ZELEZAR
Leto XVI. Junij
St. 6
1976
SREDNJEROČNI NAČRT
KAJ POMENI SREDNJEROČNI NAČRT V OBDOBJU 1976-1980 ZA ŽELEZARNO ŠTORE
Konec meseca junija letos bomo v TOZD pričeli z javno obravnavo samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta ter razvoja slovenskih železarn za obdobje 1976—1980.
V Železarni Štore smo srednjeročni načrt izdelali in sprejemali v TOZD in na delavskem svetu delovne organizacije že v prvem polletju preteklega leta. V letu dni od tedaj pa smo prišli pri obravnavi dokumentov srednjeročnega načrta in medsebojnih u-sklajevanj v postopku srečeval-nega planiranja do novih spoznanj, ki bodo vplivala na določene spremembe tudi pri našem že sprejetem srednjeročnem načrtu za obdobje 1976—1980.
Med pomembnejše dokumente in usklajevalno delo lahko štejemo dogovor o osnovah družbenega načrta Jugoslavije za razvoj črne metalurgije za naslednje petletno obdobje, ki daje večjo prioriteto razvoju črne metalurgije v tistih republikah, ki razpolagajo predvsem s surovinami in energetskimi viri (poudarek je dan zlasti vlaganjem v proizvodnjo železove rude, koksa, surovega železa ter surovega jekla, vendar brez elektrometalurgije za navadne kvalitete). S takšnim konceptom se omejuje proizvodnja jekla v Slovenskih železarnah na sedanjem nivoju, s čimer pa ne soglaša stališče republike Slovenije, ki smatra za pravilno orientacijo, da se proizvodnja surovega jekla dvigne v Sloveniji od sedanjih 800.000 ton na okrog 1 milijon ton letno v letu 1980 in to s povečanjem deleža plemenitih jekel, kar je bilo na vseh u-sklaj evalnih razgovorih na zveznem nivoju posebej utemeljeno.
Drugi pomemben dokument je dogovor o temeljih družbenega
plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980, ki poleg dejavnosti skupnega družbenega interesa: energetike, prometne infrastrukture in proizvodnje hrane, daje tudi črni in barvni metalurgiji, bazni kemiji, nekovinam, strojegradnji in inozemskemu turizmu isti prioritetni pomen, če te panoge zagotavljajo povečanje izvoza, racionalno nadomeščanje u-voza in izboljšanje plačilne bilance. Razvoju črne metalurgije je dano torej posebno mesto, ki v naslednjih členih dogovora bolj, določeno opredeljujejo usmeritev razvoja na večanju deleža kvalitetnih vrst jekel in višje stopnje predelave ob tesnejšem sodelovanju s predelovalno industrijo.
Družbeni dogovor o temeljnih družbenega plana občine Celje za isto obdobje med prednostnimi nalogami na področju gospodarstva, posebej navaja pomembnejše investicijske objekte in to med drugim za Železarno Štore:
—	dokončanje investicij v tovarno traktorjev,
—	izgradnjo elektroobločne peči za proizvodnjo jekla in
—	izgradnjo elektroindukcij-skih peči v livarnah.
V mesecu novembru 1975 je Zavod za plan SR Slovenije objavil globalne bilance sredstev za celotno gospodarstvo Slovenije, s katerimi je računati za naložbe v investicije v obdobju 1976—1980. Po tej oceni razpoložljiva sredstva so znatno nižja kot so bili seštevki srednjeročnih načrtov posameznih TOZD po panogah gospodarstva. Vodstvo Slovenskih
železarn se je ob obravnavi srednjeročnih gradiv v zadnjem tromesečju preteklega leta odločilo, da črna metalurgija zaradi prioritetnega značaja vztraja pri svojih izdelanih programih in se le-ti naj ne spreminjajo. Na takšnih osnovah je bil izdelan osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta ter razvoja Slovenskih železarn, ki je bil obravnavan v začetku maja letos na delavskem svetu Sloven-
V organizaciji občinskega odbora ZZB NOV Celje in Občinske' konference Zveze socialistične mladine Slovenije Celje je bila v soboto 12. junija t. 1. ob 10. uri na križpatju med Javornikom in Resevrto svečanost ob odkritju spominskega obeležja na mestu, kjer je bila pred 35 leti ustanovljena Prva celjska četa in si je tu uredila ¡svoje taborišče. Ob pripravah: na oborožen odpor proti okupatorju je Vojni komite za Celje in Savinjsko dolino organiziral mrežo javk že pred vojno. Ena takih javk je bila tudi pri Mulej evih, po domače Resenše-kih nad Slemeni. Prvi komandir čete je bil Franjo Vrunč-Buzda, sekretar okrožnega 'komiteja ZK v Celju, člani pa so bili še: Peter Štante-Skala, Vilko Šlander, Janko Škvarča-Modras, Miro Verč-kovnik-Džond, Jože Turk-čovček, Jože Mlakar, Rudi in Jožica Hribar, Karel Vovk, Milan Boršič in Ivan Novak-Padplaški, čez nekaj dni pa se jim je pridružila še Hermina Semičarjeva. četa je bila ustanovljena 20. julija 1941, torej dva idmi pred datumom, ki ga Slovenci štejemo za Dan vstaje slovenskega naroda. Pozneje sta se četi pridružila še britanska vojaka — Arabca Junis in Krim, ki sta pobegnila iz transporta nemških ujetnikov.
Po uvodnih, pozdravnih besedah tajnika občinskega odbora ZZB NOV Celje tovariša Mihe Petana, je spregovoril zbrani množici predsednik občinskega odbora ZZB NOV tovariš Peter šprajc in orisal težke razmere, v katerih je nastala in se bojevala
I.	celjska četa, ki je pa vendarle v svojem kratkem obstoju odigrala vidno vlogo, na tem delu okupirane Štajerske. Potem pa je izročil spominsko obeležje v varstvo družbenopolitičnemu aktivu občine Šentjur pri Celju, ker stoji to obeležje na terenu te ob-
skih železarn. Na osnutek je bilo posredovanih s strani delovnih organizacij Slovenskih železarn ter tudi Gospodarske zbornice Slovenije precej pripomb, še posebej v tej smeri, da je za pred-stoječe petletno obdobje preopti-mističen.
Resnično smo se v nadaljnjih usklajevanjih srednjeročnih načrtov znašli v letu 1976 v mnogo težjem gospodarskem položaju, (Nadaljevanje na 2. strani)
čine. V imenu omenjenega aktiva ga je v zbranih besedah prevzel v varstvo predsednik občinske skupščine občine Šentjur pri Celju, tovariš Vinko Jagodič. Ob otvoritvi in v kulturnem programu, ki je sledil svečani otvoritvi, med katero je bil podeljen četi prostovoljcev partizanske enote naziv po I. celjski četi, je ¡sodelovala godba na pihala železarne, s pevskim nastopom pa zbor I. osnovne šole Iz Celja pod vodstvom tovarišice Sako.
Svečanosti so poleg zastopnikov družbenopolitičnih forumov in organizacij iz Celja, štor in Šentjurja, prisostvovali številni bivši aktivisti in borci iz NGB, s prapori organizacij ZZB NOV.
Zlasti množično pa se je te svečanosti udeležila mladina, tako šolska, kot iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti občin Celje, Laško in Šentjur pri Celju. Mladi so ta dan imeli množični pohod preko hribov okoli Svetine, posebna skupina prostovoljcev partizanske enote, tabornikov, planincev in pripadnikov JLA je krenilo izpred Farčnikove hiše (poleg Pocatovega mlina) na Teharski cesti, kjer je imela I. celjsak četa svojo javko, na pohod po poteh Celjske čete, med potjo položila vence na grobove padlih borcev NOV, nato pa prisostvovala odkritju spominskega obeležja. Nedaleč od gozda, kjer se je odvijala svečanost, se je spustil^ tudi padalec iz helikopterja in tako dal še svečanejši poudarek odkritju spomenika. Mladi pa so na pohodu in ob svečanosti spoznali kraje, kjer so borci in aktivisti Prve celjske čete pokazali okupatorju, da na Štajerskem ne bo tako lahko izvajal ponemčevanja, ropanja in nasilja nad prebivalstvom, kot si je to zamišljal v svojih peklenskih načrtih.
R. U.
Tov Peter Šprajc govori ob odkritju spomenika
Spominsko obeležje L celjski četi
SREDNJEROČNI NAČRT
(Nadaljevanje s 1. strani) istočasno pa je še prisoten odmik pričetka investicijske izgradnje (praktično zamujeno leto 1976), kar je narekovalo nova razmišljanja o bolj realnih srednjeročnih načrtih, ki jih bomo zmogli uresničiti predvsem z lastnimi sredstvi, seveda ob pomoči bančnih .kreditov in tujih posojil.
Ob tem je potrebno obvezno u-poštevati združevanje sredstev TOZD za infrastrukturne objekte, obvezna posojila, odplačila posojil, potrebna vlaganja v lastna trajna obratna sredstva, kar daje. na koncu te računice od 100 % bruto akumulacije le okoli 40 % možnih sredstev za naložbe v o-snovna sredstva.
Ne glede,na to, da je konec meseca maja tega leta Zavod za plan SR Slovenije skupaj z Republiškim sekretariatom za industrijo postavil določene okvire razpoložljivih sredstev (posebej tudi o-kvirne .vsote, s katerimi bodo posamezne panoge v tem petletnem obdobju lahko računale na uvoz opreme), pa so že prej 'naša razmišljanja šla v, to smer, da bo potrebno ob obravnavi, samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta Slovenskih železarn napraviti predvsem pri predvidenih količinah proizvodnje za leto 1980 določene popravke. Realno je namreč računati, da optimalnih rezultatov zaokrožitve proizvodnje v Železarni Štore s polnim izkoriščanjem novih zmogljivosti v letu 1980 še ne bo. možno doseči.
Z novimi zahtevami po realnejših uskladitvah srednjeročnih načrtov so se Slovenske .železarne znašle pred- ponovnim preračuna--vanjem dinamike izgradnje'inve-sticijskih objektov, novimi proizvodnimi količinami, izvozu, delovni sili, izračuni vrednosif realizacije, ustvarjene akumulacije in razpoložljivih lastnih sredstev za razširjeno reprodukcijo ter o-stalih i virov za uresničitev razvoja v času 1976—-1980. Osnovno iz-hodišče korigiranja srednjeročnega načrta Železarne Štore; -j& v-tem, da se ne odstopa od: lanskoletnega načrta v razvojni usmeritvi,1 da pa realnost -in čas, V :ka- . teremi živimo, zahtevata določeno _ premaknitev na obdobje več kot i pet let, kar .pomeni, da bomo.op-timalne i rezultate proizvodnje in-
ekonomike poslovanja lahko dosegli ne v letu 1980, ampak leto ali dve kasneje.
Pri določanju prioritet investicijskih objektov se moramo vsekakor opirati na določila samoupravnega sporazuma Slovenskih železarn, ki bo dal prednost investicijam, ki so že v teku ter po ostalih kriterijih prednostno razvrščal investicije, ki so:
—	skladne z družbenim načrtom razvoja črne metalurgije Jugoslavije in Slovenije,
—	izvozno usmerjene,
—	pokrivajo deficitarnost na domačem trgu, pri čemer bo dana še posebej prednost investicij -jam, ki omogočajo- oskrbo potreb narodne obrambe in
—	seveda prikazujejo uspešno rentabilnost investicijskih naložb.
Če upoštevamo vse zgoraj navedeno, naš sprejeti srednjeročni načrt v lanskem letu, obenem pa zaokrožitev - optimalne proizvodnje in ekonomskih rezultatov, potem je naš prioritetni program po posameznih TOZD oziroma o-bratih naslednji:
1.	Dokončanje investicijske iz-granje tovarne traktorjev.
2.	Obločna peč številka '2 v e-lektrojeklarni, ki bo pokrivala potrebe po vložku sedanjih in povečanih kapacitet valjarne II, omogočala še bolj elastično prilagajanje valjarne zahtevam tržišča, istočasno pa omogočila večjo produktivnost in rentabilnost poslovanja, ker bi hkrati:-s.proizvodnjo nove. obločne peči .ugas-. nili -sedanjo.' :SM peč.
3.	Dopolnitev opreme- valjarne: II —. z žarilno pečjo,- ogrodjem -za osvajanje .kvalitetnega-cproiz^ i vodnegau asortimana za kovaško industrijo rn drogo :dopolnilno o--premo,-:ki bo: omogočala:-kvalitetnejšo proizvodnjo:, in povečanje zmogljivosti. -
4.	Prestavitev obrata-j eklovleka v samostojen obrat, ker ,je to predpogoj,- tako za razširite kapacitete jeklo.vleka, kot tudi za možno dopolnitev opreme -v ¡ valjarni 'II.
5.	V- obratu elektroplavža -z' a-glomeraeijo je predvsem - prioritetna postavitev mešalca -za •shranjevanje vsaj dvodnevne proizvodnje' gradi ja, ki bo omogočal uporabo tekočega grodlja v livarnah.:
6.	Postavitev dveh 16-tonskih indukcijskih peči v livarni v o-
4„j u I tja na Svetino
Že tradicionalni pohod v počastitev 4. julija—Dneva borcev bo tudi letos. Odhod iz Štor bo od 7. ure naprej. Pohod bo organiziran v okviru aktivnosti za TRIM znač-1 ko. e .
Dopoldanski program bo na tratah okoli Vrunčevega doma-in sicer bodo lovci prikazali streljanje na glinaste golobe pri antenskem stolpu. Nekaj atletov pa se je tudi že prijavilo za kros.
V popoldanskem programu so predvidene igre oziroma nagradna, tekmovanja pri -koči na Svetini. Za godbo bo tudi poskrbljeno.
Lovci pa bodo skuhali okusen srnjakov -golaž. .

stalo dopolnilno opremo, kar bo zlasti omogočalo, uporabo tekočega grodlja, kvalitetnejši proizvodni 'program valjev tudi večjih kosovnih tež.
7.	V livarno II bo prestavljena sedanja indukcijska peč-iz livarne I ter dodatno zgrajena kanalska mrežno frekvenčna indukcij--ska peč z ostalo dopolnilno opremo, ki bo omogočala čimprejšnjo doseganje proizvodnje v tem o-bratu nad 10.000 ton.
8.	Dopolnjevanje opreme v TOZD mehanske obdelave bo vezano na konkretne aranžmaje s kupci — predvsem večjega izvoza valjev in povečanje obdelave 'strojne litine.
9.	V TOZD Vzdrževanje in transporta ima prioriteto izgradnja novega obrata za vdrže vanj e, ki v prvi fazi rekonstrukcije in izgradnje Železarne Štore (po 47. natečaju za razvoj črne -metalurgije v Jugoslaviji) ni bil realiziran. Dodatno bo potrebno izvršiti določena vlaganja v prometno infrastrukturo.
10.	V TOZD Energetike bodo zgrajeni energetski objekti, ki bor do potrebni za doseganj s. optimalnih proizvodnih rezultatov, zlasti — elektroomrežje z RTP za elek-troobločno peč, rezer.voarska postaja za tekoči naftni plini razširitev kapacitet ostalih energetskih. v.irov, poseben poudarek pa bo dan nadaljnjim prizadevanjem za dopolnitev in izgradnjo čistilnih naprav za zrak in vodo.
V zgornjih navedbah seveda niso vse investicije, ki bi se naj v naslednjem obdobju, do. leta 19.80 izvršile, gre 'le za najpomembnejše in naj večje, ki pa bodo seveda zahtevale veliko naporov celotne delovne organizacije za njihovo uresničitev.
Pri uresničitvi zgoraj navedenih prioritetnih naložb v osnovna sredstva oziroma izpolnitvi celotnega .srednjeročnega programa, ki bo sprejet, -bi lahko v letu 1980 dosegli naslednje proizvodne količine:
—	surovo	železo.....	50.000	ton
surovo	jeklo s	180.000 ton
—	valjani	profili	165;000 ton
—	vlečeni in brušeni..,-...
profili	15.000	ton
—	neobdelana siva litina -i
38.000	ton, od tega:
. nodularna litina . konti litina ::
—	obdelani valji
—	obdelana litina ter polno kapaciteto
—	traktorjev
5.700 ton
2.000	ton
6.000	ton
5.000	ton
10.500	kom
Skupno število zaposlenih se bo povečalo od okoli 3000 v letu 1975 na 3600 v letu 1980; s kvalitetnejšim premikov. v kvalifikacijski strukturi, pri čemer odpade večji del (350) na novo tovarno traktorjev, Zaradi mnogo večjih proizvodnih zmogljivosti ob relativno počasnejšem naraščanju števila zaposlenih, se bo že v letu 1980 močno dvignila storilnost in rentabilnost poslovanja, čeprav vemo, da optimalni proizvodni rezultai v tem letu še ne bodo doseženi.
Na področju družbenega standarda velja omeniti naša prizadevanja za večja vlaganja v stanovanjsko izgradnjo, saj računamo, da bi lahko letno povprečno
pridobili po 50 stanovanj v družbenem, sektorju ali skupno -250 stanovanj v petih letih in to zlasti Z'zaključno izgradnjo stolpnic na Lipi ter nakupi stanovanj v Celju in Šentjurju, medtem se ".bo že v prihodnjem letu odprla možnost individualne gradnje v novi stanovanjski soseski v Kom-polah, ko bo le-ta komunalno u-rejena. Izgradnja družbenih stanovanj v blokovni gradnji v Kompolah pa naj bi pričela po letu 1980.
Srednjeročni plan občine Celje vključuje tudi za nas dva pomembna družbena objekta in to novogradnjo zdravstvene postaje Štore ter pri objektih posebnega družbenega pomena rekreacijski center pri Domu železarjev na Teharjih. Posebni komunalni programi bodo dogovorjeni skupaj s krajevno skupnostjo Štore in u-streznimi samoupravnimi interesnimi, skupnostmi v občini.
Srednj er.pčni program razvoj a SR Slovenije bo sprejet pred koncem meseca julija letos kot dogovor o, temeljih družbenega plana razvoja .Slovenije za obdobje 1976—1980..Z dogovorjenimi nalogami in razvojnimi usmeritvami, z znanimi:.nosilci in. podanimi Or kviri. potrebnih finančni sredstev. Vendar pa bo tudi za ta planski dokument. veljajo načelo kontinuiranega planiranja, to pomeni — sprotnega preverjanja in u-sklajevanja sprejetih nalog s tekočimi gospodarskimi in splošnimi razmerami. Obenem s sprejetjem republiškega dogovora morajo biti sprejeti tudi samoupravni sporazumi posameznih gospodarskih grupacij, med katerimi bo zavzemal vidno mesto samoupravni sporazum Slovenskih železarn. Gasa za javno razpravo v temeljnih organizacijah bo približno mesec dni, ne veliko, pa vendar dovolj, da se izrečemo o tem, ali so v načrtih zajeta naša hotenja po ustvarjanju boljše e-konomske moči-, istočasno pa da zavestno-opredelimo naše dejanske sposobnosti. Računati bo potrebno predvsem na lastne sile, čeprav-ob pomoči-bank in širše družbene- skunosti-, ker v takšen proces planiranja srednjeročnega načrta stopamo prvič, ko s podpisovanjem dogovorov in sporazumov - sprejemamo obveznosti in odgovornosti, kajti zakon o samoupravnem planiranju navaja tudi sankcije za neizvrševanje sprejetih obveznosti.
