhn po več ur skupaj v zaprtih prostorih. Moderna prevozna sredstva prepeljejo ljudi v zelo kratkem času iz' enega konca na drug' konec sveta. VSI' ti faktorji pomagajo kapljični infekciji, da se danes gripa vse hitreje širi- iž- kraja v kraj kot nekoč; Efočim je* pandemija gripe- leta 1918: potrebovala pol leta, da je obšla ves svet, je pandemija leta 1957 vse to opravila v treh mesecih. Za dežele na visoki tehnični ravni pomeni; epidemija gripe težak ekonomski udarec, to je težke denarne izgube zaradi nenadnega, zastoja dela v industriji, kmetijstvu, transportu; zdravstveni službi in podobno; zaradi večjega števila . izostankov od dela; Zato iz leta v leto vse-bolj raste potreba po zaščiti naših delovnih ljudi pred o- bolevanjem za gripo. Od vseh poizkusov pa se- je najbblje obnesla, zaščita* pred- okužbo, gripe s cepljenjem: zdravih ljudi. Doslej1 iznajdena cepiva proti gripi bi lahko razdelili v dve grupi: živa cepiva, kise, vbrizgajo z razpršilcem v nos in ki orosijo sluznico nosu- im žrela z .živim virusom ter mrtva- cepiva, ki' se dajejo- v obliki injekcij. Pri nas proizvajamo* od 1. 1961 živo cepivo, ker se zdi, da je to najbolj pripravno, neboleče in koristno. Ker obstajajo različni tipi virusov gripe je pač treba pripraviti cepiva, ki ho zaščitilo organizem proti' tem vrstam gripe. Nikdar ne vemo kateri tip bo izključno ali pretežno izzval neko. epidemijo, ali pa bo morda nastopila-, mešana epidemija oz .se lahko zgodi,. da bosta nastopila, postopoma dva različna vala epidemije, ¡ vsak povzročen z drugim * ti-pom. Sreča, da tu- prideta v poštev samo dva tipa gripe in to tipa A: in. B„ Zato pripravljamo. živo cepivo, v katerem- sta zastopana ta dva tipa-. Po .cepljenju, kakor tudi po. preboleli gripi, .traja odpornost- približno 1 leto in nato 'polagoma slabi. Zato pride pri. ponovni, okužbi z isto vrsto virusa do obolenja brez: bolezenskih znakov ali pa do zelo lahke oblike: gripe:. Cepivo se* uporablja kot zaščita pred gripo zdravih ljudi od" 81 leta starosti dhlje' v"času, ko pričakujemo, da se bo pojavila gripa. Zato se priporoča cepljenje v zimskih mesecih in to od oktobra dalje. Kot" že rečeno, cepimo ljudi s posebnim razpršilcem, s katerim vbrizgamo v obe nosnici raztopino živih virusov (povzročiteljev) gripe. Oseba, ki žela biti cepljena, mora predhodno dobro očistiti' noš; nagniti glavo nazaj: in globoko. vzdihniti, ko cepitelj vbrizga cepivo. Le na ta način- bo cepivo prišlo dovolj glaboko v nos in dihalna pota. Cepivo povzroča pri 5 % cepljenih oseb lahke znake gripe kot so: zvišana temperatura do 37.;5° C, včasih glavobol, rahel nahod in suho žrelo. Vse te težave se pojavijo v 48 urah po cepljenju in He trajajo-dalj kot 24-lir. Ne smejo pa se cepiti osebe, ki imajo temperaturo, obolenja dihalnih, poti, kronična vnetja pljuč, srca in nosečnice zadnje 4 mesece pred porodom. Pozimi leta 1963/64 je bilo izvršeno masovno cepljenje z domačim cepivom. Prav to> leto- se je pri nas pojavila tudi epidemija gripe; Tedaj je šlo za azijsko gripo tipa A. Uspeh ni izostal. Seveda primeri gripe prav zaradi ponovnih cepljenj iz leta v leto-padajo, z njim pa tudi izguba delovnih dni. Ce pogledamo naslednjo tabelo nam' bo to jasno: Leto Štev. obolenj; Izguba del. dni Obvestilo KLUB ŠTIPENDISTOV ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA prireja dne 12. 11. 1966 za vse štipendiste Združenega podjetja Iskra enodnevno EKSKURZIJO z avtobusom v: Tovarno KONDENZATORJEV v Semiču in Tovarno USMERNIKOV v Novem mestu. Prijavite se do vključno 9. 11. 1966 v Referatu za štipendije Ljubljana, Miklošičeva 28, kjer. boste prejeli tudi ostale informacije. 1964 1139 5663 1965 728 2806 I. pol. 1966 221 854 Na temelju teh podatkov je dokazano, da je bila- obolevnost cepljenih oseb; proti: gripi za časa epidemije najmanj dvakrat manjša naspro-tl .necepljenim osebam, v istem- delovnem kolektivu. Da bi se zavarovali pred-ponovno epidemijo- gripe, ki-bi naše podjetje brez dvoma stala velike vsote denar- Varnost pri delu v novi zakonodaji široka in vsestranska raz- v večjem številu zakon-o stanju in problema- skih predpisov in pravil» ki je nikbv. Vsi ti predpisi so; pa. tilka, varstva pri delu, sledila že ob samem začetku deloma zastareli, ker niso v sestava ter prednačrta in na- skladu s sodobnimi proizvod-črta Zakona o varstvu pri nimi procesi: in jih je praksa delu,, je- v marsičem prispe- v vsakodnevnem- dogajanju, vala k popolnejši osvetlitvi., že prehitela, varstvene problematike itr V zvezi: z osvojenim siste» . V) jl v uiovv.oiio jjiut/icuiat črv c tuj. v £V(/di. ju, u»vujvtuui «ot.«?- ja zaradi bolovanja naših d” nakazala vrsto pozitivnih re- jnom varstva pri delu sta bi- lavcev, bomo tudi letos cepili vse zdrave sodelavce našega kolektiva po programu, ki' ga bo pripravila HTV služba tovarne »Iskra«. Mi, zdravniki pa želimo, da bi bila udeležba čim večja, ter da naš trud ne bi bil zaman. iz tovarne električnih aparatov šitev v samih delovnih orga* stvene važnosti položaj de-nizacijah. ' lovne organizacije kot draž- Potrebo po sprejetju po- beno-ekonomske enote z• nje--sebnega zakona o varstvu pri no družbeno, ekonomsko* in. delu, ki- naj bi vsebinsko in pravno sam os toj noslja — mi v- celpti. zajel to. gradivo še posebej proizvajalca, ki ja. ja. čutiti že dalj' časa-. Doslej v svo-jstvu upravljalna dražje- bilo to gradivo- zbrano beno in ekonomsko odgovoren nosilec notranjega življenja v delovni organizaciji. * Ti- dve dejstvi jasno izraže» ni v? ustavi SFRJ odrejat» pravico in dolžnost delovnih ljudi, da v svojem samo- rešujeta stva pri ne gre več za zaščito delavca: v starem* smislu, marveč: za, zaščito proizvajalca in. sa* var-*- Boljša je sprememha proizvodnega pro-grama, kot proizvodnja brez fin. učinka Glede na potrebe tržišča, še vajali v večjih serijah. Neka- s*-va pri delu. Glede na to, več pa zato, ker je proizvod- ko db srede novembra bo pr-nja televizijskih stabilizator- va polovica delovnega kolek-jev nizko akumulativna, je v tiva iz. Dobrepolja za novo tovarni elektičnih aparatov proizvodnjo že usposobljena, moupravljalca. ; utemeljeno dozorel sklep o zato