Naj omenimo še to, da pomeni srednjeročni načrt v obdobju 1976 —1980 za Železarno Štore poleg tehnološko-ekonomskih razvojnih usmeritev tudi izredno pomembno obdobje za uresničitev Zakona o združenem delu, ki bo vzpostavil nove samoupravne odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela. V zakonitih rokih, zlasti v letu 1977 bo potrebno prilagoditi vse samoupravne akte določilom zakona o združenem delu. To pomeni izdelati sistem ekonomskih odnosov in samoupravne organiziranosti na takšnih osnovah, da bodo delavcu omogočili vse samoupravne pravice v združenem delu, obenem pa mu postavili tudi obveznosti za izpolnjevanje vseh dolžnosti.
Pomočnik direktorja Burnik Dušan, dipl. ing.
Proizvodnja slovenskih železarn v maju
Letošnji mesec maj je bil za Slovenske železarne kot celoto po realizaciji načrta eden najslabših mesecev za daleč nazaj in le v »Plamenu« so dosegli mesečni načrt blagovne proizvodnje. Eksterno realizacijo so izvršili samo v »Žični«. V izvozu je ravno o-bratna slika, kot smo jo bili vajeni doslej, mesečni načrt je bil po količini im vrednosti visoko presežen, tako da je izvoz po količini že nad trendom letnega načrta in pri predelovalcih tudi po vrednosti, medtem ko po vrednosti železarne komulativno še vedno zaostajajo in zato je skupen, rezultat še pod načrtovano vred-nostjo izvoza.
Napovedovalci gibanj v svetovni trgovini in proizvodnji jekla obetajo že v kratkem lepšo prihodnost. V ZDA naj bi se proizvodnja dvignila že v letu 1976 za 15 % in pričakujejo, da bo nastopilo novo konjunkturno obdobje v drugi polovici leta 1977 z vrhom konec leta 1978 ter ponovnim padcem okoli leta 1980. Evropa zaostaja za tem gibanjem za pol do enega leta, pri nas se pa po izkušnjah zadnjih dveh' kriznih obdobij pojavijo težave pol do e-no leto po krizi v zahodno evropski jeklarski industriji. Za našo proizvodnjo je to prej slučaj kot pravilo, ker je bila kriza pred sedmimi leti posledica sproščenega uvoza proizvodov črne metalurgije ob depresiranih cenah v kriznem obdobju' na svetovnem trgu; tokrat je pa tudi posledica administrativnih ukrepov za stabilizacijo novega gospodasrtva.
Čeprav so rezultati v mesecu maju precej pod načrtovanimi, se pa v teku meseca že zaznava rahlo izboljšanje gibanj, ki dajejo u-panje, da se bo stanje v drugem polletju popravilo. V šestem mesecu smo, in čez mesec dni bomo ocenjevali uspešnost poslovanja v prvem polletju.
Proizvodnja surovega železa je bila realizirana z 98 %, Na jeseniških plavžih se pozna, da obratujejo z revnejšim vsipom kot lansko leto in so dosegli le 95 % načrta, V Železarni Štore so proizvedli 10% surovega železa več kot znaša mesečni načrt. Zbirno je proizvodnja surovega železa 3 % nad planom in so realni iz-gledi, da bo tudi polletni načrt dosežen;
- Tesnejše rezultate- imamo v proizvodnji, jekla še posebno, ker smo- v maju- zaostali za več kot
5.000	ton za mesečnim načrtom. Zbirna prednost, ki znaša še nekaj manj od 2.000 ton, lahko kaj hitre skopni, posebno ob tem, da trenutno-stanje naročil v železarnah v primerjavi z obstoječo zalogo ingotov in polizdelkov ne kaže še nobene posebne potrebe za-pojačano proizvodnjo jekla. Mesečni načrt je bil izvršen z 92% ih je. samo jeklarna v železarni Štore presegla načrt za 9%.
Blagovne proizvodnje niso dosegli v nobeni železarni in- znaša skupen mesečni rezultat 92 % načrta in še od tega je bilo od-premljeno le 94% proizvodov. Zbirno zaostajajo železarne za načrtom za 2 % in je samo blagovna proizvodnja železarne Štore za 6 % nad 5-mesečnim načr-
tom. Za polletje izgledi torej niso najboljši.
Pri predelovalcih je majski rezultat še slabši, saj so izvršili le 79 %: mesečnega načrta in od te proizvodnje odpremili samo 89 odstotkov. Zbirna izvršitev znaša 90% in le Plamen presega 5-mesečni načrt blagovne proizvodnje in to za 6>%i Skupen zaostanek v izvrševanju načrta blagovne proizvodnje znaša v petih mesecih za slovenske železarne okoli 5.500 ton. Ob sedanjem stanju naročil lahko samo upamo, da se rezultat v mesecu juniju ne bo več bistveno poslabšal.
V izvozu se je stanje predvsem po zaslugi izredno visokih količin. in vrednosti realizacije železarne Jesenice, bistveno izboljšalo in izvršujejo oziroma presegajo tudi kumulativni načrt po količini in vrednosti. Slabše rezultate imata še železarni Ravne in Štore. V prvi so dosegli 94 % mesečnega izvoza, v Štorah pa le 74 odstokov. Tudi zbirno je v obeh
Za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva je osnovna organizacija sindikata TOZD 114.. panoge prejela- zlati znakr sindikatov Slovenije za leto 1976. To visoko odličje je prejelo na področju naše republike 10 sindikalnih organizacij ter 49 posameznikov.
Znaki so bili podeljeni dne 31. maja na svečani seji v Ljubljani. V imenu osnovne organizacije sindikata TOZD 114. panoge je znak sprejel njen sedanji predsednik tovariš Gajšek Mirko.
V	obrazložitvi oziroma v utemeljitvi za podelitev zlatega znaka je o naši organizaciji napisano naslednje:
Osnovna' organizacija sindikata TOZD 114; panoge Železarne Štore je po številu svojih članov največja v železarni. Že od nekdaj je znano, da so se prav plav-žarji, jeklarji, valjarji in drugi delavci ter organizacije aktivno udeleževali recolucionarnih' akcij in kasneje tudi spodbujali in razvijali samoupravne socialistične odnose.
Člani te osnovne Organizacije sindikata so-se organizirali tako, da je sleherni med njimi soudeležen pri obravnavi in odločitvah o vseh pomembnejših zadevah. Izoblikovali so 36 sindikalnih skupin in se povezujejo prek svojih delegatov v izvršni odbor.
V	svojih sindikalnih odločitvah in v samoupravnih organih dosledno uveljavljajo načela kadrovske. politike, opredeljena v temeljnih dokumentih zveze komunistov in sindikata ter zveze, sindikatov, , Dosledno so tudi v svoji temeljni organizaciji uresničevali načela delegatskega siste-
delovnih. organizacijah izvoz že v zaostanku.
Pri predelovalcih so presegli mesečni načrt izvoza po količini in- vrednosti samo v Plamenu. Prekoračitev mesečnega načrta v železarni Jesenice je bila tolikšna, da je prinesla pozitiven- rezultat tudi zbirno za Slovenske železarne.
Rezultati za eksterno realizaci-jo so nekaj boljši kot v preteklem' mesecu, vendar je izvršitev le 83 odstotkov načrta in zbirna izvršitev 87 %. Blizu mesečnemu načrtu-realizacije je Plamen z 99 %, Žična je dosegla 102 %. V železarnah je v maju izvršen načrt eksterne realizacije s 83 %, pri predelovalcih pa z 85 %. Polletje bomo torej dočakali ž zaostankom, ki ga do konca leta realno ni več mogoče nadoknaditi in tudi polletne bilance ne morejo pokazati zadovljivih poslovnih rezultatov.
Poleg znakov za izboljšanje povpraševanja je posebno razveseljivo, da kolektivi v delovnih
ma in vsakodnevno uveljavljajo delegatska razmerja. Osnovna organizacija tvorno sodeluje pri izvajanju vseh akcijskih programov temeljne organizacije združenega dela.
S-svojo zavzetostjo so člani sindikata ob sodelovanju in podpori drugih družbenopolitičnih dejavnikov pripomogli' k dobrim delovnim kr poslovnim rezultatom in so svoj akcijski program tudi u-spešno izpolnili z dobrim gospodarskim uspehom.
Člani sindikata posvečajo prek svoje organizacije še posebno skrb delovnim in življenjskim pogojem svojih sodelavcev. Do-
organizaeijah Slovenskih železarn sedanjih težav ne sprejemajo prekrižanih rok. Z vrsto operativnih ukrepov v okviru posebnih akcijskih programov se postavljajo po robu poslovnim problemom. V te ukrepe spada tudi sprememba terminov letnih remontov, ki so prenešeni iz kasnejših obdobij v pretekle in tekoči mesec, kar ima za posledico tudi nižjo proizvodnjo. Ukrepi za enakomerno koriščenje letnih dopustov in mere za posebno pozornost varčevanju na vseh področjih so sestavina akcijskih programov. Ugotovitve, da se izboljšuje delovna in proizvodna 'disciplina, da se zmanjšuje izmeček in popravlja izplen, so gotovo že rezultati ' zastavljene akcije. Končno pa, ukrepati je treba! Pri skupno 200 več zaposlenih kot je znašala povprečna mesečna zaposlitev v pretekelm letu, je letošnja blagovna proizvodnja ža 2% in realizacija za 6 % nižja kot je bila v prvih petih mesecih lani.
M. Marolt dipl. ing.
segli so pomembne uspehe, med drugim pri. zboljšanju tehnične varnosti pri delu, saj so bistveno zmanjšali število nezgod. To so o-mogočili v precejšnji meri z modernizacijo svojih obratov in delovnih- mest v njih. V temeljni organizaciji združenega dela so uveljavili zelo pristne, človeško tople ih tovariške medsebojne odnose.
Osnovna organizacija sindikata je k temu pripomogla s posebno skrbnim izvajanjem družbenopolitičnega izobraževanja svojih članov. Ustvarjala pa je tudi vzdušje, ki je ugodno za strokovno u-sposabljanje delavcev. Ni pretirano, če trdimo, da ob'takem delovanju sindikata v tej TOZD spodbujajo slehernega delavca k splošnemu, družbenemu in strokovnemu izpopolnjevanju.
Osnovna organizacija sindikata je‘pokazala vidne ušpehe pri u-resničevanju nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, zavidljivo so organizirali dnevno in tedensko rekreaci-jo, pa tudi letni oddih delavcev. Opisani uspehi te sindikalne organizacije so nedvomno tudi plod njene tesne povezanosti z drugimi družbenopolitičnimi organizacij a-mi v TOZD in ustvarjalnega povezovanja v organiziranih skupnih akcijah ter nastopih vseh o-snovnih organizacij sindikata v železarni.
TRIDESET LET OBSTOJA IN NEPRETRGANEGA OBRATOVANJA MARTTNARNE
Devetnajstega junija 1946 je iz naše martinske peči priteklo prvo jeklo. Dogodek je bil pomemben tako za Železarno kot za celotno povojno obnovo in izgradnjo. Celotnemu kolektivu jeklarne in predvsem tistim redkim martinarjem, ki so ostali zvesti svojemu delu, iskrene čestitke ob velikem jubileju.
Čestitke in pozdrave je poslal tudi prvi obratovodja naše martinarne dipl. inž. Pavle Eržen.

VISOKO PRIZNANJE
ZLATI ZNAK SINDIKATOV SLOVENIJE NAŠI OSNOVNI ORGANIZACIJI SINDIKATA TOZD 114. PANOGE
ZA CISTO OKC )LJE
V	teh dneh je v našem kolektivu v razpravi predlog sanacijskega programa za zmanjšanje onesnaženja zraka v Železarni Štore. Ta, za okolje pomembni akt, bo dokončno sprejel delavski svet DO. Zaradi aktualnosti obravnavanih vprašanj objavljamo predlog v celotnem besedilu, seveda brez obsežnih tabel, ki stanje in ukrepe podrobneje opredeljujejo in so vsem zaposlenim na vpogled pri delegatih za delavske svete. Sicer pa bi bilo prav, da na podlagi objavljenega gradiva spregovorijo o programu tudi delovne skupine.
Menimo, da ni potrebno posebej poudarjati, da so predlog programa pripravili sodelavci v TOZD Energetika.	—Cič-ko —
PREDLOG SANACIJSKEGA PROGRAMA UKREPOV ZA ZMANJŠANJE ONESNAŽENJA ZRAKA V ŽELEZARNI ŠTORE
1.0	Pregled virov onesnaženja
Za osnovo izdelave sanacijskega programa se upoštevajo rezultati naloge:
»Ugotavljanje škodljivih emisij metalurške industrije Slovenije«, ki jo je izdelal Metalurški inštitut v letu 1973.
1.1	Viri onesnaženja v DO Železarna Štore
V	Železarni Štore so naslednji viri škodljivih emisij:
TOZD I
—	Aglomeracija — sintranje železnih rud na Greenawalt ponovci.
Pri sintranju vsebujejo dimni plini v glavnem naslednje emisije:
SO2, N-oksid in prah
—	TH peč — za proizvodnjo grodlja
Emisija plinov iz elektroredukcijske peči je občasna in to le ob menjavah čistilnih sistemov za plin in ob defektih čistilnih naprav. V vsakem primeru pa se avtomatsko sežiga plin na baklji. Redno o-bratuje tudi ekshaustor za prezračevanje delovnih etaž.
—Jeklarna I — SM peč za proizvodnjo surovega jekla. Dimni plini vsebujejo predvsem naslednje škodljive emisije: SO2, N-okside, fluo-ride in prah.
—	Jeklarna n — EOP za proizvodnjo surovega elektro jekla. Dimni plini vsebujejo iste škodljive emisije kot dimni plini iz SM peči.
Od 15. marca 1976 dalje obratuje čistilna naprava Rheinstahl, ki očisti prah iz dimnih plinov.
—	Valjarna I in II
Za toplo valjanje jekla so v obeh obratih instalirani pečni agregati, ki so kurjeni samo s plinom. Škodljive emisije v dimnih plinih so: SO2, N-oksidi in prah.
TOZD II
—	Livarna I in II
V	livarnah so v obratovanju sušilne peči za sušenje form in talilni agregati (NF peči in kupolke). V dimnih plinih pri sušenju form so razen prahu ostale emisije zanemarljive. Pri pretaljevanju litine pa vsebujejo žrelni plini iz kupolk v glavnem slede škodljive emisije: CO, SO2 in prah.
TOZD V
—	Kotlarna
Za proizvodnjo pare so instalirani trije kotli, ki so kurjeni z mazutom in mešanim plinom. Škodljive emisije z dimnimi plini so v glavnem SO2 in saje.
V	prilogi, ki je sestavni del sanacijskega programa so prikazani rezultati meritev iz študije: »Ugotavljanje škodljivih emisij v metalurški industriji Slovenije«, ki jo je izdelal Metalurški inštitut Ljubljana.
1.2	Pregled onesnaženosti zraka
V	letih 1971/72 sta bili nameščeni dve postaji za zbiranje podatkov o emisiji. Zahodna postaja (W) se je nahajala na južni strani stavbe — DOMA 2ELEZARJEV na Teharjih. (Mlinarjev Janez na Teharjih). Vzhodna postaja (E) pa je bila nameščena med cesto in železnico pri hiši Štore št. 25.
Tabela 87 iz študije MI prikazuje stanje onesnaženosti zraka v neposredni okolici Železarne Štore.
2.0	Program ukrepov
2.1	Na podlagi odloka o normativih za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaženja (emisija) je potrebno sprejeti sanacijski program za tiste agregate, ki prekoračujejo dovoljeno emisijo. V letu 1971/72 so bile izvršene meritve glavnih onesnaževalcev, ki so podane tabelarično.
Pri primerjavi rezultatov meritev in normativov za količine in
koncentracije škodljivih snovi slednjih agregatih: TOZ Dl	je potrebno izboljšanje	stanja na na-
Jeklarna I — SM peč Vrsta prehoračene emisije	Dovoljena	Rezultati
	emisija	meritev
Prah	200 mg/Nm3	119... 2130 (933)
TOZD II Livarna I — kupolke		
Prah	800 mo/Nm3	200 ..-. 6500 (2485)
Livarna II — kupolka		
Prah	800 mo/Nm3	628 ... 5340 (1916)
Meritve na kupolkah so bile izvršene 1,5 m nad zakladalno odprtino. Meritve ne upoštevajo nameščenega lovilca isker (vodne prhe), ki je nameščen nad kupolkami v livarni I, medtem ko v livarni II ta ni nameščen. Potrebno bo izvršiti meritve nad lovilcem isker (vodno prho), da se ugotovi efekt lovilca in zmanjšanja prašnih delcev v dimnih plinih.
2.2	(1 X letno) izvršiti meritve na vseh glavnih onesnaževalcih zraka in jih primerjati z predpisanimi normativi.
2.3	S predavanji in obveščanjem seznaniti člane DO o ukrepih in merah za zmanjšanje onesnaževanja ozračja v DO.
2.4	Povečati uporabo kvalitenih goriv (z manjšim deležem žvepla).
2.5	Vršiti kontrolo zgorevanja v vseh talilnih in ogrevanih pečeh.
2.6	Organizacijsko in operativno dopolniti skrb nad čistilnimi napravami.
3.0 Realizacija programa
1976	— izvršiti meritve na kupolkah v livarni I pri delovanju lovilca isker (vodne prhe)
1977	— na podlagi meritev izvesti zmanjšanje vpliva emisije v livarni II (vgradnja vodne prhe — kupolki)
1978	— prenehanje obratovanja SM — peči
1979	— izločiti iz prometa ozkotirne, parne lokomotive na trdo gorivo
1977/78 — z pozelenitvijo površin in nasaditvijo dreves zmanjšati vpliv emisije.
INOVACIJE
Komisija za racionalizacije je imela 10. julija 1976 že četrto Sejo v letošnjem letu. Obravnavala je 12 predlogov, med katerimi je bilo 10 novih, 2 pa sta ocenjena po tretjem letu koriščenja. Izkazani prihranek pri obravnavanih predlogih znaša 3,553.016,03 din.
Obravnavani predlogi:
—	Predlog Branka Logarja številka 100/39/75 »Krožni suport za struženje kalibrimih kalutov 0 350 do 0 600 mm« je komisija sprejela. Letni prihranek znaša 50.000 din. Avtorju pripada enkratna odškodnina, ki se določi po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 3a.
—	Predlog inž. Mirka Doberška številka 105/44/75 »Tehnična izboljšava pri izdelavi NGJL — valjev« je po predhodni oceni posebne strokovne skupine komisija sprejela in odločila, da ima predlagatelj pravico do treh odškodnin, skladno z veljavnim samoupravnim sporazumom. Prva odškodnina se določi na osnovi prihranka 1,305,667,00 din po členu 26 samoupravnega sporazuma pod 2a.
—	Predlog Franca Godiclja št. 129/3/76 »Sprememba kabelske vleke prečnega voza v valjarni II« je komisija sprejela. Avtorju se izplača enkratna odškodnina na osnovi prihranka 45.000 din po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 2a.
—	Predlog Franca Samca številka 130/4/76 »Dopolnitev načina vležajenja pokrova pri elektrope-či v livarni I« je komisija sprejela in sklenila, da se avtorju izplača enkratna pavšalna odškodnina v višini 700 din.
—	Predlog Ferda Halerja in Franca Kavčiča številka 44/4/75 »Uvedba krožnih vodil za valjanje profilov 0 28—0 34 na progi 0 550 mm« je komisija obravnavala že na redni seji marca lani in ga sprejela. Na tej seji je komisija obravnavala v prvem letu koriščenja doseženi prihranek. Člani komisije so bili mnenja, da mora služba za inovacije izračun prihranka dopolniti pred določitvijo odškodnine.
—	Predlog Ivana Čretnika številka 54/74/III »Sprememba kali-bracije valjev na progi 0 550 mm za ploščate profile« je komisija
obravnaval za tretje obračunsko obdobje. Potrdila je izkazani prihranek v višini 1,116.473,00 din in določila, da se obračuna odškodnina po 26. členu samoupravnega sporazuma pod lb.
Predlog Ivana Čretnika številka 65/3/75 »Prihranek valjev za ogrodje 04 v valjarni II« je komisija obravnavala že marca lani in ga sprejela. Na tej seji je potrdila izračunani prihranek v višini 170.807,98 in odločila, da se obračuna odškodnina po 26. členu samoupravnega sporazuma pod lb.
—	Predlog Pavla Petkoviča številka 114/53/75 »Zaščita med električnim omrežjem in škripcem na žerjavu« je komisija sprejela. Odločila je, da se predlagatelju izplača enkratna pavšalna odškodnina v višini 500 din.
—r Tovariš Franc Trafela in Vinko Šeliga sta predložila komisiji izračun prihranka za tretje obdobje koriščenja predloga številka 50/74/III. Komisija se je z izračunom prihranka, ki znaša 514.645, 20 din strinjala. OdškocP-nina se določi po 26. členu samoupravnega sporazuma pod lb in se razdeli med predlagateljema v razmerju 50 :50.
—	Predlog Petra Kramerja številka 136/10/76 »čiščenje mosta« je komisija proučila in ugotovila, da nima lastnosti, ki so potrebne za obravnavo po veljavnem samoupravnem sporazumu. Predlagatelju se priporoča, da po lastni presoji pošlje predlog pristojnemu občinskemu organu.
—	Predlog inž. Ivana Ravnikarja in inž. Jožeta Korenta številka 107/46/75 »Rekonstrukcija napajanje proge 0 250 mm« je komisija sprejela. Avtorjema se določi enkratna odškodnina na 0-snovi prihranka 166.632 din po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 3b.
—	Predlog Josipa Čagalja številka 14/15/76 »Rekonstrukcija nosilcev tokovodnikov pri elektro-obločni peči Birlec« je komisija sprejela. Sklenila je, da se avtorju določi enkratna odškodnina na osnovi prihranka 183.790,85 din po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 3b.
Avtor se odpoveduje odškodnini v korist prizadetim ob potresu na Tolminskem.	— G. J. —
Aktivnost organizacije ZK
DVE SEJI SVETA ZK
Naš kolektiv se je aktivno vključil v razpravo o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. O tej temi je spregovoril svet ZK na svoji 3. seji, razpravo pa smo nato povzeli še na koordinacijski konferenci 31. maja. Tu so bili verificirani zaključki, ki jih je v zvezi z usmerjenim izobraževanjem izoblikoval svet ZK. (celotne sklepe 3. seje sveta smo objavili v prejšnjem Zelezarju).
Le teden dni pozneje, točneje 26. maja. 1976, se je svet ponovno sestal. Tokrat so temeljito ocenili organiziranost in aktivnost organizacije ZSMS, se seznanili z njihovimi problemi in predlagali določene ukrepe. O aktivnosti mladih bo svet ponovno spregovoril na eni izmed sej v jesenskem obdobju. Sedaj pa poglejmo sklepe:
SKLEPI 4. SEJE SVETA ZK
Z DNE 26. 5. 1976 Svet ZK ugotavlja, da je organiziranost ZSM iv Železarni Štore zadovoljiva, priporoča pa, da se oknprej ustanovijo O ZSM tudi povsod tam, kjer jih še ni in preuči možnosti razdelitve že obstoječih 00 v dve novi.
Nosilec naloge: Predsedstvo KK ZSM Železarne Štore:
Rok: 31. 7. 1976.
Zbral: poverjenik »Komunista« Zdravko Ivačič
2.	Organizacija ZSM ŽŠ mora za mladince, ki ise na novo zaposlijo v naši DO, izdelati program za pridobitev v mladinske vrste. Ob tej priliki jih mora na ustrezni način seznanjati s programom dela, z doseženimi rezultati ter z ostalimi aktualnimi vprašanji ZSM.
• Nosilec naloge: Predsedstvo KK ZSM Železarne štore.
Rok: Program čimprej — stalna naloga.
. 3. V skladu s sklepom Občinskega komiteja ZKS Celje svet ZK ŽŠ zadolžuje 00 ZK, da ustanovijo aktive mladih komunistov povsod tam, kjer za to obstajajo pogoji (najmanj 10 mladincev članov ZK).
Nosilec naloge: Sekretar OOZK.
Rok: Takoj — najkasneje do
15.	6. 1976.
4.	Svet.ZK Žš je v svoji razpravi ugotovil, da organizacija ZSM ŽŠ ne razpolaga s celovitejšim pregledom o aktivnosti članstva ZSM na posameznih področjih (v samoupravnih organih, društvih, interesnih področjih itd.). Svet ZK ŽŠ predloga ZSM, da celovitejši pregled izdela, spremlja podatke ter tudi na njihovi osnovi usmerja programe aktivnosti.
Nosilec naloge: Predsedstvo KK ZSM Železarne Štore.
Rok: 31.7. 1976.
5.	V zvezi z izvedbo ankete svet ZK ugotavlja, da je dala zanimive rezultate, zato predlaga
V OO ZK ViT tokrat sklepčni
Drugi sklic OO ZK ViT je bil uspešen, saj je bilo prisotnih 35 od 145 članov, Obravnavali so sklepe višjih forumov ZK in iz njih izhajajoče naloge za osnovno organizacijo, nadalje stabilizacijski program temeljnih organizacij združenega dela ViT in Energetika in nekatera organizacijska vprašanja. V članstvo ZK so sprejeli Mirana Felicijana in Ju-
ZSM, da o rezultatih ankete seznani članstvo ZSM oziroma ves kolektiv. Na osnovi ugotovitev ankete je prilagoditi konkretne programe dala.
Nosilec naloge: Predsedstvo KK ZSM Železarne Štore.
Rok: 31. 7. 1976.
6.	Organizacija ZSM si mora v kandidacijskih postopkih prizadevati, da bo na listah kandidatov za samoupravne organe, zadostna zastopanost mladih.
Nosilec naloge: Komunisti v 00 ZSM.
Rok: Stalna naloga.
7.	Svet ZK je ugotovil, da obstajajo pogoji za večjo množičnost delovanja ZSM kot baze bodočih kadrov. Zato morajo vodstva is svojo aktivnostjo zagotoviti aktivnost dn večje angažiranje članstva ZSM-
Nosilec naloge: Predsedstvo KK ZSM žš.
Rok: Stalna naloga.
8.	Ob skupnih konkretnih akcijah, tako političnih, delovnih, kulturnih in drugi se mora organizacija ZSM organizirano in aktivno vključevati za dosego zastavljenih ciljev.
Nosilec naloge: Predsedstvo KK ZSM ŽŠ.
Rok: Stalna naloga.
9.	Svet ZK meni, da se mora organizacija ZSM v železarni Štore zavzemati za dopolnilno izobraževanje mladincev, strokovno in politično, mora pa ob tem selektivno ocenjevati^ kvalitete mladincev, njihovo aktivnost in odnos do naše družbe.
Nosilec naloge: Predsedstvo KK ZSM ŽŠ.
Rok: Stalna naloga.
10.	OOZK morajo na eni izmed svojih naslednjih sej obravnavati aktivnost mladih komunistov ter jih prvenstveno usmeriti v delo v mladini.
Nosilec naloge: Sekretar 00 ZK.
Rok: Julij 1976.
11.	Svet ZK ŽŠ bo aktivnost ZSM ŽŠ, v zvezi z sklepi IV. seje sveta ZK, ocenil v jesenskem obdobju.
reta Kačičnika in soglašali z izstopom Dimitrija Paherja.
Komunisti so na tej seji posebej, pozorno razpravljali tudi o obnašanju nekaterih članov ZK v zvezi z uresničevanjem načela demokratičnega centralizma in zadolžili kadrovsko komisijo, da postopke preuči, ugotovi odklone ter predlaga osnovni organizaciji ukrepe za razrešitev stanja.
Nova osnovna organizacija ZK
Komunisti v tovarni traktorjev v izgradnji so uresničili sklep sveta ZK. 11. maja so se sestali in ustanovili svojo OO ZK. Komu so zaupali dolžnost sekretarja? Soglasno so izvolili tov. Toneta Suharja, za namestnika pa Draga Tovornika. In še delovni sklep, s te seje: »V roku 10 dni izdelati program dela .osnovne organizacije in ga predložiti v sprejem. Zadolžena: tov. Suhar in tov. Tovornik.«
Delo komisij
V tem obdobju so se sestale tudi nekatere komisije osnovnih organizacij ZK. Kadrovske komisije so sodelovale v okviru skupnih komisij družbenopolitičnih organizacij pri pripravi kandidatnih iist za delegate za samoupravne organe TOZD, OSS in
Pod to paralo so se mladi iz Slovenskih železarn 29. maja že šestič zbrali z namenom, da si obnovijo in utrdijo prijateljske in tovariške sitilke, ki so jih gojili že v prejšnjih srečanjih. Namen srečanja je bil, za hip razbremeniti mlade, delovnih naporov, hkrati pa jih seznaniti z načinom dela in življenja in jim seveda predočiiti znamenitosti, ki poleg jeklarstva, karaktenizirajo ta del slovenske Koroške. Kot sem že omenil, so se tega srečanja udeležili predstavniki mladih Jese-nic, iz Žične, Plamena, Toivila, Metalurškega instituta, Štor in seveda domačini. Da na kratko opišem program isrečanja.
Ob 9. uri je Ml sprejem vseh udeležencev, pred upravno zgradbo železarne Ravne. Pozdravni govor je imel tovariš Čreslbvnik, predsednik, mladinske organizacije železarne Ravne, nato pa sta imela kratek kutami program oktet TRO iz Prevalj in pa folklorna skupina. Peš pa so jo nato mahnili od upravne zgradbe do tehničnega muzeja in študijske knjižice. Nekateri so si spotoma ogledali tudi pokrito kopališče, ki je bilo pa na veliko žalost dopoldne zaprto. Z avtobusi sp 4se. nato odpeljali na ogled
Od 20. do 23. maja je »Večer-nji list« v sodelovanju v »Večerom« organiziral v počastitev Dneva mladosti Karavano mladih v Poreču.
Te karavne se je udeležilo okrog 4000 mladih iz delovnih organizacij. Tudi iz naše železarne se je tega srečanja udeležilo 5 mladincev, od tega trije najbolj aktivni v ZSM in dva najboljša neposredna proizvajalca.
V četrtek, prvi dan karavane, so se udeleženci iz Celja pridružili mladim, ki so se pripeljali iz Maribora, v Ljubljani so se jim pridružili iše kolegi iz ljubljanskih delovnih organizacij, v Kopru pa so se jim pridružili še mladi iz Hrvatske.
DO. Komisija osnovne organizacije ViT in Energetika pa je na posebni razširjeni seji pripravila realizacijo sklepa OO v zvezi z upoštevanjem načela demokratičnega centralizma.
Kadrovska vprašanja v OO ZK Livarna in mehanske obdelave
Komunisti te osnovne organizacije so se na sestanpu tokrat spoprijeli z idejnimi odkloni nekaterih članov. Zaradi ravnanja, ki ni združljivo z idejnimi osnovami ZK, so bili iz organizacije izključeni:
Leopold Povalej, IvanKumper-ger in Ivan Planinšek. Osnovno organizacijo bo odslej vodil Jože Leban, odslej pa bodo imeli dva namestnika sekretarja: poleg tov. Gornika so to dolžnost poverili še tovarišu Vladu Štefančiču.
Prežihovine. V ¡rojstni hiši Lovra Kuhanj a-Pirežihovega Voranca so si ogledali lepo urejeno spominsko sobo. Po vijugasti in precej strmi poti so se nato odpeljali na Naravsike ledine, vendar so avtobusi zaradi strmin odpovedali, tako da je bilo treba precejšen del poti prehoditi peš. Ker pa je bilo vzdušje že na višku, vreme pa izredno lepo, ni bilo nikomur težko. Po obilnem kosilu je bilo potrebno nekoliko rekreacije za kar so organizatorji dobro poskrbeli, saj iso nalašč zato pripravili tekmovalni pastor. Predstavniki mladih so iz svojih vrst izbrali tekmovalne ekipe, mladincev naše delovne organizacije si je priborila 3. mesto, 1. mesto so pa; osvojili pripadniki JLA, ki so ise udeležili srečanja mladih žeiezarjev. Omeniti moram, da ravenska mladinska organizacija zelo uspešno sodeluje s pripadniki JLA, in to z rodom graničarjev. Ko je bilo tekmovanje proti večeru končano, so se mladi vrnili na Ravne do Doma žeiezarjev, kjer so po okusni večerji zaplesali ob zvokih odličnega ansambla. Kmalu po polnoči so še mladi poslovili od prijaznih gostiteljev in si obljubili: »Čez leto dimi se spet snidemo«.
Tako so se vsi skupaj proti večeru pripeljali v Poreč, v naselje Laeterna, kjer so Se namestili po bungalovih.
V naslednjih treh dneh so bili iz Poreča za udeležence Karavane organizirani izleti v Trst, v Buje, kjer so si ogledali delovno organizacijo »Digitron«, odšli so tudi na Grožmjan, kjer so pripravili kratek kulturni spored in položili vence pred spomenik žrtvam NOB.
Mimogrede so si v Grožnjami ogledali tudi. galerijo Jasne Kozlovič, ki iz gline ustvarja dekorativno keramiko.
(Nadaljevanje na7. strani)
IZ DELA OSNOVNIH ORGANIZACIJ
BESEDA MLADIH
DOBRODOŠLI NA RAVNAH NA KOROŠKEM
KARAVANA MLADIH V POREČU
Nabava lastnega računalnika
Problemi upravljanja organizacij združenega dela postajajo vsak dan bolj sestavljeni. Razvoj poslovanaj (pogoji tržišča, nova tehnologija) pa tudi razvoj samoupravnih socialističnih odnosov zahteva v organizaciji vsestransko informiranost.
Podlaga za upravljanje in odločanje morajo biti ustrezni podatki in informacije. Množina podatkov, s katerimi se srečujemo v organizaciji, je že zdavnaj presegla mejo, da bi jih lahko u-špešno in pravočasno pregledali in obdelali na star način: ročno s svinčnikom v roki in s pomočjo namiznih računskih strojev.
Pojava strojev za obdelavo podatkov je omogočila lažje in hitrejše izvršiti množične obdelave podatkov. Preprosti stroji so se pojavili že pred 100 leti in jih je človek z razvojem tehnologije vedno bolj izpopolnjeval. Danes govorimo o računalnikih, sistemu več povezanih strojev za obdelavo podatkov.
V	Železarni Štore se je začela obdelava podatkov na strojih le leta 1967. Na takrat modernih strojih, ki jim sedaj pravimo klasika, se je vršila obdelava podatkov s področja materialnega poslovanja. Posebna služba za avtomatizirana obdelavo podatkov je iz leta v leto širila območje obdelave podatkov.
Področja, ki se redno obdelujejo: .
—	obračun materiala
—	obračun delovnih nalogov s
—	obračun osnovnih sredstev
—	kadrovska evidenca
—	obračun osebnih dohodkov
—	planiranje
—	vodenje zalog polizdelkov in dotovih izdelkov
Projekti, ki so v delu:
—	obračun stroškov proizvodnje
—	komercialno poslovanje
Služba za avtomatizirano obdelavo podatkov se je usposobila s posebnim šolanjem ter je zmožna opravljati vse posle:
—	pripravljanje podatkov za računalnik (luknjanje kartic)
—	izdelava potrebnih programov za obdelavo podatkov v računalniku
—	testiranje programov
—	ter samo operativno obdelavo na računalniku.
Organizatorji in programerji go izdelali že ca. 350 programov,. Obdelave podatkov se vršijo v računskem centru EMO Celje ga računalniku IBM 360/25. Trenutno koristi železarna računalnik 120—170 ur mesečno.
Računski center EMO je v času od 1. do 12. v mesecu polno zaseden z rednimi mesečnimi obdelavami, ter je v tem času nemogoče testirati in uvajati novih področij. Sodelavci železarne pogosto delajo v popoldanskem času in nočnem času ter ob nedeljah in praznikih.
V	marcu 1976 je Železarna Štore naročila Zavodu SRS za produktivnost dela iz Ljubljane, naj izdela študijo o avtomatizirani obdelavi podatkov v železarni in ugotovi ali bi bilo upravičeno nabaviti lasten računalnik in kako velik bi bil potreben.
Skupno s strokovnimi delavci železarne srno ugotovili nekatera dejstva:
1.	obseg avtomatizirane obdelave podatkov se širi
Da bi lahko dobili širše informacije, potrebne za uspešno poslovanje, je potrebno dokončati projekte komercialno poslovanje in obračun stroškov proizvodnje.
Določena področja, bistveno važna za poslovni proces, še niso obdelana za računalnik:
—	tehnološki postopki
—	kosovne kalkulacije
—	terminiranje proizvodnje
—	optimiranje proizvodnje
—	zasledovanje realizacije po fazah itd.
Želja: strokovnih ljudi v železarni je. začeti procesno vodenje proizvodnje prek računalnika.
Ocenjujemo, da bo za izvedbo zgoraj omenjenih nalog potrebno mesečno 300 ur računalnika sedanje velikosti (IBM 360/25, 48 K spomina).
2.	velika zasedenost računalniškega centra EMO Celje
Značilno, „za centre, ki nudijo storitve, drugim koristnikom, je, da dosežejo po nekem času takšno zasedenost lastnih kapacitet, da ni mogoče strankam nuditi normalnega dela. Pogosto delo izven rednega delovnega časa. (popoldne, ponoči) če ni najhuje, razvoj, novih aplikacij ni več mogoč. Novi .zakoni in s tem nov način poslovanj a zahtevaj o ažur-nejše spremljanje plačil ¡in poslovnega ¡uspeha, mesečni pregledi zalog izdelkov in materiala nam že zdavnaj ¡več me. zadostujejo.
Vse to zahteva iskanja novih računalniških kapacitet.
3.	plačevanje storitev na računalniku
Za sedanji obseg računalniških obdelav podatkov plačuje železarna mesečno do 200.000 din- Z večanjem obsega obdelav ,se bodo ti stroški povečevali ter dosegli neko, .velikost, ki pa lahko že predstavlja mesečno najemnino lastnega računalnika.
Zavod SRS za produktivnost dela bo v študiji ocenil velikost računalnika, ki predstavlja optimalno rešitev potreb ¡železarne (in tovarne traktorjev) za naslednjih 3—5 let. Cena takega ¡računalnika (nakup ali najemnina) je zelo odvisna od proizvajalca računalniške opreme. Grobo ocenjujemo, da' bi lahko z mesečno najemnino 350.000 din do 400:000 din dobili lastno računalniško o-premo.
4.	avtomatizirana obdelava podatkov v tovarni traktorjev
Nova tovarna traktorjev predstavlja s svojim proizvodnim procesom drugačne zahteve glede na avtomatizirano obdelavo podatkov. Ne samo serijska proizvodnja (razpisovanje delovne dokumentacije, planiranje potreb materiala in polizdelkov, terminiranje kapacitet obdelovalnih linij) temveč tudi finančni aranžma tujega partnerja zahteva veliko informacij in podatkov in to pravočasno, dokler lahko še vplivamo na proces.
Že sama tovarna traktorjev bi lahko z obdelavo svojih podatkov zaposlovala srednje velik računalnik. To je še en faktor več za razmišljenje, da naj železarna nabavi lasten računalnik.
Vsa ta in še druga dejstva nas prepričajo, da bi bilo upravičeno nabaviti lasten računalnik, le da bi njegova cena bila optimalna.
V naslednjih vrsticah bi opisali, kakšen bi bil računalnik oziroma sistem za obdelavo podatkov. O sistemu govorimo zato, da bi poudarili, da je to več enot, ki povezane med seboj služijo skupnemu namenu.