bodo na priučevanje NoV družbeni značaj opustitvi proizvodnje tega iž*. prevažali db konca leta še s*;va pri delu je osvojen tudi delka, katerega sb proizvaja- preostale delavce in delavke* Y n°vam načinu pravnega ure* li v obratu v Dobrepolju. Te- tako, da bo z novim letom janJa te8a področja, ki v Revizijski stabilizator so iz- proizvodnja bimetalnega rele- smislu- izrecne ustavne doioč— delovali skoraj v večini iz ja RB-2 lahko nemoteno ste- ®Pada v pristojnost fede-uvoznega materala, s katerim kla v predvidenem obesgu. racije kot: temeljnega zako-so imeli precejanje težave, Primec, tovarne; električnih. Pa zlasti pa so v zadnjem* času aparatov v zvezi z opustitvi-občutno povečane cene na jo proizvodnje neakumulativ-zunanjem - tržišču povzročile nega! izdelka, je vsekakor ja- P°.re j? za ta materiali, oz. iz njega šen dbkaz- pravilne poslovne izdelane TV stabilizatorje, da 'politike tovarne-/"Sodba, da t-emu'ke; je bila njihova "proizvodnji bi takšne! ukrepe morali sto- J* praktično- brez zaslužkas.. Toi rffl; čbnprej tndi- v driigili to-je marekovalov omenjeni vamah; kjer se je pokazalo, ukrep in izpadlo proizvod-- da ta ali oni izdelek' ne pri-njo TV stabilizatorjev bodo naša- zaželenega- zaslužka, oz. nadoknadili; ’ z. bolj. akumula- je njegova proizvodnja, pa tivnim izdelkom. — bimetal-^ tudi- plasman- zvezan z nim felejem RB-2. In, kaj bo z delovnim* ko- obstoječi proizvodnji pro-lektivom v obratu, Dobropo- gram, o čemer je bilo v zad- jQenmTa, lje? Vsekakor ni strahu, da njem času sicer že dovolj / ^re v zvezi z varstvom, bi ostal brez. dela. ; razpravljanja - zal pa pfe- dnige strani glede na to pa zaposlenih vsak malo uresničenih Sklepov, bi'■ Uove 'tehhoioške postopke, ki. so vse bolj zapleteni, in Družba., je vložila v zadnjem obdobju precejšnje neznatna sredstva za napredek varstvene .ter , medicine dela, vimo, da je vsa ta aktivnost v zaostanku za razvojem gospodarstva. Danes- stojimo še pred novimi težkimi problemi varstva ljudi pri delu, vrsto Problemi, ki so še odprti in ,, _ čakajo- nujne rešitve. Z ene problemov. Resnejši poseg v ^ daa zrlattstv<»itt odkrivajo nova in vse bolj l._ IHi H 1. varstvena, sredstva času 'sicer ' že ----- Polovico.. dan iž Dobrepolja pripeljejo vsekakor zahteval precej pra-v matično tovarno na Savski učevanja, analiz, ih podbbne-cesti v Ljubljani, kjer jih ga, vendarle pa bi prinesel ptlučujejo za proizvodnjo končno tudi ugodne rezulta-novega bimetalnega releja, za- te, ki bi nedvomno ob vrsti* „ katerega je-vedno večje pov- dragih problemov, končno -le ^ praševanje in bi bite- korist* prioomgoli k sanaciji našega no, če bi ga lahko že proiz- združenega- podjetja. -G- pred strokovne kadre za varnost pri délu skupno s človekom proizvajalcem stavijo* v izvajati varstvo pri delu. (Dalje na 6. strani) Razgovor v tovarni elementov Pred leti je tovarna posodila sredstva drugim enotam ZP. Sedaj nestrpno čaka na vračilo teh sredstev. Nekaj teh sredstev so ji že vrnili, večina pa je že v »skupnem Žaklju.« Banka in knjigovodstvo ugotavljata, da je dovolj finančnih sredstev, dejansko pa ima tovarna finančne težave — sredstva so nelikvidna. »Roki za vračilo sredstev sp preveč elastični«, ugotavljajo v tovarni. V ponedeljek, 21. oktobra je bil v tovarni Elementov skupen sestanek predstavnikov tovarne in vodstva ZP — ISKRA. Sestanekje organiziral Sindikalni odbor ZP — ISKRA, prisostvovali pa so mu tudi predstavniki samoupravnih organov tovarne, družbenopolitičnih organizacij, ter član RO —-sindikata industrije in rudarstva Slovenije, tov. Vida Lotrič. Namen sestanka je bil, da bi še odprto dogovorili, kdaj bodo poravnane stare medsebojne obveznosti med organizacijami. Znano je, da je tovarna elementov največji upnik do starega žiro računa, oz. do posameznih organizacij - Tovarna ima zelo perspektiven proizvodni program. Oprema posameznih obratov pa je zelo slaba. — Delo je preveč ročno, kar pa ne daje dobre perspektive. S takim načinom proizvodnje Kot jo imajo sedaj, eo nesposobni, da plasirajo svoje proizvode nar zunanjem trgu po ekonomski ceni. Slej ko prej pa je nujno, da gredo v to smer. V tovarni se resno za-, vedajo, da je njihova bodočnost predvsem v avtomatiza-cii proizvodnje. S tem bi dosegli optimalne količine, kvaliteto in ; konkurenčno ceno na domačem in zunanjem trgu. Sredstva, katera bi radi Za to uporabili so jim pa že več let nedosegljiva. Z novo organizacijo ZP, je bilo tudi s statutom uzako- njeno, da se vsa sredstva, prelita iz ene organizacije v drugo, smatrajo kot posojilo. Še več, določeni so bili tudi roki, ko bodo sredstva tovarni vrnjena. Toda vsi roki. so že mimo, sredstev pa ni. Razumljivo je, da je nemogoče v enem letu poravnati vse grehe za več let nazaj. Tega se zavedajo tudi v tovarni elementov, toda z malo več dobre volje in s prizadevanji bi se lahko marsikaj več uredilo, - kot je bilo doslej urejenega. Tovarna je prisiljena, na« jemati kratkoročne kredite za 'redno poslovanje, kar ji povzroča dodatne strožke, Ker pa je tovarna »bogata«, knjigovodstvo ima zaradi tega težave pri najemanju kreditov. Poiavljajo se težave z redno dobavo materiala, ker tovarna ni vedno sposobna plačati dobavitelju svojih obveznosti. Tovarna ooleg lastne prodaje, prodaja tudi prek PSO enotam ZP, ki so pa zelo neredni plačniki, kar dela tovarni. težave. Poleg tega, pa se sedaj proti? koncu leta, pojavljajo dodatne obveznosti ZP •— ISKRA, vse to pa slabo vpliva na razpoloženje v tovarni. Postavili so tudi vprašanje, ¡če je bil izveden sklep DS ZP — ISKRA, da morajo vse organizacije sredstva, , izplačana za OD za mesec december L 1965, katera so izplačale iz starega žiro računa, vrniti. Kot vidimo imajo v tovarni elementov mnogo težav in prav bi bilo,-da, bi organizacije, ki so tovarni dolžne tudi . pokazale razumevanje, »zategnile pasove« in vsaj d^o vrnile svoj dolgi Zavedamo se, da je perspektiva posamezne organizacije v integraciji, ki pa mora imeti zdrave odnose. Vsi se s tem načelne strinjamo, v praksi pa se ga ne držimo. Janez Iz montažnega oddelka naše tovarne elektromotorjev v Železnikih Prenos slik na velike daljave Leto dni je minilo odkar je ameriška vesoljska ladja Mariner IV posredovala sli-' ke Marsa na zemljo. 