Bralnik luknjanih kartic služi, da računalniku sporočamo podatke, ki jih želimo obdelati, vanj pa tudi vložimo programe, ki u-rejajo in vodijo obdelavo. Sama luknjana kartica je kartonček določenih dimenzij, v katero po dogovoru »štancamo« luknjice. Razporeditev luknjic v kartice pove, o kakšnem znaku ali številki želimo poročati računalniku.
Centralna enota-sistema za obdelavo podatkov opravlja podobne funkcij e ¡kot možgani -pri človeku. V centralni enoti hranimo podatke, s katerimi želimo ravnokar delati, v centralni enoti se vršijo računske operacije, centralna enota upravlja celoten sistem. Sodobna tehnologija izdelave računalnika omogoča fantastične hitrosti računanja in drugih logičnih operacij. Hitri računalniki lahko opravijo Več mili-, jonov seštevanj ha sekundo. Nekateri ljudje imajo sposobnosti zapomniti si mnogo številk in z njimi tudi »na pamet« računati, Možgani računalnika (spomin v centralni enoti) si lahko hkrati zapomnijo tudi več milijonov številk.
Enote magnetnih diskov. .
Ko se določeni podatki, npr. o-sebni dohodki vseh zaposlenih v delovni organizaciji obdelajo, moramo pokazati rezultate. Najbolj pogosto se rezultati iztiskajo na papirju na napravah, ki ji pravi-mo tiskalnik (printer). Taka »računalniška tipkarica« je sposobna opraviti tudi 200.000 udarcev (znakov) na minuto.
Materialni knjigovodja se pri ročnem knjiženju materialnih zalog poslužuje kartotete, kjer hrani podatke. Ko potrebuje določen
podatek, ga poišče v kartoteki, ga obdela in rezultat zopet vpiše v kartoteko.. Tako tudi pri računalniški obdelavi hranimo podatke v določenih datotekah in jih le ob obdelavi včitamo v centralni spomin. Za tako množično shranjevanje podatkov nam služita med drugim dva medija:
Magnetni trak in magnetne plošče (magnetni diski)
Na magnetnem traku so podobno kot pri magnetofonskemu traku zapisani podatki. V posebni napravi — enota magnetnih trakov se previja magnetni trak z enega koluta na drugega, pri tem pa drsi ob magnetni glavi. Magnetna glava ¡lahko ;s traku zapisane podatke prečita in jih posreduje centralni enoti, obratno tudi lahko na ¡trak podatke zapiše.
Ena magnetna plošča je na videz podobna veliki-: gramofonski plošči. Podatki: so zapisani na o-beh straneh plošče v koncentričnih krogih. Namesto gramofonske igle imamo tudi tu na vsaki površini plošče magnetno glavo. Mehansko je spojenih več magnetnih plošč v eno celoto, ki ima tuje ime disk pack. Ta skupina magnetnih plošč se z veliko Hitrostjo vrti v napravi — enota magnetnih plošč. Za razliko,, od magnetnega traku, ki se odvija mimo mirujoče magnetne glave, pa so. magnetne glave pri magnetnih ploščah premične. S »preskakovanjem« podatkov, ki jih ta hip ne potrebuje, se magnetna glava direktno postavi na iskani zapis.
Na sliki so shematsko prikazane posamezne enote, ki Skupaj povezane tvorijo Sistem za obdelavo podatkov.
Tako kot se razvija naš način življenja in potrebe ter zahteve delovnega človeka, tako tudi pri obdelavi podatkov rastejo zahteve po novem načinu informiranja.
V prvi fazi nam je računalnik olajšal delo pri masovnih pisarniških opravilih. Z dokumentov so se podatki prenesli v računalniku razumljivo obliko (luknjana kartica), se obdelali v računalniku in rezultati izpisali na papirju. Človek je listal lepo urejene (Nadaljevanje na 6. strani)
Nabava novega računalnika
(Nadaljevanje s 6. strani) in hitro izdelane liste in iskal podatek, ki ga je Zanimal. Tak način obdelave podatkov nas je informiral o procesih, ki so se že izvršili. Npr.: mesečna obdelava o stanju zalog materiala ali polizdelkov nas je informirala o stanju zalog enkrat mesečno. V tistem trenutku stanje zalog ni bilo več takšno.
Danes želimo dobiti vsak trenutek informacijo o nekem dogodku ali stanju v celotnem procesu poslovanja. Tehnologija izdelave računalniške opreme je o-mogočila, da smo lahko z delovnega mesta vsak hip povezani z računalnikom. Uporaba preproste naprave, imenovane terminal, o-mogdča takojšen vpogled v računalniku zbrane podatke pa tudi. vnos sprememb v času, ko one nastanejo in z mesta, kjer nastanejo. Na sliki imamo prikazano povezavo naprav, ki jim pravimo optični zaslon (optical display):
le da imamo telefonsko in električno vtičnico*. Optični zaslon lahko prek telefonskega omrežja povežemo na računalnik, kjer i-mamo shranjene vse podatke in kjer se vršijo obdelave.
Kako bi lahko uporabili take vrste terminalov?
Prek ekrana bi dobili odgovore na vprašanja:
F -—o stanju računov, terjatvah in dolgovih
—	o stanju naročil
—	o stanju zalog
—	posamezne kalkulacije (kosovna kalkulacija)
—	o realizaciji proizvodnje itd.
Informiranost odgovornih bi
bila večja in pravočasna, odločali be se lahko lažje in pravilneje.
Želeli smo povedati nekaj skopih informacij o morebitni nabavi računalnika v Štorah. Prav je, da so samoupravljalci, preden se o nečem odločajo, čimbolj o stva-
MfiSŽA TERMINALOV
Ojftičnl zaslon-(optical display)
Taka naprava ima izgled manjšega televizijskega sprejemnika, na čigar zaslonu se nam prikažejo podatki. Različne konstrukcije omogočajo prikaz do 2000 znakov praktično v trenutku. Zraven optičnega zaslona, je montirana tatstatura, podobno kot’ pri pisalnem stroju, ki omogoča, da s tipkanjem vnesemo spremembo ali nove podatke. Tak optični zaslon lahko postavimo v vsak prostor,
ri seznanjeni.
Več informacij o nabavi lastnega računalnika bo objavljeno v posebni študiji, ki bo tiskana v drugi polovici julija 1976. Mnenja pa smo, da bi organi samoupravljanja morali o problemu takoj r&zpravljati, saj poteče od odločitve za nabavo računalnika pa do same instalacije lahko tudi do 2 leti.
Dolšak
NA SEJMU V NOVEM SADU
Na sejmu v Novem sadu smo prvič jugoslovanski javnosti predstavili prototip našega traktorja »ŠTORE 404« in »ŠTORE 402«.
Bodoči strugarji pri praktičnem delu
V strnjenem programu za bodoče strugarje je tudi potrebno teoretično
znanje
Za potrebe MO in tovarne traktorjev smo organizirali 6-mesečni tečaj za priučene strugarje, ki se je začel že v začetku meseca a-prila. Na razpis se je prijavilo 106 kandidatov, od katerih smo jih“s pomočjo 'testiranja* izbrali 29, ki sedaj redno obiskujejo praktični in teoretični pouk na ŠKIMC Štore. Priučitev bodo zaključili predvidoma«konec meseca, septembra, saj učni program
obsega nad 800 ur teoretičnega in praktičnega* pouka.
Kot vsi tečaji, ki jih organiziramo, je tudi ta tečaj organiziran z namenom; da pridobimo nekaj nujno potrebnih kadrov, i/ tem primeru priučenih strugarjev.
Zaželimo jim, da* vsi z uspehom končajo priučitev in se z veseljem vključijo* v naše delovne vrste.
S košarkarskih igrišč
Ko bomo* imeli v rokah junijsko številko Štorskega Zelezarja, se bodo že končali prvenstveni »plesi« na košarkarskih igriščih; končana bo borba za vsak koš — za vsako točko. Končan bo spomladanski del tekmovanja in že se bodo začele ^priprave na jesenski del.
Košarkarji Partizana — Kovinarja Štore so tekmovali z vsemi tremi oddelki. Pionirji in mladin-medtem ko so letošnjo pomlad ci so tekmovali v regijski ligi, startali v drugi slovenski. • ligi — vzhod: v tako visokem in * tako kvalitetnem razredu še doslej Štorski košarkarji niso tekmovali. Z uspehi in tudi neuspehi smo lahko zadovoljni, morda bolj, kot so zadovoljni športniki sami; pri njih velja pravilo-: če hočeš do-
seči uspehe, ne smeš biti nikdar z doseženim zadovoljen ampak moraš želeti več!
Člani so v vzhodni ligi premagali naslednje ekipe: Slov. Bistrico, Hrastnik, Litijo.
Zgubili so srečanje z Elektro Šoštanj, Konus Sloveske Konjice, Radensko iz Slatine Radenci.
-Rezultat z Zagorjem ob času pisanja še ni znan, ne glede na izid tega srečanja je ekipa v sredini lestvice.
Mladinci so igrali takole:
Dobili so srečanja z Vitanjem in Velenjem; izgubili z Šoštanjem, Preboldom, Pikapolonico in Kovinotehno iz Celja.
Pionirji "sb* dobili srečanja s Preboldom, Žalcem in Pikapolonico, medtem ko so izgubili srečanje s Celjem. Mackošek A
BESEDA
MLADIH
»KARAVANA MLADIH«
V POREČU
(Nadaljevanje s 5. strani)
V soboto dopoldne je »Večer-nji list« organiziral skupaj Z uredništvom Radia Jadran javno radijsko oddajo neposredno iz Poreča. Popoldne pa je bil v hotelu »Iris« organiziran razgovor o osnutku Zakona o združenem
delu.
Na predvečer odhoda so udeleženci Karavane zaplesali Kolo bratstva ob tabornem ognju in
marsikomu je bilo težko ob misli, da bo moral naslednji dan zapustiti prijatelje, ki jih je tam spoznal.
V nedeljo okrog 15. ure so za-hupale hupe v avtobusih v slovo in udeleženci Karavane so se vračali zopet nazaj v svoje delovne organizacije, da ponovno potrdijo zaupanje s svojim še boljšim delom 'tistih, ki so jih za nagrado za njihovo prejšnje delo poslali na Karavano mladih.
J. Ž.
TUDI GLASBA ZDRUŽUJE
OB III. TRADICIONALNEM SREČANJU PIHALNIH ORKESTROV SLOVENSKIH ŽELEZARN
Srečanje pihalnih orkestrov je ponovno potrdilo tesno povezanost, katero imajo slovenske železarne ne samo na področju gospodarstva, temveč tudi na področju kulturnega delovanja.
V soboto, 29. maja so bili godbeniki pihalnega orkestra Železarne štore gostitelji pihalnih orkestrov iz železarne Jesenice, Železarne Ravne in Verige Lesce. Skrbno pripravljen program je organizacijsko zelo dobro uspel, kar je'pripisati nedvomno marljivim in sposobnim vodstvenim delavcem tako v orkestru, kakor tudi v vodstvu sindikalne organizacije.
Pihalni orkester Železarne štore je svoje goste sprejemal na Trgu V. kongresa v Celju in pred Muzejem revolucije. Ob vedrih zvokih so pionirji in pionirke v narodnih nošah pripenjale godbenikom —■ gostom rdeče nagelje in značke. Po prihodu si je vsaka godba ogledala Muzej revolucije, nato pa so v sprevodu vse štiri godbe odkorakale skozi mesto proti železniški postaji, od tam pa mimo Pošte do avtobusov, ki so jih odpeljali v Dom Železarjev na Teharje. Kljub temu, da je bil sprevod skozi mesto zelo skromno napovedan, so bile celjske ulice polne ljudi. Ta nastop jih je prijetno presenetil tako v pogledu izvajanja koračnic, kakor tudi ipo tem, da so godbe okusno uniformirane.
Po iskupni vaji pri »Mlinarjevem Janezu« in kosilu so se pred drugo uro vsi orkestri zbrali na stadionu na Lipi, kjer so jih s fanfarami pozdravili naši godbeniki. 2bralo.se je veliko število ljudi, med gosti smo opazili tudi direktorja železarne štore, Voga Tugomer j a, direktorja Železarne Jesenice Kunc Petra, predsednika koordinacijiskega odbora sindikata SOZD slovenskih železarn, tovariša Polanca, predsednika osnovne organizacije sindikata Železarne Štore tovariša Gradišnika, med godbeniki našega pihalnega orkestra pa je bil predsednik izvršnega sveta odbora skupščine občine Celje, tovariš Ašič Marjan. Še posebej velja omeniti znanega skladatelja Gvida Učakarja, ki je napisal vrsto skladb za pihalne orkestre. Prav za to srečanje pa je za naš orkester napisal koračnico »Štor-skim Železarjem«, ki je bila na tem srečanju tudi prvič izvajana.
Otvoritvenemu govoru predsednika osnovne organizacije sindikata Železarne štore tovariša Gradišnika je sledil pozdrav di-rektonja Železarne Štore, ki je med drugim poudaril pomen delovanja slovenskih železarjev, ne samo na gospodarskem, temveč tudi na kulturnem področju. Rekel ije/ da je kultura tesno povezana z delovnim človekom ter življenjsko potrebna. Nedvomno je, da v teh prizadevanjih želo veliko pomenijo pihalni orkestri, ki so ¡s svojim marljivim delom veliko prispevali h krepitvi vezi med delovnimi kolektivi slovenskih železarn.
Po pozdravu predstavnika koordinacijskega odbora za kulturo pri sindikatu SOZD slovenskih železarn ter razdelitvi oziroma izmenjavi spominskih daril je pri-
čed nastop posameznih pihalnih orkestrov.
S programom so pričeli naši godbeniki pod taktirko prof. Franca Zupanca in sicer z Učakarj evo koračnico »štorskim železarjem« ter nadaljevali z Le-emanovo jazz fantazijo »Mixed Pickles« ter svoj prispevek koncertu končali z Lofflerjevo koračnico »Dixie parade«.
Pihalni orkester Verige Lesce pod vodstvom dirigenta Branka Laaka pa je zaigral koračnico »Solenne«, Baumanovo ©uverturo »Slovo« ter Parlovo polko »Ambos polka«.
Pihalni orkester jeseniških železarjev, kateremu je dirigiral Ivan Knific je imel v svojem sporedu koračnico »Sarajevo 75« J. Cerovca, Knificev španski ples »Impresija« ter Knificevo koračnico »Herojem Kadi rij ače«. V posamičnem programu je za konec nastopil še pihalni orkester ravenskih železarjev pod vodstvom Jožka Hermana z Mirkovo ouver-turo »Vidojika«, Leemannovo jazz fantazijo »Zlata linija« ter ¡koračnico Mikice Kalogjere »Bitka na Neretvi«.
Posebno zanimiv pa je bil skupni nastop vseh štirih orkestrov, ki iso zaigrali tri skladbe in sicer Učakarjevo overture »Partizanka«, ouverturo iz Verdijeve opere »Nahucco« ter Štruc-lovo koncertno koračnico »Zlatorog«. Skupni nastap je dirigiral profesor Franc Zupanc.
To ni bil prvi skupni nastop. Pihalni orkestri so, razen orkestra iz Verige Lesce, že pred tem skupaj nastopili trikrat. Če govorimo o skupnem nastopu, potem je takšen skupni nastop mogočen orkester s 185 godbeniki. V takšnem sestavu je eden največjih orkestrov ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji^
V pogledu izvajanja sklad je potrebno povedati; da je bil izbor sklad pri vseh štirih okre-strih dober ter tudi zelo dobro zaigran. V tem pogledu je bil opazen tudi napredek z ozirom na preteklo leto. Buren aplavz med celotnim programom je potrdilo za kvaliteten nastop. Pri izvajanju sklad s skupnega nastopa je pohvalno to, da so kljub samo eni skupni vaji bile izvedene zadovoljivo, vendar bi bilo za kakšen zahtevnejši nastop potrebno imeti še kakšno vajo.
Upamo, da ne bo ostalo samo pri vsakoletnih ¡srečanjih godb, ampak da bo medsebojna dejavnost še poglobljena s koncertno izmenjavo tako, da bi bila delovnim ljudem slovenskih žele-zarin predstavljena celotna u-stvarjalna dejavnost orkestrov. Razmisliti bi bilo tudi o Skupnih nastopih na koncertih.
Ob zaključku lahko z vsemi ugotovimo, da je bilo lepo, da Si takšnih srečanj še želimo ter skupaj z godbeniki zaželimo nasvidenje čez leto dni v eni od slovenskih železarn.
Za dobrodošlico je svojim gostom pred Muzejem revolucije igrala
naša godba
Jeseničani v sprevodu skozi Celje
Otvoritveni govor je imel predsednik sveta sindikata Železarne Štore tov. Gradišnik Frido. Direktor Železarne Štore tov. Voga je pozdravil godbenike in prisotne na slovesnosti. V imenu koordinacijskega odbora za kulturo pri SOZD SŽ je govoril tov. Nace Smolej. V imenu gostujočih pihalnih orkestrov pa je spregovoril predsednik jeseniške
godbe
Mogočen vtis je napravil nastop združenih pihalnih orkestrov
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
STANOVANJSKA KOMISIJA	DELAVSKI SVET TOZD 114. PANOGE
STANOVANJSKA KOMISIJA je na svoji 20. redni seji 19. maja 1976 sprejela naslednje sklepe:
1.	Potrdila je sklepe prejšnje seje in se seznanila z njihovo realizacijo.
2.	Stanovanje tov. Valdmanove naj se uredi tako, da bo možen dokončni prevzem.
3.	V zvezi s priporočilom za dodelitev stanovanja tov. ing. Co-
. banoviču je komisija ugotovila, da mu ni bila zagotovljena dodelitev stanovanja in da sploh ni na listi prosilcev. Ker do sedaj še ni podal prošnje, mu zaenkrat stanovanja ni možno dodeliti.
4.	Komisija soglaša z zamenjavo stanovanj med tov. Francijem Žgankom in Anico Grlič.
5.	Na podlagi sklepa 22. redne seje Odbora za KSZ in družbeni standard se tov. ing. Ferdu Vizjaku dodeli stanovanje, iz katerega se je izselila tov. Škantelj Marija.
6.	Komisija priporoča Odboru za KSZ in družbeni standard, da tov. Miodragu Banjeviču dodeli stanovanje, iz katerega se je izselil tov. Škantelj Anton. Odbor naj ob tem upošteva tudi težko socialno stanje družine Banjevič.
7.	Komisija na podlagi veljavnega pravilnika ugotavlja, da je fond stanovanj za strokovnjake za leto 1976 izčrpan in priporoča odboru za KSZ in družbeni standard, da o tem sprejme dokončen sklep.
8.	Stanovanje v Štorah 12 se dodeli Šlogar Jožetu, TOZD ViT.
9.	Garancijo za rešitev stanovanjskega vprašanja mladim družinam, ki bodo dobile stanovanje iz solidarnostnega sklada, izda TOZ DGKSG, podpiše pa vodja TOZD.
DELAVSKI SVET ORGANIZACIJE SKUPNIH Služb je na svoji
16.	redni seji 18. maja 1976 spre*-jel naslednje sklepe:
jjg Pregledal je sklepe prejšnje seje in jih potrdil.
2.	Razpisal je volitve v samoupravne organe v OSS in sicer za dan 18. 6. 1976.
Soglašal je z imenovanjem skupnih organov za izvedbo volitev in potrdil sestav komisij, kot jih je imenoval DS DO na 14. seji, 14. maja 1976.
3.	DS je soglašal s predlogom združevanja in delitve sklada skupne porabe in osvojil sklepe oz. pripombe skupne seje odborov za splošne zadeve in kadrov-sko-socialne zadeve z dne 29. a-prila 1976.