14. juHja 1965 se je približal Mariner IV Marsu na' razdaljo 9012 km. Od zemlje je bil oddaljen 241,397.000 kilometrov. Oddajna postaja na Marinerju IV je'imela 10 Vi oddajne moči, kar je f>il vrhunski dosežek tehnike z ozirom na težo naprave in potreben izvor " električne energije. Na zemlji je bilo mogoče sprejeti zelo majhen del oddajnega signala, v štouilkah . predstavljeno: zla decimalko še devetnajst ničel nato enica. (Deset na minus devetnajst Watta). Zaradi tako majhnega signala ni bilo mogoče prenašati slik, kot jih prenaša n. pr. televizija in kot so bile prenesene iz zemeljskega satelita Lune. Uprabljeni so bili, sicer podobni principi, naprave so bile razvite v kalifornijskem institutu za tehnologijo. Slika je bila sestavljena iz 200 vrst. Vrsto je sestavljalo 200 točk. Skupno je sestavljalo sliko 40.000 točk. Vsa- ka točka je bila predstavljena s 63 različnimi intenzitetami od bele do črn« barve. Bistvo vsega prenosa slike so b;'e intenzitete točk in njihovo zaporedje. Intenzitete so bile spremenjene v električne impulze. Vsako točko je predstavljalo 6 pozicij. Kombinacije v pozicijah z impulzom in brez impulza lahko označimo za impulze 1 brez impulza 0. Na ta način so dogegli 64 varija-cij, vse možne kombinacije med seboj. 000000 000001 za belo barvo 000011 ,-----vmesne intenzitete 111111 za črno barvo Slike je posnel Mariner IV z eno kamero. Naprave so posamezne slike prsvedile v navedene kombinacije, kom-, binacije je nato posredovala oddajna postaja v obliki grupiranih impulzov. Na zemlji, so sprejemale signale tri posebno občutljive sprejemne naprave z velikimi paraboldč-nimi zrcali. Oddaja ene slike je trajala 8 uf in 35 minut. Sprejete inpulze so naprave vnesle na magnetne trakove enako kot so jih sprejele. Po zgoraj navedenem ključu je omagneten del traku dobil označbo 1, neomagneten 0. Na ta način-zapisane slike so naprave posredovale napravi za obdelovanje informacij IBM 7044 opremljeni z diski IBM. 1301 in napravi IBM 7094. Naprave za obdelavo informacij eo spreje* te impulze ¡pregledale, primerjale, če so na vseh treh mestih bile enako sprejete, vnesle potrebne korekoije in izdelale preko pretvornikov Slike. Paralelno slikam so naprave izdelale številčne tabele za poznejše korekcije slik. Slike so bile izdelane po obratnem postopku .kot v Marinerju TV. Kombinacijo električnih impulzov je pretvornik pretvoril v svetlobne impulze, ki so osvetlile 35 mm filmski trak. Paralelno izdelana tabela in slika zapisana na njej z numeričnimi znaki je imela dolžio 6 m. To si lažje predstavljamo z informacijo, da je bilo na tabeli 40.000 pozicij in je vsaka pozioija bila oštevilčena z eno izmed številk od 1 do 63. Maks Pavlin Ančik Mitja, dipl. pravnik Glavne značilnosti bodočega »Pravilnika o urejevanju stanovanjskih vprašanj« Stanovanjska vprašanja v Elektromehaniki so se obravnavala dosedaj v smislu določil Pravilnika o pogojih in postopku za pridobitev stanovanjske pravice za dodelitev posojila in za odkup stanovanj in Pravilnika o pomoči podjetja delavcem pri pridobivanju stanovanj in o dodeljevanju stanovanj. Oba Pravilnika je sprejel delavski svet takratnega enotnega podjetja »Iskra« in sicer prvega 29. 5. 1963, drugega pa 24. 7. 1964. V Elektromehaniki je dosedaj obravnaval stanovanjske zadeve na prvi stopnji upravni odbor tovarne, na drugi stopnji pa delavski svet tovarne. Material je pripravljala komisija za stanovanjske zadeve ob pomoči stanovanjskega referenta tovarne. S 1 1. 1966, ko je postala bilo .treba 'počakati toliko ča-tovama pravna oseba, pa se.sa, dokler se niso uredili od-je pokazala tudi potreba, da nosi med tovarno in Podjet-tovarna sprejme svoj Pravil- jem za stanovanjsko in ko-nik, ki bo urejeval pridobi- munalno izgradnjo v Kranju tev stanovanjske pravice. Z in dokler niso bili postavlje-delom na tem področju pa je ni točni koncepti kakšne ob- v stavbi družbene lastnine, nakup stanovanja ali pa dodelitev posojila radi nakupa stanovanja oz. gradnje. • Pravilnik ima štiri dele. Prvi del obravnava temeljne določbe, drugi del postopek, tretji del finančno poslovanje, like pomoči bo nudila tovar- četrti del pa prehodne in na kandidatom za stanovanja končne določbe, ter graditeljem. Ba bo razprava lažje pote-Seda,j je pravilnik razmno- kala in da bo njena vsebina žen in bo dan v kratkem v vsakemu bolj razumljiva*, naj razpravo članom delovne podam na kratico vse to, kar skupnosti po obratih in de- je določeno v posameznih delovnih enotah, na kar bo ob- un pravilnika.-ravmavan na upravnemu odboru tovarne in v končni fa- i. del zi kot predlog upravnega od- Pomoč, ki jo nudi Elektro-bora dan v potrditev delav- mehanika kandidatom za sta-skemu svetu tovarne. novanja in graditeljem, je v Pravilnik nosi naslov: dodeljevanju stanovanj v »Pravilnik o urejevanju sta- družbeni lastnini nad kateri-novanjskih vprašanj.« S tem mi' Elektromehanska razpola-naslovom je pač povedano in ga in v podeljevanju posojil in zajeto vse, kar zadeva pri- radi nakupa stanovanj in ob-dobitev stanovanjske pravice stoječega stanovanjskega fon- da ali stanovanj v gradnji ali pa pri dodeljevanju posojil kadar delavci stanovanja gradijo sami ali pa kot člani stanovanjske zadruge. Ta finančna sredstva sestavljajo sredstva v skladu skupne porabe, stanovanjski prispevek! iz posebnih dohodkov, predplačila delavcev in posojila* ki jih lahko .najamemo. Višino teh sredstev določi naš delavski svet za vsako leto ob sprejemu zaključnega računa. n. del Na prvi stopnji odloča o stanovanjskih vprašanjih komisija za stanovanjska vprašanja pri delavskem svetu tovarne, katera sprejema vse vloge in prošnje delavcev od referenta za stanovanjske zadeve pri oddelku za družbene zadeve. Zato se naj vsi V stanovanjskih zadevah z vlo* gami in prošnjami obračajo Strokovna posvetovanja v času razstave Sodobna elektronika Elektrotehniška zveza Slovenije je letos že osmič po vrsti organizator jugoslovanskih posvetovanj, Jki so jih pripravili ustrezni komiteji oz. strokovni odbori SMEIT in ETAN. Prek 2000 