4.	Da bi omogočili članom kolektiva in njihovim svojcem letovanje v počitniških domovih, se je DS stfinjal, da tudi letos v določeni višini regresiramo počitniški dom na Rabu in potrdil predlagane višine penzionov.
Razlika do polne penzionske cene na Rabu in Svetini se pokriva najprej iz pozitivne razlike med dejansko izplačano in maksimalno dovoljeno višino regresov za: letni dopust.
Ostalo razliko pokrivajo TOZD iz svojih sredstev sorazmerno s številom zaposlenih (enako kot je formiran sklad skupne porabe).
10.	Komisija je obravnavala vlogo stanovalcev bloka Šentjur 115 in ugotovila, da postopek za sanacijo poteka preko samoupravne stanovanjske skupnosti Šentjur.
11.	Komisija predlaga Odboru za Splošne zadeve in informacije, da odobri sofinansiranje nakupa stanovanja za tov. Goršek Staneta izlivarne II s tem, da le-ta izprazni garsonjero št. 20 v stolpnici v Celju.
12.	Viogo Koprivc Milene za sofinansiranje nakupa stanovanja na Planini pri Sevnici je komisija zavrnila in ob tem ponovno poudarila, da se sofinansiranja načeloma vršijo le na območju Štor, Šentjurja in Celja.
13.	Komisija ugotavlja, da se tovariš Jashari Behram iz valjarne I ni vselil v dodeljeno stanovanje, zato mora vrniti ključe stanovanja do 31. maja 1976.
14.	Komisija je ugotovila, da se je ing. Ljubo Kresnik vselil v dodeljeno stanovanje brez odločbe in da ni plačal finančne udeležbe. Ureditev formalnosti in plačila udeležbe uredi referent za stanovanjske zadeve.
15.	Referent za stanovanjska vprašanja pripravi spisek stanovanj, za katera ni razvidno, ali so resnično zasedena.
16.	Do naslednje seje je pripraviti predlog 8 članske strokovne komisije za ogled gradenj in stanovanjskih razmer prosilcev za posojila. V sestavu naj bodo tudi strokovnjaki za gradbena vprašanja in socialni delavci. Zadolžen referent za stanovanjske zadeve.
5.	Sklenil je, da se glede na povišanje življenjskih stroškov, poveča udeležba posameznikov za topli obrok od 4,00 na 5,00 din,
DS soglaša tudi s predlogom, da se z'morebitnim povečanjem cene toplega obroka nad planiranim 10%, ustrezno poveča udeležba koristnikov toplega obroka.
6.	DS je, odobril napredovanje tov. Germ Aleša, dipl. iur. na delovno mesto »vodja pravne službe«.
7.	DS je ugotovil, da v OSS še vedno niso vse samoupravne delovne skupine razpravljale o drugem samoupravnem paketu ter jih zadolžil, da to nemudoma obravnavajo in posredujejo svoje pripombe.
Rok: 26. maj 1976.
V zvezi s tem je DS pripomnil, da se v cilju čimbolj še seznanitve delovnim ljudem posredujejo v obravnavo čimjasnejši predlogi oz. kratke in jasne obrazložitve. Predlagal je tudi, da bi še vodje SDS v bodoče pred obravnavo važnejših aktov sestali, kjer bi jim predstavniki služb strokovno utemeljili predloge. Za sklic vseh vodij je zadolžil predsednika DS OSS.
8.	DS je priporočil SDS v OSS, da obravnavajo osnutek pravilnika o volitvah organov upravljanja in do 26. maja 1976 podajo svoje pripombe oz. dopolnitve.
DELAVSKI SVET TOZD proizvodnje 114. panoge je na svoji
27.	redni seji 20. 5. 1976 sprejel naslednje sklepe:
1.	Pri pregledu sklepov je ugotovljeno, da še ni realiziran sklep DS 114. panoge, s katerim smo zahtevali, da TOZD ViT ne poviša rangiranja za več kot 1 %. Ker to ni realizirano, je DS sprejel sklep, da se to posreduje predsedstvu konference osnovnih organizacij sindikata v ŽŠ in svetu osnovnih organizacij ZK železarne Štore v nadaljnjo obravnavo.
2.	Pri obravnavi gospodarskega gibanja v TOZD 114. za prvo tromesečje je bilo v poročilu vodje TOZD in v razpravi ugotovljeno, da je doseganje plana pozitivno, vendar zaradi pomanjkanja naročil kvalitetnih valjanih profilov je s tem zmanjšana realizacija in nastanek negativnega rezultata, ki do 1. 4. znaša ca. 300 milijonov starih din.
DS zadolžuje štab za dobro gospodarjenje, da takoj pristopi k pripravi akcijskega programa, za katerega izvedbo so zadolženi vodstvo TOZD z obratovodji, komercialni sektor in delovne skupine.
3.	DS je po obravriavi sprejel predlog sklada skupne porabe za leto 1976 s pripombo, da se naslednje leto predlogi posredujejo
DELAVSKI SVET TOZD LIVARN je na svoji 29. redni seji
19.	maja 1976 sprejel naslednje sklepe:
1.	Pri pregledu realizacije sklepov prejšnje seje je ugotovil, da vsi sklepi še niso realizirani in sklenil:
—	Vodstvo TOZD ViT naj poda odgovor na sklep št. 2 z 28. seje do naslednje seje DS TOZD iivarn.
—	Prav tako je potrebno obvestiti komercialni sektor o sprejetem sklepu v zvezi z iskanjem naročil.
—	DS je sklepe potrdil in pripomnil, da se v primeru neizvr-ševanja sklepov samoupravnih organov aktivira komisija SDK v TOZD.
2.	DS se je strinjal s predlogom združevanja in delitve sklada skupne porabe in osvojil sklepe
oz. pripombe skupne seje odborov za splošne zadeve in kadrov-sko-socialne zadeve z dne 29. a-prila 1976.
3.	Razpisal je volitve v samoupravne organe v TOZD livarn za dan 18. 6. 1976.
Hkrati. je potrdil sestav obeh komisij, kateri je imenoval DS DO na svoji 14. seji in člane komisij pooblastil, da prevzamejo svoje obveznosti.
delovnim skupinam v obravnavo.
4.	DS razpisuje volitve v sam. organe v TOZD 114. panoge ter soglaša z imenovanjem skupnih organov za izvedbo volitev in potrjuje sestav komisij, kot jih je imenoval DS DO na svoji 14. seji dne 14. maja.
5.	Predlog za finansiranje ograje, perišča in kolesarnice je DS soglasno sprejel.
6.	Predlagani pravilnik o volitvah v organe upravljanja je sprejet.
7.	DS sprejme predlog regresiranja penzionskih cen na Rabu.
8.	DS je sprejel kalkulacijo lastne cene za topli obrok.
9.	V zvezi z izvedbo javnega posojila za ceste v SR Sloveniji je DS imenoval štab, ki bo odgovoren za uspešnost akcije: predsednik DS tov. Potrata; sekretar ZK tov. Stokavnik; predsednik aktiva ZSMS tov. Božiček; vodja splošne delegacije tov. Tomažin; vodja delegacije občinske skupščine; predstavnik fin. ekon. sektorja.
DS je za vodjo štaba imenoval tov. Gajšeka, predsednika IO sindikata.
10.	V zvezi s potrditvijo štaba za organiziranje razprave o zakonu o združenem delu je DS sprejel predlog za sedanji koordinacijski odbor TOZD 114. in vsi obratovodje.
4.	Sklenil je, da se pristopi k izgradnji ograje in perišča avtomobilov in se strinjal s predlagano delitvijo iz sredstev TOZD.
DS je ob tem pripomnil, da je v bodoče potrebno jasno nakazati ključ, po katerem se določa sofinanciranje vseh TOZD.
5.	Da bi omogočili članom kolektiva in njihovim svojcem letovanje v počitniških domovih, se je DS strinjal, da tudi letos v določeni višini regresiramo počitniški dom na Rabu in potrdil predlagane višine penzionov.
Razlika do polne penzionske cene na Rabu in Svetini se pokriva najprej iz pozitivne razlike med dejansko izplačano in maksimalno dovoljeno višino regresov za letni dopust.
Ostalo razliko pokrivajo TOZD iz svojih sredstev sorazmerno s številom zaposlenih (enako kot je formiran sklad skupne porabe).
6.	DS se je strinjal s povečanjem lastne udeležbe za topli o-brok od 4,00 na 5,00 din. Prav tako Se je strinjal, da nosijo stroške morebitnega povečanja cene nad 10% sami koristniki toplega obroka.
Z delitvijo stroškov za bifeje se DS ni strinjal popolnoma, pač pa zahteva od vodstva TOZD DPG detajlnejšo obrazložitev.
7.	DS je zadolžil SDS v TOZD livarn, da do konca. tega tedna, tj. do 22. tm. zaključijo razpravo o II. samoupravnem paketu.
8.	Imenoval je komisijo za izvedbo akcije posojil za ceste v sestavi:
1.	Gajšek Jožica, fin. sektor; 2. Gornik Franc, livarna II; 3. Ga-luf Ivan, livarna I.
DELAVSKI SVET ORGANIZACIJE SKUPNIH SLUŽB
DELAVSKI SVET TOZD LIVARN
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
KOMISIJA ZA GOSPODARJENJE IN VARSTVO PRI DELU TOZD 114. PANOGE
Poročilo KOMISIJE ZA GOSPODARJENJE IN VARSTVO PRI DELU z dne 19. maja 1976
1.	Proizvodni rezultati za mesec april
Vsi obrati v TOZD proizvodnje 114. panoge so operativne naloge presegli. Proizvodnja je potekala v redu.
Vedno večji problemi pa se pojavljajo v valjarnah zaradi pogostega spreminjanja programov valjanja, ki so posledica pomanjkanja naročil za določene asorti-mane tako, da tudi agregati- niso bili optimalno izkoriščeni. Še vedno primanjkuje naročil, za kvaliteten asortiman. Dovolj' jih je za rebrasto betonsko, železo, kjer smo planirane količine po gospodarskem načrtu že krepko presegli. Pri teh profilih ne-dosegamo planiranih prodajnih cen (P.azlika pri profilih, valjanih iz konti jekla znaša ca. 115,00 din/). Zato je pričakovati, da bo v mesecu aprilu finančni rezultat negativen.
TOZD je v mesecu aprilu močno prekoračil načrtovano število nadur in to zaradi normalnega obratovanja vseh obratov dne 27. aprila. Kontinuirano obratovanje je omogočilo boljši izkoristek o-bratovalnega časa v . obratih na
4-izmensko delo, valjarna II pa je obratovala kot nadomestilo za izpadlo proizvodnjo v času planiranega enotedenskega remonta v mesecu maju.
Pojavile so se težave z oskrbo obratov s surovinami. To velja predvsem za nekovinske dodatke za jeklarne in ognjevzdržno opeko ter brusnih plošč za, valjarne. Medtem ko je zaloga surovega jekla precej visoka. Zaloga, gredic za valjarno II ni zaskrbljujoča, medtem ko bo potrebno zalaga ingotov za valjamo I znižati. Zaloge so se dvignile zaradi ne-
DELAVSKI SVET TOZD MEHANSKA OBDELAVA je na svor-ji 3. redni seji 20. maja, 1976. sprejel naslednje sklepe:
1.	Potrdil je sklepe 2, seje.
2.	Obravnaval je predlog združevanja in delitve sklada .skupne porabe in ga sprejel s pripombar mi, ki sta jih sprejela odbor za splošne zadeve in odbor za ka-drovsko-socialne zadeve na skupni seji 29. aprila 1976.
' 3. Ob obravnavi predloga za razpis volitev je DS ugotovil, da volitve v TOZD MO niso potrebne, ker so bili samoupravni organi izvoljeni ob ustanovitvi TOZD MO, to je 24. 2. 1976.
4.	Sofinansiranje ograje in pe-rišča avtomobilov je DS zaenkrat potrdil, pripominja pa, da je bila obrazložitev predloga za sofinansiranje premajhna, zato zahteva do naslednje seje podrobnejšo informacijo.
Prav tako DS meni, da je cena posameznih objektov previsoka.
- 5. DS se je strinjal, da tudi letos v določeni višini regresiramo počitniški dom na Rabu in potrdil predlagane višine penzionov.
Strinjal se je tudi, da se razlika do polne penzionske cene na Ra-
pravočasnega dotoka: gredic iz SSSR (dobava bi morala biti že v januarju) ter vedno večji za-rhtevki po valjanih izdelkih in e-lektro ali ravenskega jekla za proizvodnjo valjarne I. Iz tega razloga je dogovorjeno, da se planirani 1-mesečni remont SM peči prestavi iz meseca septembra na julij, ko bo izvršeno popravilo oboka in dna peči. .Nadaljnih 10 dni pa bo posada koristila kolektivni dopust. Tudi v valjarni I je v mesecu juliju predvideno mirovanje oziroma remontna dela na napravah, posada pa bo koristila kolektivni dopust.
2,	Operativni plan za mesec maj
ji Zaostreni pogoji na tržišču oziroma ostre, sankcije za nepokrite nakupe .so glavni vzrok, da je dotok naročil za kvalitetni, asortiman premalo, da hh zagotovili pokritje kapacitet za valjamo I in EL
V'vseh obratih je v tekočem mesecu: naraslo, število zastojev. Tako je v elektro jeklarni proizvodnja nižja za skoraj 300 ton, ker bo potrebno predčasno izvršiti remont zaradi vsepogostejših defektov. Tudi v valjarni II, kjer so bila. pravkar končana remontna dela, se že pojavljajo taki zastoji, ki se bi s pravočasnimi preventivnimi ukrepi dali odpraviti.
Operativni plan zajema tudi razvojni program za II. kvartal 1976. Komisija bo zahtevala od oddelka za razvoj in kakovost de-tajlnejše poročilo o dejavnostih za
II.	polletje, ki se nanašajo na naloge našega TOZD.
•	3. Razno
Pod to točko dnevnega, reda so bile- obravnavane reklamacije. Še vedno je odprta reklamacija Gro-“vverjevih prstanov." za. Mikron Matul ji. Prav tako se že izvajajo raziskave za okrogle profile za Kovaško industrijo Zreče.
bu in Svetini pokriva najprej iz pozitivne razlike med dejansko izplačano in maksimalno dovoljeno višino regresov za letni dopust.
Ostalo razliko pokrivajo TOZD iz. svojih, sredstev sorazmerno s številom, zaposlenih (enako kot je formiran sklad skupne porabe).
Ob tem je DS pripomnil, da je bil. predlog z. ozirom na to, da je sezona dopustov pred vrati, dan v obravnavo zelo pozno in da so kalkulativne cene previsoke.
6.	DS ni potrdil kalkulacije lastne cene za topli obrok in v zvezi s tem sklenil, da TOZD DPG pripravi obširnejšo pismeno informacijo, ali poda ustno obrazložitev na seji.
Ravno tako se DS ni strinjal z delitvijo stroškov za bifeje.
7.	DS je ugotovil, da so samoupravne delovne skupine v TOZD MO razpravljale o:
— , dopolnitvi samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu - — samoupravnem sporazumu, o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega načrta 1976—1980 območne vodne skupnosti Savinja—Sotla
—	samoupravnem sporazumu o ustanovitvi območne in republiške SIS za PTT promet
—	samoupravnem sporazumu o delovanju in razvoju informatike in AOP
—	družbenem dogovoru o ku-munalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in samoupravnem sporazumu o ustanovitvi komunalne skupnosti v Celju.
Nadalje je DS ugotovil, da so samoupravne delovne skupine obravnavale samoupravni sporazum o formiranju biroja za valje in ga sprejele. DS torej ugotavlja, da je samoupravni sporazum skupaj s pripombami sprejet.
8.	DS je odobril odpise in pripise razlik po izvoznih zaključkih.
9.	Pri odpisu negativne razlike po zaključku št. 7815 — Metalka (vrnitev jarmov ter reduktorjev)
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OD je na svoji 29. redni seji dne 28. maja 1976 sprejel naslednje sklepe:
1.	Potrdil je sklepe 28. redne seje.
2.	Seznanil se je s poročilom o izvršitvi sklepa izredne seje odbora z dne 13. maja, v zvezi z obračunom hranarine do 30 dni in se strinjal, da se za izračun u-pošteva povprečje OD lanskega leta valorizirano s količnikom 1,042.
. Valorizacija v tej višini se u-pošteva od 1. 5. 1976 dalje do e-notne ureditve tega vprašanja v .okviru ŠŽ.
3.	Strinjal se je s predlogom ukrepov za zadržanje povprečnih OD na planiranem nivoju (4,118 din) in sicer:
kratkoročni ukrepi (veljajo za mesec maj)
a)	zadržanje 50 % stimulativnih -dodatkov po kriteriju »akumulacija«
b)	zadržanje 1 % (od skupaj 5 %) variabilnega dela OD (enako kot. prejšnji mesec) dolgoročni ukrepi (veljajo za celo •leto)
a)	nadure se naj omejijo na minimum
b)	izplačila po pogodbah o delu ■se naj znižajo na minimum
c)	prav tako se naj znižajo na
v iznosu 1.400 Škr. ali 5.809,20 din DS ne priznava te bremenitve, ker ne gre za obdelovalne napake v MO, pač pa za livarske pri jarmih in za obdelovalne na reduktorjih v mehanični delavnici.
Tudi pri ostalih bremenitvah je bilo ugotovljeno, da gre poleg obdelovalnih napak; tudi za livarske, zato DS zahteva, da pri priznavanju reklamacij soodloča tudi MO.
10.	DS se je Seznanil z informacijo, da je v TOZD MO formiran odbor za uresničevanje gospodarskega načrta za leto 1976, katerega predsednik je ing. Ivan Kumperger.
11.	DS je zadolžil vodstvo TOZD MO, da do naslednje seje DS pripravi poročilo o saniranju ogrevanja in razsvetljavi v obdelo-valnici valjev in litine.
'minimum dodatki za nadomeščanje
d)	pri normiranju in akordira-nju se je treba bolj dosledno držati dogovorjenih okvirjev (povprečni akordni presežek obrata oz. TOZD v okviru celega leta ne sme presegati 15 %, individualni presežki se praviloma lahko gibljejo največ do 30 %)
e)	pri obračunu hranarine do 30 dni upoštevati osnovo po sindikalni listi, (ukrep, ki je sprejet pod tč. 2)
Strokovni kolegij naj tekoče spremlja gibanje osebnih dohodkov in izvajanje sprejetih ukrepov ter o svojih stališčih in predlogih seznanja odbor.
4.	Seznanil se je z informacijo o izplačanih OD za april 1976.
5.	Potrdil je obračun stimulativnih dodatkov za marec 1976 (izplačilo 15. junija) in sprejel predlog strokovnega teama, da se 50 % stimulativnih dodatkov po kriteriju »akumulacija« zadrži (kot je navedeno pri ukrepih za zadržanje povprečnih OD za mesec maj).
6.	Odbor predlaga strokovnemu teamu, da prouči možnost, da se proizvodnja ruskih valjev v obdelovalni« valjev upošteva pri obračunu stimulativnih dodatkov. V kolikor obstoja takšna možnost, se naj obračun izvrši naknadno.
______- ,	.,	,	. , , Sl ga videli? Da mu ne bi bilo treba
Fantka, počakajta do jeseni leta vpisovati posojila za ceste je začel .... ko bo Voglajna čista	hoditi po zraku
Delavski svet TOZD Mehanska obdelava
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OD
Novi člani samoupravnih organov
Na volitvah, ki so bile v petek, dne 18. 6. 1976 so bili v večini TOZD izvoljeni novi člani v organe upravljanja. Delavci tovarne traktorjev v izgradnji so svoj svet izvolili v aprilu, ter je tudi seznam njihovega sveta bil objavljen v aprilski številski Štorskega Železarja. V TOZD mehanske obdelave so imeli volitve v svoje organe uprav-. Ijanja 24. 2. 1976. Seznam članstva je bil objavljen v 3. številki (marec) štorskega železarja.