strokovnjakov Iz vse države se je udeležilo strokovnih posvetovanj, ki so bila organizirana v času razstave SODOBNA ELEKTRONIKA. Letos je bilo prvič, da je bil celoten program strokovnih manifestacij skupno prikazan v okusno pripravljeni publikaciji. Posvetovanja so se vrstila ves čas razstave, prvo se je začelo že uro pred otvoritvijo razstave same, več dni pa so se odvijali sestanki strokovnjakov istočano v več dvoranah. Kot prvo je bilo posvetovanje Jugoslovanskega komiteja za merilno tehniko. Prek 150 strokovnjakov, udeležencev tretjega jugoslovanskega simpozija o merilni tehniki in merilni opremi je pozdravil v imenu Izvršnega sveta Slovenije njen podpredsednik tov. Beno Zupančič. Prečita-no je bilo 54 referatov domačih in inozemskih strokov-jijakov s področja laboratorijskih meritev, meritev magnetnih veličin in konstrukcije merilne opreme, nadalje meritve v elektro gospodarstvu in elektro industriji ter nazadnje Še s področja električnih meritev neelektričnih veličin. Na simpoziju je bilo poudarjeno, da je zaradi mnogih prednosti električnih merilnih postopkov njen delež vedno večji v vseh gospodarskih vejph. Temu je do-, kaz ugotovitev, da je porast proizvodnje 'električne merilne opreme v industrijsko razvitih državah mnogo jvečji kot na ostalih področjih, če želimo zagotoviti tak logičen razvoj tudi pri. naš, moramo pospešiti' in boije organizirati naše skupne napore na področju ' merilne tehnike. Medsebojno obveščanje o doseženih uspehih, tesnejši kontakt ’ med 'strokovnjaki, ld delajo na tem področju. To je bil Cilj obeh dosedanjih pa tudi' tega tretjega jugoslovanskega simpozija o električnih meritvah. Številni referati naših vodilnih strokovnjakov o splošni merilni problematiki, la- boratorijskih in pogonskih meritvah, bogata- razprava in sklepi delegatov iz skoraj vseh Vej industrije ib elektrogospodarstva, znanstvenih institutov in fakultet kot tudi iz drugih ustanov, je nesporno prispevek k napredku merilne tehnike pri nas. Po končanem simpoziju so organizatorji pripravili na pobudo Uprave za mere in dragocene ' metale poseben razgovor o opremi za merjenje električne energije in umerjevalnic števcev. Sestanka se je udeležilo blizu 80 predstavnikov elektro. gospodarstva in industrije, kar dokazuje, da je za tovrstno problematiko široko Zanimanje, debata sama pa je pokazala, da~je še dosti nerešenih vprašanj na tem področju. Splošna ugotovitev je bila, da so take akcije zares koristne in bi slične sestanke morala sklicevati tudi »Iskra« na svojo pobudo. Zelo zanimiva in koristna problematika se je obravnavala v 30 referatih iri razpravi na prvi jugoslovanski konferenci o kvaliteti in. zanesljivosti elektronskih sestavnih delov. Ni potrebno poudarjati pomembnosti te znanstvene veje, saj še tako dobro in pametno zamišljena naprava stoji in pade ob kvaliteti in zanesljivosti zadnjega sestavnega dela. Zdaj, ko stojimo :v proizvodnji že na trdnejših nogah, se že začenja sistematično dvigati kvaliteta. Ustrezno temu se je v svetu rodila popolnoma nova veja znanosti, ki se ukvarja samo s proučevanjem zanesljivosti celotnih aparatur na podlagi zanesljivosti njihovih sestavnih delov in ki z nezmotljivo logiko točno določa, kateri element .-naprave je posebno zahteven.- glede kvalitete in katerega moramo posebno Skrbno izbrati, da bo celotna naprava čim dalj -in zanesljiveje’ delovala; Pozdraviti je prizadevnost jugoslovanskega strokovnega odbora za sestavne dele, da se je tako zgodaj Vključil v to novo Znanstveno smer, ki se sodeč po najnovejših dosežkih v svetu tako naglo razvija v doslej nesliiteni smeri. Jugoslovanski Strokovnjaki stopajo v tej znanosti s svojimi prispevki -na tej koferenci v mednarodno areno. Istpčaso s konferenco o zanesljivosti in kvaliteti 'se je odvijal drugi Jugoslovanski simpozij o digitalni tehniki in obravnavanju podatkov, katerega je pripravila po lanskoletnem , simpoziju - ustanovljena Zvezna komisija za obravnavanje podatkov pri ETAN. Tudi letošnje posvetovanje ni imelo zgolj stfokov-ni pomen, hkrati so obravnavali tudi organizacijske probleme? Poudarjeno je bilo, da bo treba tudi v bodoče različne akcije s področja obravnavanja podatkov še bolj strokovno podkrepiti in pogosteje prikazati tudi širši javnosti akutne in zaskrblju- joče primere tako na področju gospodarstva kot pri vzgoji ' kadrov. Ugotovijeno je bilo, da je zaostajanje na področju uporabe digitalne opreme y gospodarstvu predvsem kadrovski problem. Na kadrovski problem kaže' tudi izredno J slaba izkoriščenost obstoječih računskih centrov* tako v gospodarskih organi-? zacijah 'kot pri Ustreznih ustanovah. Zanimiv je podatek) da je Visoka tehniška šola v Miinchenu izšolala v preteklem letu 435 -programerjev iz najrazličnejših tehniških strok, kar je precej Več kot smo jih doslej izšolali na visokošolskem nivoja pri nas na sploh. Boleč podatek pa je ugotovitev, da je uporaba digitalne tehnike v gospo? danstvu na število računalni-(Dalje na 6. strani) -V naši servisni službi so imeli te dni skromno slovesnost. .Sodelavci so se poslovili od telefonskega mehanika Franca Skuška, ki je devet let marljivo sodeloval v delovnem kolektivu Iskre. Sprva je delal v montaži, nato v našem servisu na Viču, nato pa do upokojitve pred dnevi v servisni službi na Medvedovi cesti v šiški. Franc Skušek si je zaradi svojega vedrega značaja in solidnega dela pridobil širok krog prijateljev, s katerimi je delil vse dobro, pa tudi vse težke trenutke. Ko je odšel v zasluženi pokoj, so mu delavci zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let, da pa se jih bo dlje spominjal, so mu poklonili gramofon direktno na. referenta za stanovanjske zadeve, čigar dolžnost je, da vse vloge ustrezno dopolni in jih odstopa komisiji za stanovanjska vprašanja. On izdela tudi? odločbe, ki jih sprejme komisija in vrši skratka v stanovanjskih zadevah vse administrativne pošle. Proti odločbi komisije za stanovanjske zadeve lahko prosilec ugovarja na delavski svet tovarne, čigar odločba je dokončna. Upravni odbor stanovanjske Zadruge iri zbor zadružnikov, pa sta obdržala iste pristojnosti, kot jih imata po