V vseh TOZD, kjer so bile volitve je bilo skupno v pisanih 2.869 volilnih upravičencev, od katerih je gsasovalo 2.327 ali 81,11 %:. Volilna udeležba je v posameznih TOZD bila naslednja: TOZD 114. panoge 80,15%, TOZD livarne!¡86%, TOZD ViT 78,65 %, TOZD energetika 89,20%, TOZD SGKG 92,12%, TOZD DPG 84,72% in organizacija skupnih služb 75,55 %. V posamezne organe upravljanja v TOZD in skupno v delovni organizaciji so bili izvoljeni:
TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGA
Delavski svet: VodebVmsko, Vrečko Karl, Cmok Ferdo, Mramor Alojz, .Zapušak Avgust, .Pataltč Franjo, Arnič Vlado,.. Burič Alojz, Jaz-, binšek Slavko, Plahuta Frane, Potrata Florjan, Hostnik Ludvik, škoi-. njk Franc, Lukaček Marko, Božiček Bojan, Plahuta Milan, Kolar Marjan.
Komisija samoupravne delavske kon&ole: MerPaik. Marica, 'Gajšek Ferdo, Borovšak Franc, Strašek Franc, Vrečar Franc, Rozman Rudi; namestniki: Korošec Boris, Medič Milan, Maček, Ivan.
Komisija za medsebojna razmerja: Valant Mirko, Stokavnik Drago, Ferenčak Ivan, Cizelj Jože, Selič Edi.
Komisija za obravnavo kršitev delovnih dolžnosti: Mackovšek Anton, Križan Jože, Fuchs Frido, Kozole Ivan; Centrih Jože.
TOZD LIVARNE
Delavski svet: Ar tiček Stanko, Cizelj Cvetko, Golež Jožefa, Gor-šak Stanko, Gračner Ivan, Križnik Anton, Kanjir Janež, Kadenšek Janez, Perčič Olga, Pavič Milan, Romih Martin, Selič Franc, Stojan Ivan, Sebič Stanko, Šuster Maks.
Komisija samoupravne, delavske kontrole: Jager Alojz, Oprešnik Janez, Rozman Anton, Saieziria Franc, Zupanc Milka, Žibret Alojz; namestniki: Krprivc Primož, Močnik Zvone, Zalokar Vid.
Komisija za medsebojna razmerja: Bobera Adolf, Čretnik Martin, Florjančič Jože, Hrastnik Peter, Strašek Franc.
Komisija za obravnavo kršitev delovne dolžnosti: Gornik Franc,: Knaflc Franc, Ramšak Karel, Stojan Ivan, Štefančič Ivan.
TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT
Delavski svet: Stepanje Erih, Senica Martin, Krajnc Olga, Gozd-nikar Minko, Počivalšek Jakob, Rozman Franc, Kresnik Janez, Senica Ivan, Maček Franc, Žohar Franc, Vodeb Jože.
Komisija samoupravne delavske kontrole: 'Sovič Franc, Felicijan Miran, Perčič Drago, Čemoša Martin, Povalej Franc, Senica Marjan; namestniki: Cmok Jože, Zupanič Konrad, Petrušič Stamenko.
Komisija za medsebojna razmerja: Pišek Ivan, Jager Ivica, Selin-šek Janez, Mastnak Franc, Rezar' Friderik.
Komisija za obravnavo kršitev delovnih dolžnosti: Godicelj Franc, Starlekar Franc, Boršič Jože, Romih Alojz, Čanžek Janez.
TOZD ENERGETIKA
Delavski svet: Majer Jože, Gašpar Branko, Mušič Anton, Stojanovič Ljubo, Kavka Lidija, Herman Bojan, Adrenšek Franc.
Komisija samoupravne delavske kontrole: Novak Franc, Krnic Štefan, Lukič Voj o, Mlakar Martin, Haler Boris, štante Rudi; namestniki: Rebernik Marjan, Zajc Jože, Gobec Vlado.
Komisija za medsebojna razmerja: Žohar Drago, Gašpar Branko, Mežnar Milan, Drobne Anton, Gorenc Janež.
Komisija za obravnavo kršitev delovnih dolžnosti: Primc Peter, Mušič Anton, Planinčič Milorad, Šet Franc, Šeliga Karel.
TOZD STANOVANJSKO GRADBENO KOMUNALNO GOSPODARSTVO
Delavski svet: Antlej Franc, Bole Marko, Jelenc Franc, Vodovnik Marija, Vodišek Agica, Kolšek Rado, Kanjir Martin.
Komisija samoupravne delavske 'kontrole: Šumej-Franc, Pipinič Jože, Jazbec Branko, Spoienak Andrej, Pasarič Andtriga, Leš Viktorija; namestniki: Rezec Ivan, Zimšek Ivan; Bračun Olga.
Komisija za medsebojna razmerja: Sajovic Vlado, Podgoršek Mira, Tofant Jožica, šuhelj Franc, Gošnjak Franc.
Komisija za obravnavo kršitev delovne dolžnosti: Jelenc Franc, Vrabec Marjan, Mastnak Ivan, Romih Blica, Markovič Mara.
TOZD DRUŽBENA PREHRANA IN GOSTINSTVO
Delavski svet: Plankar Kristina, Brinovec Ivan, Sokoli Pavel; Pm man Marija, Romih Terezija, Drobne Anica, KoVač Julka.
Komisija' samoupravne delavske kontrole: Rozman Rozika, Me-lanšek Boža, ‘Sivka Amalija; namestnika: Kdtak Marjan, Hlupič Evan.:
Komisija za medsebojna razmerja: Bobera Marija, Bačič Jožica, Grabner Ana, Gmšovnjak Jožica, Kompoišek Matilda.
Komisija za obravnavo kršitev delovne dolžnosti: Kramer Franc,* Kukovič Marija, Kocman Olga,1 Toplišek Poldka, Žagar Ana.
ORGANIZACIJA SKUPNIH SLUŽB
Delavski svet: Genkeš Kristina, Golež Lidija, Gregorin Marija, Krumpak Štefan, Marolt Boris, Prcskar Riko, Mulej Terezija, Tofant Majda, Selčan Brane, Užmah Majda, Zupanc Srečko.
Komisija samoupravne delavske kontrole: Klanjšek Albin, Mu-hovec Konrad, Stokavnik Slavka, Žlof Drago, Subotič Vjekoslav, Štefančič Pavel; namestniki: Hiti' Edi, Jošt Marjan, Križanec Terezija.
Komisija za medsebojna razmerja: Gabršček Jože, Lamut Marija, Zorko Rafael, Subotič Jožica, Sivka Jani.
Komisija za obravnavo kršitev delovne dolžnosti: Došler Marjan, Držan Albin, Kolar Sonja, Godicelj Ivan, Prelec Srečko.
ORGANI UPRAVLJANJA DELOVNE ORGANIZACIJE
Delavski svet: Potrata Florjan, Božiček Bojah, Tomažin Dominik, Korošec Ignac, Trafela Franc, Janžekovič Srečko, Verbič Stane (iz TOZD 114. panoge); Artiček Stanko, Cizelj Gvetlco, Čretnik Martin, Jazbec Jože, Judež Ivän, Pavič Milan, Selič Franc (visi iz TOZD livarn); Ramšak Marj an,'Žibret Anton, Maček Franc, Rozman Franc, Žohar Franc, Korže Martin, Belcer Alojz (vsi iz TOZD ViT); Majer Jože, Kavka Lidija, Kozamumik Marjan, Potočnik Drago, Jazbinšek Janko, Tovornik Boris (vsi iz TOZD Energetike); Vrbovšek Franc, Šeliga Karl, Kolšek Rado, Rozman Anton, Ludvig Antonija, Vovk Jožica (vsi iz TOZD SGKG); Sokoli Pavel, Brinovec Ivan, Irgolič Fanika, Povalej Jože, Grabner Ana, Šeliga Izidora, Šumej Beda (vsi iz TOZD DPG);' Marolt Boris, Selčan Franc, Urbajs Fanika, Veršnak Ivana, Vrtovec Nada, Kavka Franc, Žumer Mara (vsi iz skupnih služb).
Ekonomsko-gospodarski odbor: šikerl Ivan, Manojlovič Gojko, Hostnik Ludvik, Banjevič Miadrag, Doberšak Mirko, Judež Ivan, Marink Pavel, Samec Franc, Slake Aleksander, Ravnikar Ivan, Logar Viktor, Draksler Jakob, Kropušek Alojz, Lubej Andrej, Ludvik Antonija, Irgolič Fanika, Čanžek Milena, Povalej Jože, Klavora Franjo, Maga-nja Vlado, Fraoulič Anton.
Odbor za dohodek- in delitev OD: Šeliga Vinko, Spoienak Jože, Kaučič Franc, Ošlak Marjan, Dravinc: Dominik, Vodeb Jože (liy.); Vode Jože (ViT); Kline Anton, Renčelj Jože, Selič Ivan, Dobršek Slavko, Jazbinšek Janko, Vodeb Jože (SGKG).; Kropušek Alojz, Ver-: hovšek Franc, Ožek Franc, Drobne Anica, Kovač Albina, Mastnak Olga, Šturbej Alojz,‘Primc Alojz,
Odbor za kadrovsko-socialne zadeve-in družbeni¡standard: Čehovin Boris, Ptaštajner Hinko, Perčič Ivan; Gadncelj Stane, Teršek Edi, Žohar Vili, Cmok Branko, Užmah Franc, Durkovič Martin, Koprivc-Milena, Kavka .Lidija, Jeršič Metod, Šeliga Karl, Sajovic; Vlado, Šeško Milan, Kaseniburger Milka, Kovač Julka, Lazar Martin, Vuk Mihael, Vrečko Borko, Pevcin Vinko.
Odbor za splošne zadeve in informacijer Fraimiiie Anton/Drofe-nik Ivan, Sedlar Bojan, Lubej Ivan, Tržan Milan, Veiik Ferdo, Renčelj Vlado,. Žohar Franc, Kačičnik Jurij, Vindiš Anton, Kojterer Vlado, Slapar Bogomir, Gračner Ivan, Kanjir Martin, Kavka Marjan, Bobera Marija, Kovač. Albina, Kocman- Olga, Bevc Vinko, Ivačič-Zdravko, Potočnik Albin.
Odbor samoupravne delavske kontrole: Smeh Vinko, Leskošek Vinko, Ivanuša Marjan, Gudalovič Žarko, Pajk Vinko, Rkman Savo,-Sovič Franc, Pavlič Alojz, Čemoša Martin, Mlakar Martin, Diaci Ciril, Petek Slavko, Šumej Franc, Pipinič Jože, Župnek Ivan, Rozman Rozika, Melahšek Bciža, Kitak Marjan, Kaluža Ladislav, Kragelj Ivan,v Stainberger Zdenka.
Na nadomestnih veftitvah je-bil v TOZD energetika v delegacijo: za zbor združenega dela občinske skupščine izvoljen Tovornik Boris; v TOZD SGKG pa Kavka Marjan.
V	splošno-delegacijo samoupravnih interesnih skupnosti pa je-bil iz TOZD SGKG izvoljen Pipinič Jože.
V	delegacijo samoupravnih‘interesnih skupnosti gospodarstva so bili v TOZD SGKG izvoljeni: Sajevič Vlado, Gračner Ivan, Ludvig Antonija, Lubej Andrej, Kropušek Alojz,. Podgoršek Mira, Tomplak Jože, Bole Marko, Zidar Alojz in Trupej Jože.
|	SODELUJTE IN OBLIKUJTE	j
I Z NAMI NAŠE GLASILO	|
NAŠI SODELAVCI
SILVA KROFLIČ
Dolga vrsta čakajočih ipred pultom se je redčila. Pridne roke Silve im Stanke so stregle lačnim in žejnim. Neverjetno, kako so hitre, ustrežljive in kako hitro, rekel bi mimogrede, ko ti nataka pijačo, daje sendvič, že izračuna koliko boš plačal.
Tu, v jedilnici Štore I je zaposlena Silva. Vsi jo poznamo kot Silvo. Vedno nasmejana, prijazna, za vsakega najde vedno lepo prijazno besedo.
»Rada imaim ta poklic. Delo z ljudmi me veseli. In, če bi se še enkrat rodila, bi verjetno to bila, kar sem danes.«
Tako mi pravi Silva, že dolgoletna članica našega kolektiva.
»Vsak dan imam priliko videvati različne, a vendar že poznane obraze. Nekateri so, rekla ibi, nestrpni, hočejo neko nenapisano prednost. Hočejo dobiti brano že pred določeno uro. Vendar ni to prav. Ko gledam tiste neposredne proizvajalce, katerih srajce in delovne obleke so povsem mokre in ibeie od znoja in ki tako strpno čakajo v vrsti...
Tu Silva preneha. Opazujem jo, kako se je razgovorila in koliko bi mi še lahko povedala. Vsekakor ima prav. Vsi smo gostje in višem nam postreže. Vendar nismo vsi enaki.
»Seveda pride rtudi do težav, ki pa, hvaiabogu, niso prehude. Trenja so in bodo ostala. V ožjem kolektivu lahko itrdiim, da imamo
Silva Kroflič je mati treh hčera. Prva, najistarejša bo te dni končala srednjo ekonomsko, srednja je tudi končala osemletko, najmlajša pa šesti razred. Otroci so ji v ponos, rada jih ima in tudi otroci ji vračajo ljubezen.
»Pri starših sva z možem dolgo stanovala. Ko ije oče gradil hišo, sem mu dosti, še kot otrok pomagala. Potem pa sva z možem prizidala in gradila. Družina se je večala, potrebni so bili stanovanjski prostori.«
Silva doma dosti dela, ne glede, da jo delo v tovarni že dovolj utrudi. Družina zahteva svoje. In, najraje je na vrtu isedaj, prav posebej ko vse zeleni, raste, ko že pobira sadove narave in svojega truda.
»V jedilnici bi bilo lahko boljše, kulitunnejše, lepše. Ne vem zakaj nekateri stresujejo pepel in ogorke oigaret v lončke za kave in celo na krožnike. Ne vem in ne morem razumeti, da vrže papir na tla, polije mizo. Res me zanima, če so taki tudi doma!«
Ko mi razlaga te zoprne dolžnosti, kot je umivanje kavnih skodelic, v katerih so ogorki in pepel nadvse »ljubeznivih« gostov, si jo ogledujem. Preprosta, enostavna frizura, ki se ji poda, veseli in isti hip žalostni nasmeh pove mnogo. Po srcu je Silva dobra. Prav nič ni zapovadoval-nega, uradnega. Mislim, da takšno, kakršna je, jo imajo ljudje radi in taka naj ostane.
dobre odnose. Res so težave s hrano. Ni tega ali onega, ljudje pa bi radi prav tisto, česar ni!«
Silva je zelo preprosta v obnašanju, za vsakogar najde lepo besedo. Je mirne narave, razburjanja nima rada, poznamo pa jo kot dobrega šoferja Svojega avtomobila.
»Vsaka stvar se da lepo, počasi, pa če je še tako nujna mimo in razumno urediti. Mislim, da sem se tega nalezla od moža. Njega sedaj že poznam in vsekakor njegova mirnost dobro vpliva tudi name in na družino.«
»Naša TOZD je mala, mislim pa, da je pomembna in potrebna. Prehrana zaposlenih je važen dejavnik. Ljudje so pozorni, kaj jedo in kako jim serviramo hrano. Šefi so dobri, čeprav imajo tudi težave. Nekajkrat nas okregajo, zanimivo pa je, da nas redkokdaj ali skoraj nikoli ne pohvalijo!«
V prostem času, da v prostem času se mi nasmehne, rada gleda televizijo in ljubi kratke družinske izlete. Lani so bili na morju, letos verjetno ne. Dopust bo izkoristila nekaj za krajše eno- ali dvodnevne izlete in druidi doma je lepo.
Silvo Kroflič pozna vsa okolica. Tu v kolektivu pa vsi, ki si hodimo gasit žejo, tešit lakoto ali pa na tisto obvezno kavico. In, takšna kakršna je, želimo, da ostane. Prijazna, dobra, vljudna in vedno nasmejana.
OLGA KOCMAN
Olgo Kocman že virsto let poznam: Zadnje čase še videvava iia sejah Odbora za splošne zadeve in informativne akte. Se pravi, da poleg rednega dela v službi in doma, posveča pozornost tudi delavskemu upravljanju in je tudi na tem področju »doma«.
Olga je veteran v naši kuhinji družbene prehrane. Dolgoletni član, kolektiva, marljiva, vestna in poštena delavka.
»Tu, v kuhinji je nas zaposlenih sedemindvajset. Delamo na tri izmene in vodim eno izmeno. Seveda moram biti seznanjena z marsičem, tudi z delavskim upravljanjem, vsekakor pa o kuharskih veščinah verjetno najbolj.«
Z Olgo se je prijetno pomenkovati. Je pozorna na sogovornika. Natančno me posluša in temeljito premisli, preden odgovori na vprašanje.
»Sedaj imamo kuhinjo /sodobno urejeno. Pred leti smo morali bolj fizično delati in živeti v težkih klimatskih pogojih. Je pa naše delo odgovorno. Saj je dovolj poznano, če žena doma kuho presoli, zasmodi, ali ne gre tako kot naj bi bilo, kako na to možje pa tudi otroci negodujejo in godrnjajo. Tu se nam, kjer kuhamo za naše sodelavce, to ne sme zgoditi!«
Olga je v naši delovni organizaciji že osemindvajset let. In to stalno v kuhinji. Lep staž, na katerega je lahko ponosna. Pridobila si je izobrazbo kvalificirane kuharice in prav tako kvalificirane natakarice.
»Doma je seveda drugače. Nekaj postori mož, sin ali hčerka. Pridni so, se razumemo in živimo mimo družinsko življenje. Seveda pa je najlepše doma, na vrtu, Okoli hišice, kjer se prav zares spočijem,«
r »Težave so z ¡nabavo .živil. Ni meša posebno ne Svinjine. In, če jo. že dobimo, je to, kar nam pošljejo, pemoigoče. Prav zato šb resnične težave pri vsakdanji izbiri hrane in kuhe. Tudi pokvarljivo hrano dobimo marsikdaj. Tega delavci ne morejo in ne smejo dobiti.«
»Naše delo, delo v kuhinji ni dovolj ovrednoteno, ni izenačeno s podobnimi poklici. Tudi naše delo je odgovorno, je tudi nevarno, razlike je treba odpraviti in delo pravično nagraditi.«
Mimogrede sem pomislil na nek članek, koliko nevarnosti preži ženi doma v kuhinji in (koliko nesreč je že bilo z vsemi mogočimi gospodinjskimi aparati, vrelo vodo in podobno. Pa še nočno delo. Prav ima Olga, njihovo delo v kuhinji naše družbene prehrane je težko, nevarno in odgovorno. Od ¡pravilnega okusa, od pravilne izbire je tudi močno odvisna počutnost in zadovoljnost delavca. Morda mnogokrat zahtevamo preveč...
»Dopust preživimo doma, pa tudi na ¡morje gremo. Morda je še najlepše v Podčetrtku, kjer sem rojena, kjer je resnično mir, čist zrak in lepa okolica. Tja rada grem z možem in otrokoma. Sin je že pri kiuhu in sedaj obiskuje srednjo šolo, hčerka pa osnovno. Obroka sta pridna, sta ihi v veselje in se dobro učita.«
Olga je zdrava. Seveda jo delo, posebno nočno, le utrudi. Sodelavke, pravi, so prijetne, dobre in razumne tovarišice. Med seboj še razumejo in si pomagajo.
»Dobro se spominjam začetka družbene prehrane v Štorah. Kakšna je bila kuhinja, kotli in ostali pripomočki. In kaj smo vse že kuhaili. Upam, da bo še boljše, le da bi nam dostavljali redno in seveda kakovostno in svežo hrano, posebno meso.«
Njeni odgovori so kratki, a vendar, kot sem že omenil, premišljeni in jedrnati. Odkrijejo
Olga je rojena v Podčetrtku. Bilo jih je pet otrok in razen ene sestre so vsi zaposleni tu, v železarni. Hišo sta z možem gradila enainšestdesetega leta. Mala, družinska hišica, ki pa postaja z doraščajočima otrokoma že pretesna.
njeno pridnost, predvsem pa temeljitost v delu in vsakdanjem, prepričanju.
Všeč mi je njena zadrega na postavljena vprašanja, všeč mi je rahla rdečica, ki je preplavila njena lica, njena vljudnost in prijaznost.
STANOVANJSKO VARČEVANJE
Ena od koristnih ustanov, kako priti do lastnega stanovanja, je nedvomno sistem stanovanjskega varčevanja. Poznamo več takšnih sistemov. V naslednjem sestavku je opisan takšen način varčevanja, kot ima uvedenega že veliko delovnih organizacij. Železarna Store je že dala pristanek za pristop k temu sistemu. Zaželeno je, da bi se tudi posamezniki v čimvečjem številu vključili. Po sklepu organov upravljanja bo odbor za splošne zadeve pri odobravanju kreditov za stanovanjsko izgradnjo prioritetno upošteval namenske varčevalce. Posebna določila bodo ob dopolnitvah vnešena tudi v pravilnik o stanovanjih.
Kalko naj bi si občan zagotovil sredstva za naikup lastnega stanovanja ali zidavo stanovanjske hiše?
10 Ljubljanske banke je sprejel pravilnik o varčevanju in posojilih za stanovanjsko gospodarstvo 'dne 1. 3. 1975. Prav tako je omenjeni organ dne L 10. 1974 sprejel pravilnik o stanovanjskih posojilih občanom na podlagi vezave domače ali tuje valute.
Posebej zanimiv za občane-var-čevalce je pravilnik o varčevanju in posojilih za stanovanjsko gospodarstvo, ki je pričel veljati 1.3. 1975. Ta pravilnik je v bistvu nadaljevanje sistema namenskega varčevanja občanov in združevanja prostih sredstev OZD.
Občan lahko dobi po tem pravilniku posojilo za naslednje namene:
—	za nakup novega stanovanja ali stanovanjske hiše od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo stanovanj;
—	za zidavo stanovanjske hiše;
—	za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja pod pogojem, da se s to rekonstrukcijo poveča stanovanjska površina, oziroma število stanovanjskih prostorov ali se izboljšajo stanovanjske razmere z uvedbo ali ¡modernizacijo sanitarne, oziroma ogrevalne opreme;
—	za pridobitev stanovanjske pravice na novem najemnem stanovanju;
—	za nakup stavbnega zemljišča od ¡pooblaščene organizacije ali občine.
Za pridobitev pravice do posojila po tem pravilniku, mora občan varčevati najmanj dve leti, lahko pa varčuje do 60 mesecev in več. Po dveletni varčevalni dobi bo na privarčevana sredstva dobil 120 % posojila (pri rednih mesečnih pologih), oziroma 160 % (pri enkratnem pologu). Če bo znašal povprečni dohodek na 'člana družine manj kot polovica povprečnega osebnega dohodka, ugotovljenega v SRS v letu pred odobritvijo posojila, bo Občan vračal posojilo 15 let, če pa bo to polovico presegal, bo moral posojalo vrniti v 12 letih. Podobno lahko navedemo za triletno varčevalno dobo, ki zagotavlja 160 ali 200 % posojila ter 18 ali 15 let vračanja; po štirih letih vračanja bo posojilo zneslo 200 ali 250%, vrniti pa ga bo treba sv 21 ali 18 letih. Pet let varčevanja zagotavlja občanu 250 ali 300 % posojila, ki ga je treba vrniti v 25 letih ali 22' letih. Takšno lestvico bio banka upoštevala, kadar bo občan porabil posojilo za naslednje namene:
—	za nakup novega stanovanja ali stanovanjske hiše od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo stanovanj;
—	za zidavo stanovanjske hiše v družbeno usmerjeni ali organizirani gradnji;
— za pridobitev stanovanjske pravice na novem najemnem stanovanju, vendar pa v tem primeru občan posojila ne bo mogel vračati ¡dlje od dobe, v kateri mu bo delovna organizacija povrnila sredstva, ki jih je moral prispevati db vselitvi v najemno stanovanje.
Pravilnik pa navaja posebno lestvico za primere, ko občan kupuje 'stanovanje ali zida stanovanjsko hišo mimo družbeno usmerjene ali organizirane stanovanjske graditve, oziroma stanovanjsko hišo ali stanovanje rekonstruira ali kupuje komunalno urejeno zemljišče.
Ta lestvica pa zagotavlja občanu' po dveletnem varčevanju od 100 % ido 140 % posojila, ki ga bo vračal 12, oziroma 9 let. Za vsako nadaljnje leto varčevanja (do pet let) pa se posojilo poveča za 40%, doba vračanja posojila pa podaljša za tri leta.
Občan — posojilojemalec bo za najeto posojilo po tem pravilniku plačeval 4 % obresti, po 10 letih odplačevanja pa se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča za 2 %.
Privarčevana ¡sredstva pa banka obrestuje po 2 % obrestni meri.
Marsikomu bo pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše pomagalo tudi ponovno uvedeno združeno ¡posojilo delavca in njegove delovne organizaoije. Tako lahko delavec ¡samostojno varčuje po določilih pravilnika, organizacija pa veže ¡svoja sredstva po eni izmed oblik vezave sredstev OZD. Po končanem varčevanju dn po določenem čakalnem raku pri vezavi sredstev OZD, odobri banka na predlog OZD posojilo in to na privarčevana sredstva delavca ter na vezana sredstva OZD. Banka določi za združeno posojilo ¡delavcu poprečno dobo odplačevanja posojila.
Za razliko od pogojev pravilnika o varčevanju, po katerem dobi občan, ki je namensko varčeval, posojilo šele po končani dobi varčevanja, je banka objavila v komercialnem pravilniku z dne 1 10. 1974 tudi pogoje, po katerih dobi občan posojilo ¡takoj v višini 200 %, v kolikor veže domačo ali ¡tujo valuto za določen čas.
Posebnost tega pravilnika je v tem, da sta pri vezavi sredstev izenačeni domača in tuja valuta.
Na ¡vezana ¡sredstva odobri banka 200 % posojila, ki pa ne more biti nižje od 20.000 din in ne višje kot znaša predračunska vrednost stanovanja ali stanovanjske hiše.
Rok vezave izbira v okviru kreditne ¡sposobnosti občan sam, tako, da je najkrajša doba vezave lahko 3 leta, najdaljša pa 16 let.
Rak vračila posojila pa je leto dni krajši od dobe vezave. Obrestna mera za posojilo je 11 %,
banka pa obrestuje vezano vlogo po 7,75 % v dinarjih, oziroma v devizah.
S tem pravilnikom je razširjen tudi namen porabe posojila. Občan lahko posojilo porablja:
—	za nakup novega stanovanja ali stanovanjske hiše pri organizaciji, ki je pooblaščena za prodajo stanovanj;
—	za zidavo stanovanjske hiše v lastni režiji in sicer za gradbeni material in gradbene storitve;
—	za obnovo, vzdrževanje in popravilo stanovanja ali stanovanjske hiše;
v— za nakup stavbnega zemljišča pri pooblaščeni organizaciji;
—	za pridobitev stanovanjske pravice na novem najemnem stanovanju;
—	za nakup ali zidavo garaže.
Po obeh pravilnikih mora občan predložiti tudi dokumentacijo za ugotovitev namena porabe
Upravni odbor Društva inženirjev in tehnikov delovne organizacije ŽŠ je na željo članov oziroma sklepa občnega zbora društva pristopil k obnovitvi torkovih predavanj — debatnih večerov v Domu železarjev Mlinarjev Janez. Predavanja — debatni večeri niso bili namenjeni samo članom društva, temveč tudi . o-stalim zaposlenim v naši DO, ki si želijo na ta način razširiti obzorje, spoznati se z ostalimi zaposlenimi ali celo prispevati kot predavatelji — oziroma diskutan-ti v debati, To obliko vzpostavljanja neslužbenih stikov bi še posebno lahko koristili novo zaposleni, ki imajo namen se kreativno vključiti v delo in razvoj delovne organizacije.
Moj namen ni, da bi se spuščal v ocenjevanje, ali so bila predavanja uspešna ali ne, ugotavljati pomankljivosti in podobno, temveč želim predvsem podati informacijo o temah predavanj, predavateljih in udeležbi.
V zimsko-spomladanskem delu tj. od 10. februarja do 8. junija so se zvrstila naslednja predavanja:
1.	Dne 10. februarja ob 18.00 uri dipl. ing. Zakojnjšek Niko — Plinski sistemi v industriji in zemeljski plin.
2.	Dne 17. februarja ob 18.00 uri dipl. ing. Senčic Srečko — Spuščanje v pogon železarne v Libiji.
3.	Dne 24. februarja ob 18.00 uri dipl. ing. Lobe Peter, asistent na fakulteti za strojništvo Ljubljana — Zgradba numeričnega krmiljenja in numerično krmiljeni obdelovalni stroji.
4.	Dne 16. marca ob 18.00 uri dipl. ing. Gorišek Ciril — Sanacija livarne II.
5.	Dne 23. marca ob 18.00 uri dipl. ing. Manojlovič Gojko — Obratovalne izkušnje v elektro jeklarni.
6.	Dne 30. marca ob 18.00 uri dipl. ing. Prešeren Alojz Metalurški inštitut Ljubljana — Vloga metaliziranih peletov v jeklarstvu.
7.	Dne 6. aprila ob 18.00 uri dipl. ing. Marolt Boris — Uvaja-
posojila, za ugotovitev njegove kreditne sposobnosti ter dokumentacijo za zagotovitev rednega odplačevanja posojila.
Če bi na kratko povzeli vsebino opisanega, ibi lahko rekli, da je stanovanjsko posojilo pri Ljubljanski banki za njene varčevalce zidak, ki je vedno na zalogi in s katerim lahko zgradijo še enkrat več.
Sicer pa namensko varčevanje ni pomembno samo za posameznika; občana — delavca ali OZD, temveč ¡tudi za družbeno skupnost kot celoto, saj dopolnjuje družbeno akumulacijo. Tudi tako zbrana namenska sredstva občanov in OZD se nenazadnje vključujejo kot integralni člen v napore naše ¡družbe za stabilizacijo gospodarstva, oziroma vodijo k ustvarjanju .pogojev za boljši materialni napredek družbe.
Navršnik O.
nje mikrofilma v Železarni Štore.
8.	Dne 13. aprila ob 19.00 uri dipl. ing. Tovornik Boris — Uvod v računalništvo.
9.	Dne 20. aprila ob 19.00 uri dipl. ekonomist Bele j Marjan — Uvajanje novega sistema zavarovanja plačil.
10.	Dne 4. maja ob 19.00 uri dipl. ing. Gorišek Ciril — Usklar jenost razvoja valjarn z razvojem valjev.
11.	Dne 11. maja ob 19.00 uri dipl. psiholog Cokan Jožica' — Psihološke meritve in njih uporabnost v praksi.
12.	Dne 18. maja ob 19.00 uri dipl. ing. Nosan Franc — Mrežno-frekvenčne peči v livarnah.
13.	Dne 1. junija ob 19.00 uri dipl. ing. Doberšek Mirko in ing. Gaberšček Jože — Inventivna dejavnost v ŽŠ in sodelovanje med DIATI in DIT ŽŠ.
14.	Dne 8. junija ob 19.00 uri tov. Gradišnik Frido — Značilnost osnutka zakona združenega dela.
Od skupno štirinajst predavanj smo samo dva predavatelja imeli iz Ljubljane, ostali so člani našega delovnega kolektiva, ki so dokazali, da so pripravljeni svoje znanje in izkušnje brez materialnih nadomestil posredovati drugim. Teme predavanj smo skušali izbrati takšne, da bi po področjih, aktualnosti in nivoju bile zanimive čim širšemu krogu zaposlenih. Predavanja so bila spremljana z diapozitivi in eno tudi s filmom. Upam, da bodo predavanja v jesenskem delu, ki se bodo pričela v mesecu septembru, v pogledu tehnične spremljave še boljše organizirana in izvedena.
Navedenih predavanj se je u-deležilo 336 članov našega delovnega kolektiva, ali povprečno 24 slušateljev na vsako predavanje.
Izkoriščam to priložnost, da se zahvalim vsem predavateljem in ostalim, ki so mi pomagali pri izvrševanju zadolžitve, ki jo imam od UO DIT ŽŠ z željo, da bo sodelovanje v naslednjem jesenskem obdobju še boljše.
Franc Trafela
TOMOVA PREDAVANJA-DEBATNI VEČERI
O«	•] e	\/ \*f © j ®
civilni zaščiti
Zadnjič smo našteli naloge civilne zaščite in nekatere ukrepe, ki jih izvaja civilna zaščita. Že bežen pregled teh nalog nam pove, da je obseg delovanja enot civilne zaščite na vseh področjih človekovega delovanja in ustvarjanja in s ciljem, da se reši čimveč človeških življenj in materialnih dobrin, ki so bila prizadeta zaradi naravne nesreče ali zračnega napada. In ne samo to. Po naravni nesreči ali napadu iz zraka je potrebno čimprej ustvariti pogoje za normalizacijo življenja ljudi, ki so preživeli nesrečo. Poglejmo si te naloge nekoliko obširneje.
O strokovnem izobraževanju in usposabljanju enot civilne zaščite in prebivalstva smo že pisali; zato se; pri tej nalogi ne bomo zadrževali-. Obveščanje in alarmiranje prebivalstva v primeru zračnega napada ali naravne nesreče je v. današnjem * času ena izmed najpomembnejših nalog in ukrepov civilne zaščite. Izvesti - jih moramo neposredno pred vojno in. elementarno nesrečo, ali kako drugo nesrečo. Od učinkovitega obveščanja in pravočasnega alarmiranja prebivalstva sta v veliki meri odvisna število žrtev in u-špeh reševanja. Še tako dobro organizirani zaščitni ukrepi bi ne bili učinkoviti, če prebivalstva ne bi pravočasno obvestili o nevarnosti.
V ta namen je v vsaki občini u-stanovljen center za opazovanje, obveščanje in alarmiranje, ki je povezan z vojaško radarsko mrežo, službo »VOJIN«. Ta center je povezan -z drugimi službami, pomembnimi za varnost občanov, prek sredstev za telefonsko in radijsko zvezo. Na -območju občine se organizirajo tudi posebne opazovalnice za odkrivanje nizko letečih létal in helikopertjev, RBK, radiološko — biološko — kemične kontaminacije in drugih posebnosti nastalih med napadom in po njem ter o bližajoči se nevarnosti poplav; plazov, požarov ipd. Občinski centri so edini pooblaščeni, da dajejo ustrezna obvestila in znake za alarm.
Znaki za alarm so enotni in se dajejo z zvočnimi signali. Najpo-gostejša sredstva, za alarmiranje So tovarniške sirene, električne sirene, parne, .zračne in druge sirene z največjim dosegom zvoka. Že večkrat smo objavili, kaj kateri znak naše tovarniške sirene pomeni. Tokrat, vas ponovno seznanjamo s temi znaki. Zapomnite ši jih, da, boste ob znaku, .sirene vedeli, na kaj vas opozarja in kaj morate storiti.
Poleg navedenih siren lahko u-porabljamo tudi dopolnilna sredstva, za alarmiranje, predvsem
tam, kjer obstaja možnost; da- tovarniške sirene ne bomo slišali: Ta sredstva so lahko ročne sirene, piščalke, zvonovi, pločevinaste škatle ipd. Dajanje znakov z navedenimi dopolnilnimi sredstvi se morajo prilagoditi znakom sirene, da bi jih lahko razumel vsak delavec oziroma občan. •
Kako ravnamo ob znaku za a-larm, ko nam grozi napad iz zraka?
Doma moramo pred- odhodom v zaklonišče opraviti naslednje:
—	vzeti pripravljene osebne dokumente,
—	vzeti sredstva individualne zaščite,
, —- vzeti rezervno hrano in naj -nujnejšo obleko
. — vzeti pitno vodo v zaprti posodi,
—	pogasiti ogenj v vseh pečeh in štedilniku,
—. zapreti vse ventile za dovod plina,
, —-^zapreti pipe na vodovodni napeljavi,
—	odpreti vsa vrata in okna, razen vhodnih vrat
—-ugasniti luči (odviti varovalke).
Vse to je potrebno narediti hitro in brez panike z vsemi družinskimi člani, ki si morajo ta opravila podeliti. Nato odidemo v hišno ali javno zaklonišče.
Se nas alarm preseneti na delovnem mestu, zapustimo delovno mesto in se. ravnamo po navodilih in ukazih štaba civilne zaščite podjetja.
Se smo doživeli alarm v kinu, gledališču, na železniški, postaji ali avtobusni postaji, ali kje drugje, mimo in kar'najhitreje odidemo v najbližje javno zaklonišče. Prav tako to storimo, tudi če nas zateče alarm na ulici. Ob alarmu morajo vozniki javnih prevoznih , sredstev in privatnih vozil vozila ustaviti, da potniki izstopijo in odidejo v zaklonišče, vozniki pa parkirajo vozila ob robu ceste ali na pločniku in se na-
SPLOŠNI ALARMNI ZNAKI	
1. OB NEPOSREDNI NEVARNOSTI ZRAČNEGA NAPADA.	ENOMINUTNI ZAVIJAJOČI ZNAK
2, OB NARAVNI NESREČI, TO JE POPLAVI, POTRESU, OBSEŽNEM POŽARU.	3X20,SEK. ENAKOMERNI ZVOČNI ZNAK Z VMESNIM 20. SEK. PRESLEDKOM.
3, OB POŽARU MANJŠEGA OBSEGA.	3-MINUTNI ENAKOMERNI, VELJA g SAMO V SRS.
4. ZA PRENEHANJE NEVARNOSTI.	1-MINUTNI ENAKOMERNI.
5, PREIZKUS SIREN VSAKO SOBOTO.	1-MINUTNI ENAKOMERNI.
	
potijo v zaklonišče. Se smo na prostem, si moramo kar najhitreje poiskati primeren kraj — naravni zaklon, kot so razne jame, kanali, ograje ipd. V kakršnem koli zaklonu bomo varnejši, kot pa da ostanemo na prostem. Se v: neposredni bližini ni nobenega naravnega zaklona, se je treba vreči na tla z obrazom proti zemlji, roke podviti podse in pokriti nezakrite dele — površine telesa z delom obleke. V takem položaju je potrebno ostati, dokler ne preneha napad iz zraka oziroma do konca alarma.
Ob znaku . alarma za naravno nesrečo se ravnamo po navodilih vodstev civilne zaščite.
Evakuacija prebivalstva je naslednja naloga civilne zaščite.
Evakuacijo izvedemo z namenom, da bi zaščitili in. rešili prebivalstvo in materialne dobrine z ogroženega območja. To pomeni, da moramo., pravočasno izseliti prebivalstvo in materialne dobrine z ogroženega, področja. Evakuacija se izvaja po določenem načrtu. Predvsem pa je potrebno evakuirati otroke do 16 let starosti,-stare ljudi, bolnike in onemogle. Evakuacijo in sprejem e-vakuirancev vodi na, območje- občine občinski organ,: neposredna pa jo izvajajo delovne organizacije, krajevne skupnosti in hišni sveti.