pravilniku stanovanjske zadruge. Kot sem že navedel, mora referent za stanovanjske zadeve vsako prošnjo ustrezno dopolniti. Zato se mora posluževati točkovanja visake zadeve po merilih ža dodeljevanje stanovanj in posojil, katera morajo temeljiti na po- datkih o stanovanju prosilca, o razmerah v stanovanju prosilca in o samem prosilcu in družini. Ker ta merila zajemajo zbiranje podatkov iz raznih področij, se bo moral referent za'stanovanjske zadeve poslužiti ogleda pro-eilčevega stanovanja, sodelovanja socialnega delavca in zdravstvene službe ter personalnih podatkov o prosilcu v kadrovskem oddelku. Na osnovi doseženega števila točk, ki jih bo vfeaka zadeva dala, sestavi predsednik komisije za stanovanjska vprašanja vrstni red prosilcev, pa katerem jemlje komisija tudi zadeve v obravnavanje. Če se razmere prosilca med tem poboljšajo ali pa poslabšajo, se njegov predlog ali pa po uradni dolžnosti, izvede popravek ločkovanja na osnovi katerega se spremeni tudi vrstni red. UL del Vsak, ki prosi za dodelitev stanovanja in je njegovi prošnji ugodeno, se bo moral pogodbeno zavezati k plačevanju mesečnega prispevka, ki bo rastel glede na višino osebnih dohodkov prizadetega. Ko pa se bo v stanovanje ' vselil, se mu plačani delež z obrestmi vračuna do višine 'amortizacije v najemnino. Poleg rednega mesečnega prispevka pa se lahko vsak prosilec pogodbeno zaveže plačevati tudi dodatni prispevek, pri čemer seveda pridobi na točkah, ki vplivajo na Vrstni red. če prosilec odstopi od stanovanja, ali odpove delo, ali pa mu je delo odpovedano, prejme vplačani denar nazaj, vštfevši z obrestmi. Denarna posojila in pogoji 'za ta posojila se razpišejo in se na ta razpis lahko prigla- sijo tisti, ki mislijo stanovanja kupiti ali pa graditi sami. Tudi za te kandidate se . izvede točkovanje po merilih,: upoštevajo se pa tudi ugodnejši pogoji, ki jih kandidati za posojila nudijo. Izbranim kandidatom se izdajo odločbe, na-kar ti sklenejo posojilno pogodbo. IV. del Ta pravilnik, ki bi stopil v veljavo 1. 1. 1967, določa tudi ukrepe proti tistim, ki bi si na goljufiv način Skušali pridobiti prednost. To predstavi j a hujšo- kršitev delovne dolžnosti,- ki pa - ima lahko poleg disciplinskega postopka, ki ji sledi, za posledico tudi to, da'1 še prošnja prizadetega za gotov čas ne vzame v reševanje, d -čemer odloča delavski svet tovarne. Vsi primeri, ki 1. 1. 1967 še ne bodo dokončno rešeni pa se od tega dne dalje obravnavajo y smislu določil tega pravilnika. : To je na kratko povedana vsebina pravilnika, s katerim bodo delavci podrobneje se-; •znanjem, ko bo obravnavan le-ta po obratih in delovnih enotah. Vsakdo ima pravico dajati na .¡pravilnik . svoje pripombe na ,teh obravnavanjih, vendar je zaželjeno, da naj bodo pripombe stvarne ter konkretne in vsak, ki morda s kakim določilom ne bo zadovoljen, naj tudi povej kako nuj bi se po njegovem, mnenju : to določilo moram, glasiti,, ker bo le na tak načm lahko sprejeti dober pravite nik. ¿n Komentar k devetmesečni proizvodnji (Nadaljevanje z 2. strani) Tovarna se bori z dokaj: težkimi proizvodnimi, pogoji, radi oskrbe domačega m. uvoznega repromateriala,, nesolidne dobave domačih, kooperantov, Znižanja naročil (Usmerniki. - Novo mosto), kot. tudi zaradi pomanjkanja naročil (Prejcjopniki SS). Kljub temu tovarna, vlaga vse sile zai dosego, planskih, nalog, kar tudi upa. doseči. KONDENZATORJI —- SEMIČ Plansko. zadolžitev za obdobje januar — september tovarna, je izpolnila s 104(4’ %. Letni plan proizvodnje je-dosegih s- 76,3 %> V primerjavi- s preteklimi letom se je proizvodnja- vrediiostoi pove— čadh-zai štora 55'%.. Povprečno-dosežena mesečna vrednost proizvodnje znaša 2,478.000. N dinarjev. Po" posameznih skupinah izdelkov je stanje- naslednje:, % Kondenz. Cos 0 103,2: Kandenz. folijski 89-,S Koodenz. papirni 11'4,2‘ Stopaj tovarna 104-,4 Er pregleda je razvidno,, da je v zaostanku samo- skupina folijskih kondenzatorjev, do-čintt je pri ostalih plan presežem; (Slavni problem, ki otežto-čac redno; in večjo proizvodnja) je oskrba z-, repromate-riatom posebno ib uvoza, ki - pal je pogojen z- finančnimi sredstvi za nabavo konverti» bilhihi valut. Tovarna kljub temu predvideva, da bo. letni plan proizvodnje- dosegla in če: se situacija ne bo- poslabšaj obstaja pa možnost, da bo> plan tudi presežen, instrumenti — OTOČE Izpolnitev plana; proizvodnje v obdobja januar— september je> bila: dosežena, z ÍO6í0,o/¿- Tovarna, je: težave, to ser nastopale v prvih, petih mesecih tega leta delno- obvladaj v zadnjih treh mesecih se je stanje nekoliko izboljšalo. Oskrba je kljub temu-ševedno-otežkačepa . zaradi širokega asortimana in majhnih Količin rep roma te- rialtu , Letni plan je tovarna v devetih mesecih dosegla 79,5 %,. Porast proizvodnje v primerjavi z. lanskim letom se gjb-lje. okoli 6 %. Pri skupini instrumentov je bil plan dose-* žen 100)7 %. Pri tokovnih transformatorjih je bil plan’ dosežen s 120,1 %. Kljub težavam, (preširok asortiman, izdelkov, majhne serije in. letne- količine), tovarna. predvideva, da bo. letno plansko nalogo prekoračila. POLPREVODNIKI — TRBOVLJE Kumulativni plan proizvod» nje za. obdobje januar—sep-tember 1.1, je tovarna, dosegla. 96,3 %, Letni plan 70.%,. porast proizvodnje, nasproti lanskemu, letu je povečan- za približno 7 %. Pa posameznih skupinah izdelkov je. stanje v kumuia-tivi naslednje: % Selenskl' stavki 63,8 GE-transisi »rji 3,8- GE-diode 187,7 Si-diode 156,8 Proizvodne usluge — Skupaj tovarna 96,3 Glavni vzrok za nedoseganje planskih nalog, je pomanjkanje naročil! s strani PSO. Pri skupini GE-transistorjih pa še linija ne obratuje redno Kljub omenjenim težavam tovarna upa da; bo izpolnila, letni plan, ker bo skušala izpad pr-oiz*-vodnje nadoknaditi s. povečano proizvodnjo ; silicijevih diod, ker obstajajo ugodne možnosti prodaje: USMERNIKI — NOVO- MESTO V devetih mesecih t. L. tovarna je- uspela, izpolniti; plan proizvodnje; s 101,31%, oziroma 76,2 % letnega pla- na. V primerjavi s preteklim letom porasta proizvodnje tovarna ni imela, ker je: že s.- planom bik predviden, fhanjši obseg proizvodnje. Po posameznih skupinah! izdelkov je stanje naslednje: %• Telef. usmerniki 109,7 Kino- usmerniki 107,9* Usmer. za elektrokare 107,8 Delavniški usmerniki 112,9 Posebna naroč. usmer. 94(5 Magnetni stabil. 58,6 Proizv; usluge in deli 431,1 Skupaj' tovarna 101,3 Pri skoraj vseh skupinah je plan: v kumulativi presežen, razen, pri posebnih naročilih pri. katerih ima tovarna težave z dobavo profitnega bakra in žice, ter pri magnetnih stabilizatorjih. Pri tej skupim' je tudi edini problem oskrbe z žieo; Tovarna ima možnosti doseči planske- zadolžitve in. ha krila izpad pri omenjenih dveh skupinah s povečano proizvodinjo- ostalih usmernikov. MIKRON — PRILEP Tovarna, v prvih devetih, meseeih ni uspela- izpolniti planskih nalog, ne pri gospodinjskih- aparatih in ne pri; elektromotorjih. Stanje v kumulativi je naslednje: %, Gospodinjski aparati 30,4 Elektromotorji 54,9 Skupaj tovarna 35,4 Porast proizvodnje nasproti letu 1965 je dokaj: visok in doseže približno 33 %. Tovarna nima nobenih iz-gleddv, da bi dosegla letna plansko nalogo ter se predvideva, izpolnitev iste v višini cca 33 %■ Sindikat mara imeti svoje mesto in vlogo v delovnih organizacijah (Nadaljevanje s, 1. strani) njati. Naše delo mora postati bolj javno, izmenjava mnenj, in stališč mora. biti demokratična,. sklepi naj- bodo oblikovani in sprejeti kolektivno. Stiki s. člani sindikata- morajo postati, osnoven, način, našega dela.. Vlogo- in, delo. sindikata moramo razviti v takšni meri in na takšen način, da bodo vsi člani kolektiva čutili pripadnost organizaciji ter se bodo s, svojimi problemi obračali k njej, ta pa bo> zagotovila spoštovanje pravic svojih, članov. Ce- bomo: to dosegli, bodo odpadla večkrat postavljena- vprašanja — »kaj pa imamo od. sindikata«. Da bo delovanje sindikata bod'j uspešno, je treba poleg kritičnih ocen tudi aktivira sodelovati. Na žalost lahko ugotavljam a, da večina bremen, leži na posameznih prizadevnih funkcionarjih, ki velikokrat sami niso kos postavljenim zahtevam. Kljub tedenski izdaji' glasila »Iskra« in občasni' izdaji internega Informatorja je- še vedno veliko pripomb na slabo obveščenost. Posamezne informacije niso podane v dovolj, pestri obliki ia vsem razumljive. Vmesne- pripombe'so, tudi v tsem, da bi »Informator« moral izhajati bolj pogosto in prinašati več novic. člani- kolektiva morajo biti seznanjeni1 o- bistvenih' zadfevahj če., želimo; dh bodo aktivno' posegli v razprave ih odločitve. Boleta točka je v tern; da tisti; ki bi morali1 občutiti! potrebo- po* informiranju ne. posvečajo temu vprašanju dovolj pozornosti.. S prenosom določenih, pristojnosti na obrate ih službe ba treba tudi s teh virov zbirati informacije, ki so odločujočega pomena.. Odgovor na-vprašan je-,kakšno) vlbgo naj; ima sindikat v bodoče, ni lahko definirati», zato. se večina! tega vprašanja izogiba. Bbločene oblika: dejavnosti: bodo še: v naprej; iste- Pravilno, vlogo bo. morala potrditi praksa z upoštevanj erm sistema: samoupravljanja, in. splošne družbena, preobrazbe. Zato morda, na kraju ne bo- odveč misel', da bo tudi sindikat moral izvesti svojo reformo in povsem prilagoditi svojermetode- dela, nastalim pogojem. Franc Fajinut Strokovna posvetovanja v času razstave »Sodobna elektronika« Varnost pri delu' v novi zakonodaji ZAHVALA ©b- izgubi mojega očeta, se iskreno zahvaljujem kolektivu v Iskrini industrijski prodajalni — Ljubljana in- upra» vf PSO za izraze sožalja» darovana venca in vsem, te so očeta, spremiti na njegovi zadnji poti. Ljubo Tori- ESSB33teaSigEiKaaa3EaB^g!^toB» 1 S K R A — glasilo delovnega* kolektiva Iskra industrije zas elektromebaniko teleka nmnik-aci.jp elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredni škj' odbor — Glavni uredftik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj (Nadaljevanje s 3. strani) Temeljni zakon o varstvu pri. dete is prav tako. tudi temeljni zakon o delovnih razmerjjh. daje delovnim organizacijam vse naloge v celotnem sistemu* varstva- ljudi -pri delu in-'jih tako v ce* loti zadolžuje- za njegovo* uspešno izvajanje Pbtretao je poleg- ekonomskih koristi; ki* jih ima* tovarna pri uspešnem izvajanju varstva- pri delu upoštevati še humanistični 'aspekt v cilju varstva delovnega človeka. Pereča problematika far dosedanje- življenjske izkušanje* narekujejo- nujnost tesnejšega sodelovanja vseh či-.niteljev; ki so poklicani in zainteresirani za učinkovito izvajanje pospeševanja varstva pri delu. Iz tega izhaja, da: je* bila naloga.) temeljnih zakonskih predpisov tega področja v glavnem v tam, da deloma sankcioniramo sedanje stanje, natanko določimo funkcije in naloge posameznih oiniteljev ter jih povežemo v dolbčeni var- stveni sistem ter tako še Hitreje in načrtneje program*-sfco razvijemo varstveno de-jaimbšC Tako zakon potrjuje neizpodbitno dejstvo, da je varstvo- pri- delta- sestavni del delov. procesa* in prav tako tudi sestavni dfel' celotne aktivnosti delavcev v delovni organiza» ciji. Stališča nakazana v novi’ zakonodaji so- režultab dosedanjih- izkušenj in dognanj v svetu in tudi že pri* nas »da» se vamatvo, pri delu učinkovito izvaja samo na ta način, če se že v- fazi projektiranja, konstruiranja, locira» nja in, izvajanja del oz. v sami proizvodnji upoštevanja in zagotovijo predpisani- ukrepi in normativi za varnost pri delu. Uspehi varstva pri delu in s tem uspehi v praprečeva» nju zla poškodb- in poklicnih obolenj v zvezi z delom, so zagotovljeni .le ob vztrajni humani ih plansko začrtani borbi, ki je možna le organizirano in na strokovnem nivoju. KRUŠEČ (Ndaljevanje s 5. strani) kav in- njihovo izkoriščenost v Trsta, večja- kot v celotni Jugoslaviji. Področje Obravnavanje podatkov pogojuje, tako, imenovano drugo industrijsko, revolucijo: ia je hkrati: ideološka osnova, v gospodarskem, političnem ia raziskovalnem razvoju države. Izsledki, ki* nastajaj®) v različnih; panogah obravnavanja podatkov, bistven®: pospešujejo, tudi komercialnega stališča* prouči, razvoj drugih znanosti od matematike- do- družbenih, ved. Dete simpozija; se jet po; uvodnem: svečanem dedu odvijata v trta, ločenih strokovnih komisijah v fcatenh.šo* domači in tuji strokovnjaki podali 50 zelo, zanimivih, referatov. Na. simpoziju je, so» dedovalo, prek 120-strokovnjakov iž vse Jugoslavije.. Razen strokovnih* posvetovanj v Organizaciji Elektrotehniške; zveze- Slovenije je bite letos večje število, strokovnih sestankov oziroma informacij, večkrat tudi z demonstracijo,.inozemskih firm,, ki so na- razstavi sodelovala kot razstavljale!, Elrma Amphenol- je s temi posneti začela z* zelo zanimivo temo ob polni dvorani poslušalcev. Vrstila so se predavanja še naslednjih firm: Dr. Kraut-krammer iz Zahodne Nemčije o preskušanju z ultra zvokom, Francozi o barvni televiziji, švicarska firma Robin-eo o uoorabi računskih stro- jev v raznih; vejah gospodarstva. Strokovnjaki kancem» ITT so zaključili; ta del. strokovnih) posvetovanj; z zelo zanimivimi referati: s* področja telekomunikaciji Kaj lahko' ugptovimo ob letošnjih strokovnih, manifestacijah v času' razstave Sodobna elektronika?1 Slično' kot lansko leto: Iskra kot celota se ni pojavila tako kot bi se morala in ni izkoristila vseh možnosti- Za uspešno uveljavitev tako gjede. prikazovanja. svojih številnih novosti v razvoju oz. proizvodnji*, Kot" tudi glede Tomerčial-ne propagande. Zato naj bi začeli s- pripravami za* pri-hodtajo ljubljansko' sejemsko' prireditev* čitarprej; če- ne. tav koj; da* bi bil paš* nastop* n» njej v celoti tudi čimbodj' uspešen. Sis ZAHVALA Dne 17. 10. 1966 sem Izgubila v tovarni »Elektromeha-nika« od garderobe do vratarja žensko- ročno uro. Našla jo je tov. KUŠNIK Anica iz I.. delavnice, produkcije in mi jo takoj vrnila, ki sl ji za dejanje, ki je lahko marsiko-mu za vzgled — iskreno zahvaljujem! Kontrolorka končne kontrole v produkciji e Izvlečki ZDRU.ZENp PODJETJE SKLEPI 13. SEVE tUO (19. 10. 1966). 9 Upravni odbor združenega podjetja sprejema ua marnje poročilo in predlog z dno 23. '9. 1966 za ‘izvedbo integracije ISKRA—RIZ—RUDI CA-JAVEC in zapisnik o sestanku grupe strokovnjakova dne 15. 10. 1966, kjer so se Obravnavala vprašanja o nadaljnjem poteku integracije ter naroča, naj se predlog za dopolnitve in spremembe statuta (prečiščeno besedilo) dostavi članom UO ZP, članom komisije za statut UO, Članom ožjega in razširjenega kolegija ter družbenopolitičnim organizacijam v združenem podjetju. V roku 15 dni po prejemu statuta -naj navedeni predlo-že ¿pismeno konkretne predloge, kako naj se po njihovih stališčih glase ¿posamezni členi, z obrazložitvami, ¿in naj se ti predlogi dostavijo komisiji za -statut ZP. UO ZŠP bo -na -osnovi teh predlogov in ¿predlogov komisije za ¿statut definiral predlog dopolnitev m sprememb statuta -za -obravnavo na vseh treh ¿upravnih, odborih podjetij ISKRE, RIZ in RUDI CAJAVEC, kjer naj bi se dokončno definiral predlog _*a dopolnitve, in spremembe statuta ZP ISKRA za obravnavo v delovni Skupnosti .tako združenega podjetja ISKRA kot -v .podjetjih RIZ in RUDI CAJAVEC. Predlog ekonomsko-finanč-ne analize -o možnosti integracije naj vsebuje tudi ¿obdelavo finančnih sredstev na osnovi .razgovorov s pristojnimi bančnimi organizacijami v Sloveniji, Hrvatski in Bosni. Organizacijam ZP ISKRE se priporoča, da že sedaj stopijo v ¿direktne ¿razgovore s podjetjema RIZ in RUDI CAJAVEC -glede delitve programa. UO ZP ugotavlja, da priprave za -seštavo gradiva za razpravo o -upravičenosti integracije niso -potekale po predvidenem časovnem obdali ju, zaradi česar tudi niso bili ustvarjeni pogoji za sklicanje sestanka upravnih odborov vsčh treh podjetij. O Pri -obravnavi -izvajanja sanacijskega -načrta za obdobje januar—avgust 1966 je (UO «prejdl naslednji sklep: Pri -organizacijah, -ki ne izvajajo ¿sanacijskega načrta, je treba ugotoviti objektivnost vzrokov in poiskati možnosti, da tovarne pridejo v okvir predvidene sanacije do konca deta. Razgovore naj vodi -generalni direktor tov. ¿Logar. Organizacije, ki niso pravočasno predložile obrazložitve o izvajanju ¿sanacije, naj .to v bodoče vedno mesečno -pošiljajo ¿finančnemu področju ZP. Sklep se predlaga US 'ZP v potrditev. iz sklepov samoupravnih organov 9 UO ZP -sprejetim na znanje informacijo o korekturah terjatev in obveznosti lz medsebojnega poslovanja organizacij ZP -do konca leta 1965, vendar zahteva, da se pri predložitvi-poslov, ki'bodo šli v odpis v breme združenega podjetja, poda izčrpno dokumentacijo, v kateri bodo razvidni -vzroki, na osnovi česar bodo samoupravni organi ZP lahko odločali, ukrepali in tudi razmejili te stroške na nosilce. Dokumentacija -mora vsebovati tudi pravno mnenje o možnostih organizacij glede odklonitve nošenja Obveznosti. Odpisi in obveznosti iz starega poslovanja morajo iti pred obravnavo na organih upravljanja ZP še v -obravnavo na organe upravljanja -organizacij. Preden -bo šla zadeva na DS ZP, je treba poznati stališča organizacij ZP. UO -ZP -sprejema informacijo -o predvidenem -poravnavanju terjatev in obveznosti iz naslova likvidacije starega žiro ¿računa -v letu 1961. ¿Sklep se predlaga delavskemu. svetu ZP^v -potrditev. 9 UO ZP sprejema Obračun dohodka in delitev po plačani realizaciji za čas od 1. 1. do 31. 8. 1966, kot je predloženo s strani finančno-računovodskega področja, ki se predlaga tudi DS 'ZP. 9 UO ZP daje svoje soglasje k skienjtvi kooperacijske pogodbe o proizvodnji brivskih aparatov s firmo Braun, Frankfurt va- čun racipnalizatonstva in teh- vala še .yrsto drugih predlo- za 1. 1966 137.912 opravičen, po vo pri montiranju naslona za f ozh-oma specializacije na ničnih izboljšav bilo prihra- Sov, katere je delavski svet je do odškodnine do 1.4.1969. IR in URg., medtem ko je 3 nja oziru a p j njenih nad 50 milijonov sta- razen dveh primerov, na zad- Ljubo Jamšek je namesto do- prehodom s pločevine na ®vSiSem mes. .. Hinariev njem zasedanju potrdil in sedanjega koviČMijd podnožja trak pri kotniku ÍRg-URg ODS pa na, odobrijo do- j priznal. Tudi med temi je za PR 50 predlagal brizganje, ustvaril letali prihranek v vi- polnilno Izobraževanje le ti- V preteklosti je delo komi- bilo je nekaj predlogov, ki s čimer je nastal prihranek v šini 585.000 dinarjev in mu stim, ki jim bo to koristilo s¡je za racionalizacije teklo segajo še v 1.1964. Tako je višini 6,381.000 starih dinar- gre triletna odškodnina v na sedanjem ^ delovnem me- precej počasi, ker je bila s stu in pošljejo to v potrdi- jem y sorazmerno preit* UO s podrobno obrazlo- . letena ^ ad_ Pri tem pa UO opozarja, mmistracija. Tako se |e pn-da se upoštevajo razpoložlji- merilo, da so nekatere raciona sredstva t. j. 2,5% od ma- nalizacije iz lanskega in pred-fe OD, ki so namenjena za Inskega leta,^bile dokončno izobraževanje kadra v tem obravnavane in priznane šele pa so zajete vse štipendije, letos. Seveda je šlo to. delo seminarji in dr. in priliv hitreje, kadar je šlo za racio- kadra, ki se sedaj štipendira, nalizacije s tehnološkega_pod- 0 UO je obravnaval do- ročja, počasneje pa pri racio- stavljene sklepe UO podjet- nalizacije, ki so zahajale na ja 11. seje z dne 5. 10. 1966 konstrukcisko področje. Pri in smatra v zvezi s skle- prvih je namreč * tehnološki pom št. 4, da bi moral biti ., , , ,_______. , . _ .. ..... oddelek v tovanu vselej po- »Pravilnik o organizaciji in . . ... . , poslovanju notranje arbitra- kazal v,ehko razumevanje do že na osnovi čl 136 (zadnji raCl0nai1zatorskih predlogov, odstavek) in člena 173 Statu- medtem ko je pa pri drugih Oko fotokamere je ujelo žal le štiri izmed precej številnih racionalizatorjev v tovarni ta 7druženeea nodietia do- bi,o potrebno sodelovanje električnih aparatov, ki so se znašli na delovnem ppsvetu pri tajniku komisije za racionarían nred »nrpiannm na vno- Závoda za avtomatizacijo, le- lizacije, inž. Jožetu Baumanu. Od desne na levo: Ciril Habat, inž. Jože Bauman, Anton £ detovntaSños^n? ta Pa je vse prepočasi mcio- Kastelic, Nino Breceijnik in Ciril Burica • UO je obravnaval in nalizatorske predle obrav- vzel tudi na znanje sprejete in uP°steval. inž. Dušan Kalan predlagal jev. Letošnja odškodnina zna- znesku 38.801 _ din, za dobo sklepe 3. izredne seje z dne Pred nedavnim so samo- spremembo gradiva za no- ša 284,443 starih dinarjev, treh let. 80. 9. 1986, 7. redne seje z dne “p«™i “SofmOTa m “ce TVS in tuljavnika PR 50, prejemal pajobo^do 14. no- Janez Podlesnik je predla. 4. 10. 1966 ODS Ker. konden- turnen- ™™di česar je bilo 1.1964 V0m,bra ,1968- E^ratno na- al lep]jenje, oz. lepilo za zatorji Žužemberk, in 11. iz- fgp obrabah rlonail prihranjenih 1,520.00, v !etu g|§g| v ri- na plÉ 117 iŠŠ zatorske predloge Viktorja 1965 pa 6,968.000 starih dinar- " TO d L?S tudi L H 41 ,in H, ¡¡B predJog T 29. 9. 1966.- «-«-JI». ___|g i™,_______. .< . nl mnarjov vuui la gg prinesel enkratno nagrado .. . . ,. Korošca, Staneta Malovrha, jev, pri čemer mu je za ti r>rorlw 7dmži- je Prinasel I . .. V zvez, z obravnavo skle- Martina Zvera> DanijeIa Ma. dve ieti pripa(Mo 402.800 sta- ¡^ delLrA ^acii s faX- Z znfku J0'000 din‘ ,Andrel pov-6. redne seje ODS Ke- jjja Golija, Cirila Burice, rih dinarjev odškodnine, sk;mj Feguš pa je predlagal spre- ramike z dne 30. 9. 1966 sma- staneta Cimermana, Janeza opravičen pa je do odškodni- .. memibo gradiva za ^ kotruik tra UO, da je o tem razprav- Gianinija in Mileta Grujako- ne po sklepu DS tudi za le- Ig°r Stiškovsky je predla- IR, kar je prineslo letni pri-ljal na svoji seji v obratu viea in ugotovili, da jim za- tošnje leto. Racionalizator gal opustitev lakiranja trans- hranek v višini 3,043.075, ie- Keramika, kjer so Mie zadol- radi umestnosti njihovih Stane Malovrh je predlagal formatorske pločevine. Glede tošnja odškodnina na osnovi žene strokovne službe, da se predlogov lin na osnovi izra- spremembo pri kovičontju no- na Isto1 prihranelk mu je planskih količin pa. je doseg- medsebojni problemi med čunanega letnega prihranka, silca negibljivih kontaktov bila priznana nagrada v .Vi- la 14.524 din in jo bo preje- obrati Keramika, Ker. Kon- pripada triletno izplačevanje pri sestavih in PR 50 in do- šini 173.646 atarih dinarjev, mal do 1. 3. 1969. denzatorji in Upori rešijo. odškodnine. Prihranki nave- segel letošnji prihranek v vi- Jože Kržič je predlagal pre- Našteti predlogi znašajo hod s polavtomata na avto- ^j. jetošnjam letu že primat in za, to tehniško lzibolj- - hranek nad 50 milijonov sta- ^ jf le!° i!!?™1 rih dinarjev, izplačanih pa je odškodnino 227.029 dmaijev, bdo odškodnin, v skupnem medtem ko v 1. 1965 znaša znesku 1852.798 din. prihranek na račun tega njegovega predloga 4,734.704 sta- Prihranki, ki jih dosegajo rih dinarjev, letošnji prihra- racionalizatorji in predlaga-nelk pa je 12,310.230 starih telji tehniških izboljšav vse-dinarjev. kakor pomenijo lepe vsote, Koristno tehniško izboljša- vendar prevladuje mnenje, vo sta predlagala tudi Ivan da bi bilo glade na njihovo Aleš in Matija Dovjak pri re- višino 'treba korigirati tudi zanju transformatorske plo- odškodnine, saj ,so le-te so-čevine. S tem sta. letos do- razmerno nizke. Prav gotovo segla prihranek 278.400 dinar- ta j^io^aitzaitorska dejav-iev in prejela odškodnino , .'Z ,• 25.000 diSv. Ciril Burica W ?maža je za idejno rešitev obdelave b-xvarm ^ ^ J kljukice pri RB2 dobil en- uo še vehko možnoeta — M kratno nagrado v višini bilo prav, če bi še drugi čla- 30.000 din. ni delovnega kolektiva pogle- Ciril Habat je predlagal tar na svojih mestih, kje in delavo diomiseilne napravice, ‘kaj bi lahko izboljšali, sprega iepa aarua in aoDre zeije od oanoau v pokoj se lsareno zauvaijuje ra». •>»»■», na račun katere se je močno menili in predlagali za canej- ki je bila zaposlena na liniji, ploščatega releja v obrata avtomatskih telefonskih naprav v skrajšal čais za justtiramje ča- šo proizvodnjo. Vse to vodi Kranju. Lepih daril-je bila naša upokojenka res vesela, od srca pa se je nasmejala malce sov (kontaktnih stavkov, za- k boljšemu gospodarjenju, v humoristični pesmici, ki jo je zložil eden izmed sodelavcev in med drugim pravi tole: raidi tesar je znašal letošnji Sejjjjgj, edina pot v lepše »Z veseljem pokoj zdaj uživaj! na tovarno nič ne misli, ker so dnevi včasih dokaj kisli prihranek 4,840.885 dinarjev, ugših tovarn in zjutraj dolgo v postelji počivaj..Prepričani -smo, da se bo tov. Babičeva le delno pripada pa mu triletna pd- držala teh »navodil« in da na našo »Iskro« kljub finančno »kislim« časom ne bo pozabila, škodnina, s tem, da prejme — C —