Glede na čas, način in pogoje, v katerih se evakuacija izvaja, je evakuacija lahko: pravočasna, nujna in naknadna.
Pravočasno evakuacijo opravimo s transportnimi sredstvi po e-tapah pred začetkom vojne ali naravne nesreče (poplave — zemeljski plazovi, snežni plazovi ipd.).
Nujno evakuacijo izvedemo v primerih, ko ni dovolj . časa za pravočasno evakuacijo. Ta poteka v veliko težjih razmerah, večinoma se ljudje pomikajo- peš v kolonah- v bližnjo okolico mesta v različnih smereh.
Naknadno evakuacijo izvedemo v primerih in po potrebi po zračnem, napadu in po naravni nesreči.
Poleg tega je evakuacija lahko začasna ali stalna. Pri Slednji se prebivalstvo ne Vrača več na domove.
Ob izdaji odloka o evakuaciji moramo dosledno spoštovati izdana navodila in se držati evakuacij skega načrta.
Prebivalci so dolžni, da ob evakuaciji vzamejo s sabo: obleko, obutev, perilo, odeje, pribor za o-sebno higieno; osebne dokumente, hrano za več dni,, jedilni pribor, sredstva osebne zaščite, denar, (če ga ima) po. možnosti pa gumijasto blazino in šotor.
Občinsko pionirsko gasilsko tekmovanje v Štorah
Desetina pionirk IGD Železarne Store pred tekmovanjem z brentačo
Tekmovanje mladinske desetine Letošnje občinsko tekmovanje pri sklapljanju sesalnega voda pionirskih in mladinskih ekip je
bilo pri gasilskem domu v Štorah
Človek v konfliktni situaciji
Za razumevanje človekovega obnašanja im spoznavanje njegove osebnosti je zelo pomembno to, kako reagira takrat, ko njegove želje, potrebe, oziroma motivi naletijo na ovire. Psihološko stanje, v katerem se znajde posameznik, ko nekdo ali nekaj preprečuje zadovoljitev njegovih potreb, imenujemo ..frustracijska • situacija. Nekaterim ljudem- že naj manj ši- neuspeh - j emlj e- pogum, ’ medtem ko drugi tudi po mnogih porazih poskušajo- z dodatnim vloženim trudom uresničevati cilje, ki so jih zastavili. Odpornost proti neuspehu označujemo v psihologiji z izrazom »frustracijska toleranca«. _ Frustracijsko .. tolerantnejši so. tisti,..ki lažje prenašajo, ovire in . preprečevanj e zado- , voljitev svojih potreb, pri manj tolerantnih pa sleherna motnja izziva, upadanje poguma, potrtost-in druge neprimerne načine obnašanja.
V času svojega življenja priha- . jamo pogosto v situacije, ko težko zadovoljimo -svoje -motive, včasih - je to celo nemogoče. V takšnih- situacijah se -moramo prilagoditi, to pomeni se dodatno potruditi un uporabiti vse svoje izkušnje, sposobnosti, znanje in spretnosti, da premagamo- težave'.
Na frustracijo, - ki jo izzovejo različne vrste ovir (objektivne,-fizikalne, socialne m subjektivne) -> reagiramo -predvsem na dva načina; realistično ali zrelo in nerealistično ali nezrelo: Realistično ■ je npr.: obnašanje, ko človek ob prizadevanju za dosego cilja naleti na oviro in nato znova poskuša doseči cilj na pripravnejši način ali pa se za dosego bolj potrudi, Realistjihm je tudi, če neki:, cilj, 'ki" ga ne moremo ..doseči, zamen j amo z . drugim, ki prvega bolj ali manj nadomešča (npr. u— čenec, ki ne dokonča poklicne šo- ■ le,-se zaposli in Bi pridobi interno, kvalifikacijo). “V nekaterih prime-
Mnogim .uspehom, trofejam in priznanjem, ki so jih štorskugasilci -dobili za svoje delo.v preteklih letih,- so letos dodali nova. na kar so še posebej ponosni, vsi od najmlajših do najstarejših v dru--štvu.
V letošnjem prvem polletju so imeli gasilci.res mnogoi-.obvezno- -sti, ki so bile vezane na novi zakon o društvih, zakon o požarnem« -varstvu in pa na priprave na osmi kongres, slovenskih gasilcev.. Vse naloge so vestno in pravo-, časno opravili, -ne da bi . zanemarili skrb za požarno varnost v tovarni in izven nje.
Na tekmovanjih, ki so bila posvečena osmemu kongresu gasilcev, so dosegli pionirji-in pionirke prva mesta -v celjski občini, člani so osvojili prvo mestoe na republiškem tekmovanju gasilcev • ■ v Mariboru. Povedati veljaj da je bilo to največje-in tudi najkvalitetnejše tekmo vanje; «kar jih je bilo kdaj organiziranih v -Jugoslaviji. Za svoj uspeh so prejeli na osmem kongresu, ki je bil 5. in 6. junija- v ¿Novi -Gorici, zlato > plaketo, tekmovalci pa še zlate tekmovalne značke. Ta uspeh in pa delo gasilcev v Železarni Štore je bil s strani Gasilske zveze
Slovenije zelo pozitivno ocenjen,
rih je mogoče zadovoljiti kak mo-, tiv tudi po posredni poti (npr. žena, ki iž tega ali onega vzroka ne more imeti otrok, se posveti delu z otroki- ali pa otroka posvoji in tako posredno zadovoljuje ,svoj materinski motiv) kadar pa se moramo odpovedati ciljem, ki jih ne moremo doseči, vendar se z neuspehom ne moremo sprijazniti in ga skrivamo pred samim seboj ter pri tem uporabljamo raz- . lične podzavestne mehanizme, govorimo o nerealističnem reagiranju na frustracijo. Te reakcije i-majo praviloma negativne posledice.
Najtežje in najtrajnejše posledice frustracije nastopijo takrat,. ko smo.prisiljeni, da se sploh odpovemo zadovoljitvi močnih motivov, kajti to vpliva na človekovo samospoštovanje.
Najpomembnejši ''negativni posledici frustracije sta anksioznost -in agresivnost,- -Anksioznost- je stanje - nedoločenega strahu ali občutka - tesnobe. Gutiiho - naper -tost,. nemir, nezadovoljstvo, ogroženost, čeprav ne vemo kaj nas ogroža. Agresivnost pa se kaže v -tem, da človek-napade vzrok frustracije, kadar pa pravega vzroka . ne more napasti; izraža svojo so-vražnost z zmerjanjem in kričanjem na osebe, ki- niso krive:
Negativne posledice ‘ frustracije. so tudi nevroze, milej še oblike duševnega obolenja. Med nevrotične reakcije spadajo npr.: stalni, intenzivni občutki tesnobe, izrazit in neutemeljen strah pred različnimi predmeti, jn . situacijami, različne vrste fiksnih idej in ponavljanje nesmiselnih dejanj, _ stalni občutki utrujenosti in izčr-. . panosti...	.
Tudi psihosomatske motnje pri-.:, števamo. k negativnim posledicam frustracije. .Te motnje .predstavljaj o or ganska obolenja, ki imajo predvsem psihičen vzrok. Pogoste in močne čustvene obremenit-.-.
zato je j osmi kongres, ko je volil novo vodstvo slovenske gasilske organizacije,, izvolil v predsedstvo našega poveljnika-, sicer referenta-za požarno varnost- v Železarni Štore, tovariša Krumpak Štefana, ki j e. tudi poveljnik Občinske gasilske zveze Celje.
Pomembnim uspehom, ki so bili doseženi, so dodali še prispevek v akciji »Očistimo naš kraj«, ki je tekla v mesecu maju. S svojimi; člani, posebno še z mladino so zbrali 38 ton starega železa, ki so' ga oddali železarni za. predelavo: Zbirali pa bodo še odpadke stekla iri. s tem pomagali k čiščenju kleti in podstrešij;, saj red v teh prostorih pomaga k boljši požarni varnosti. Z zbranim denarjem v tej akciji, bodo pionirji in pionirke, člani gasilskega društva Železarne Štore, ob pomoči staršev, 7 dni letovali na morju. Gostoljubje jim bo nudil počitniško zdravstveni center Rdečega križa Slovenije na Debelem Rtiču.	... | ■
Nalog v letošnjem letu je še mnogo, upajo, .da jim bodo kos, saj vedo, kaj in kako. mora jo delati, da bodo uspehi dobri in da se ohrani ugled, ki so si ga pridobili.'. Zaupajo v vodstvo društva, ki ve, kaj hoče.
ve privedejo do obolenj dihal, krvnega obtoka (infarkt); prebavil (čir na želodcu), do alergičnih obolenj in podobno.
Ob vseh omenjenih negativnih posledicah ne smemo-pozabiti,, da imajo frustracije zelo pogosto tudi ugoden učinek. Vsak' človek, ki si. prizadeva,, da hi. dosegel , svoje cilje, praviloma naleti, na ovire. Seveda, pa ni nujno, da bi ga vsaka ovira privedla do neuspeha, lahko mu -tudi- koristi,-ker zahte--va, da se bo bolj -potrudil ih izkoristil- vše svoje zmožnosti ter tako razvijal svojo celotno osebnost. -
Obrambni. mehanizmi. .so pridobljeni- načini Obnašanja v fru-\ stracijski situaciji. Človek se poskuša z raznimi načini osvoboditi . napetosti, ki, jih prinašajo nezadovoljene potrebe ali neuspehi ih pri tem obdrži kot .svojo stalno ' obliko' tiste načine; ki mu prinašajo Olajšanje. Teh "načinov ne uporablja ž zavestnim namenom,, ampak avtomatično in.se pri tem -, niti ne zaveda, da sb. to »sred- : stva«,. s katerimi se skuša, .otresti neprijetnih- občutkov. Obrambni, mehanizmi, niso vedno samo škodljivi in tudi ne samo korist- Í ni. Ge, jih kdo uporablja.samo.ob- . časno, mu pomagajo, da si.ohrani samospoštovanje .in si. pridobi,več časa za dosego .cilja. Ge pa o-brambni-.anehanizmipostaneto tisti načini, h. katerim se človek zateče takoj, ko nastopi frustracija, mu lahko otežkočajo .normalne odnose z drugimi ljudmi, ali o-pravljanje rednega dela in postanejo ;eden izmed simptomov.nevroz.
V psihološki literaturi omenjajo veliko število obrambnih mehanizmov.
Oglejmo si nekatere:-
KOMPENZACIJA je eden najprimernejših ,obrambnih mehanizmov,-ki sa;kaže.v tem, da posameznik nekatere cilje nadóme- • sti z lažje dosegljivimi. Npr.: nekdo, ki je telesno- šibek in se; ne more uveljaviti s fizičnimi pod- : vigi, skuša: .to slabost nadomestiti na intelektualnem področju. Nekateri menijo, da ni le naključje,; da je med..slovečimi vojskovodji veliko ljudi majhne postave ■-= (npr.' Napoleon, -Suvorov; KutuZov). «Svojo 'malo postavo so-čutili kot pomanjkljivost in i;o> jih je priganjalo, da so poskušali*, doseči položaj, v katerem so-bili superiorni nad drugimi. - -
REGRESIJA kot obrambni me-:: hanizem je- v tem,- da sa človek vrača k tistim načinom- reagiranja, ki so bile-značilne zanj-na prejšnji, že premagani razvojni stopnji in sploh v tem, da človek prehaja na primitivne j še načine obhašanja. Ta mehanizem pogosto opažamo pri otrocih (npr.; ko se v družini rodi-drugi otrok, -ki mu starši posvečajo več pozornosti kot starejšemu, lahko le-ta začne ponovno sesati palec ali močiti posteljo. - Povrnil -se je na nižjo- Stopnjo-,-'da bi spet obrnil-pozornost staršev nase). Tudi pri odraslih zasledimo vračanje k primitivnejšim reakcijam v obliki joka, cepetanja z nogami, vreščanja in podobno. -
Z RACIONALIZACIJO poskušajo ljudje opravičiti svoje neuspehe z nekimi izmišljenimi, skonstruiranimi razlogi. Na . ta način skušajo preslepiti ne samo svoje okolice, ampak tudi sami
sebe. Včasih se takšno »izgovarjanje« sprevrže v pravcato živ-ljenjsko-laž, h kateri se posameznik zateče sprva v sili, pozneje pa mu postane potreba, ker ga miri in mu zagotavlja izgubljeno samozavest. (Npr. študent, ki ne o-pravi izpita, obtožuje profesorja, da je pristranski; - delavec, ki ne napreduj e,, izjavlja, da je napredovanje odvisno od zvez in podobno).
O FANTAZIRANJU' 'govorimo takrat, ko posamezniki«svojih potrebne zadovoljujejo z realno aktivnostjo; -ampak si jih zamišljajo kot že dosežene. Mnogi «ljudje sanjarijo o svoji blesteči prihodnosti, o uspehih in- pogumnih dejanjih: Posebno pogosto-je sanjarjenje v pubertetnem obdobju, ko si mladi zamišljajo sebe kot junake, ki jih vsi občudujejo. -Pogosta oblika je tudi ta, da sebe vidijo :kot trpina; -ki ga okolje ne ceni-in - se -ne- zaveda «njegove pomembnosti.-Včasih ljudje- s fantaziranjem: zadovoljujejo svoje- a-gresivne-tendence: zamišljajo si nesreče,* ki se dogajajo ljudem, ki jih. ne marajo. Mehanizem fantaziranja-je relativno pogost in praviloma- brez -škodljivih posledic. ;Ge pa ga uporabljajo kot stalno obliko, lahko‘ začnemo izgubljati kontakt z realnostjo ‘in postanemo neaktivna osebnost,- ki ni zmožna obvladati tudi ■ tistih težav, na katere redno naletava vsak posameznik:
PROJEKCIJA je pripisovanje ali projeciranje. svojih lastnosti ali želja, ki so v nasprotju z družbenimi moralnimi načeli, drugim; Pogosto se dogaja; da posamezniki svoje slabosti, ki jih ne priznajo niti samemu sebi, projecirajo na druge (npr. sebični pripovedujejo, da so mnogi .drugi'takšni; pri pretirano glasnih .moralistih, se pogosto pojavljajo želje, ki jih pri drugih prav oni obsojajo;.ine-zaupljivost, .podtikanje, slabih namenov drugim s ljudem i.—« vse to poteka -vsaj. delno iz mehanizma projekcije), .v
Na IDENTIFIKACIJO mislimo takrat,; ko sami ne moremo zadovoljiti potrebi in si• najdemo- ¡nadomestilo- v uspehu- drugih. Z drugimi se istovetimo zato,- da bi v njihovem uspehu Videli' svoj lastni uspeh, ki ga sami nismo dosegli; Otroci -se pogosto istovetijo s svojimi--starši; ko njihovo moč;'vplivnost' doživljajo kot svojo. Vse to-ima pozitiven pomen za razvoj otrokove osebnosti in je -e-na_ od- pomembnih poti* k socializaciji otroka.
Tudi pri odraslih je'identifikacija pogosta. Ko npr,-posameznik; ki -si' želi uspeha in- slave, ne more uresničiti teh -želja -z lastnimi akcijami,-jih bo skušal delno zadovoljiti tako,- da se bo- istovetil z osebami iz -romanov-ali uspešnimi sodobniki. - Tudi istovetenje staršev z otroki ni redko. 'Starši si prizadevajo, da bi njihove neuresničene želje realizirali otroci: Silijo jih v poklice, ki so si-jih želeli sami, pa jim ni uspelo.
Z identifikacijo, je tako kot z drugimi obrambnimi, mehanizmi,, lahko delujejo pozitivno, če pa si z njo pomagamo redno, namesto da bi vložili lastno aktivnost, lahko postane močno negativna.
Obrambnih mehanizmov se v psihološki literaturi omenja še več (sublimacija, represija, noma-dizem; apatija). Upamo, da bo poznavanje vsaj nekaterih najpogostejših olajšalo razumevanje posameznikovega obnašanja v o-viranih situacijah b
K doseženim, novi uspehi
KADROVSKE VESTI
V maju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše organizacije združenega dela so:
Brdar Dragan, PK zidar iz livarne II; Zulfaj Jakup, KV varilec, livarna II; Gotlin Anton, KV elektroinstalater, elektroobrat; šafran Dušan, NK delavec, Križanec Josip, NK delavec, oba iz valjarne II; Lugonja Gojko, KV varilec iz vzdrževanja transportnih sredstev; Sodin Anton, NK delavec iz rvaljame I; Mlinarič Silvester, KV avtoklepar in Do-beršek Franc, PK žerjavovodja iz energetskega obrata; Pirkmajer Marko, SS komercialni tehnik, Zupanc Drago, KV voznik viličarja, oba iz tovarne traktorjev v izgradnji; Podgornik Kazimir, Vš strojni inženir pripravnik; Urleb Jožef, KV avtomehanik iz sektorja za kakovost in razvoj; Podgoršek Franc, NK delavec iz obdelovainice valjev; Lampret Barbara, NK delavka in Schmidt Kristina, KV krojačica iz gostinske enote; Polak Zdenko, KV avtoklepar iz mehanične delavnice; Ravnjak Janez, KV avtomehanik iz vzdrževanja transportnih sred* štev.
Iz JLA so se vrnili:
Salobir Zdravko, KV avtoklepar iz tovarne traktorjev v izgradnji; Paščinski Adolf, KV strugar, Grobin Janez, PK strugar, Zupanc Srečko, PK rezkalec, Canžek Branislav, PK ključavničar, Kas Iztok, KV strojni ključavničar, vsi iz obdelovainice valjev; Goleč Branko, KV modelni mizar iz modelne mizarne; Knez Ciril, PK žerjavovodja, Sedlar Bojan, SS strojni tehnik, oba iz elefctroplavža; Peirtinač Franc, PK žerjavovodja, Lorger Karl, NK delavec, oba iz livarne I; Zazijal Bernard, KV elektrikar, Šeruga Mitja, PK elektrikar, Veber Alojz, KV strojni ključavničar, vsi iz elektroobrata; Vengust Dušan, KV elektromehanik iz merilne službe; Kolšek Radomir, SS gradbeni tehnik iz gradbene enote; Gradišnik Ivan, KV strojni kalu-par iz livarne I; Krofi Anton, NK delavec iz jekiovleka; Gračnar Viktor, NK delavec, Trbulin žarko, NK delavec, oba iz valjarne I; Mlakar Viktor, PK mazutar iz jeklarne I; Novak Ivan, NK delavec iz livarne II; Verhovšek Zlatko, KV vodovodni inštalater, Razgoršek Jožef, KV avtomehanik, Pertdnač Zvonko, KV rezkalec, vsi dz mehanične delavnice; Bombek Franc, NK delavec iz vzdrževanja transportnih sredstev.
Vsem želimo prijetno počutje med nami!
Po lastni želji so odšli iz delovne organizacije:
Jaklič Cvetka, poštna uslužbenka dz komercialnega sektorja;
Urbič Vladimir, KV elektrikar iz elektroobrata; Sitar Frane, dipl. sociolog iz kadrovskega sektorja; Vrtovec Vlado, obratni elektrikar iz merilne službe.
Samovoljno so zapustili delovno organizacijo:
Marušek Marjan, PK valjavec iz valjarne II; Talič Mehmedali-ja, NK delavec iz livarne I; Lezi Rahman, NK delavec iz livarne I; Drobnak Franc, PK premikač iz prometa; Romih Jožef, NK delavec dz valjarne I; Gradecki Branko, NK delavec iz livarne I; Čehovin Ivanka, NS uslužbenka iz komercialnega sektorja, -Gabrovec Darko, KV strugar iz ob-dedovalndce valjev; Johovič Radomir, KV ključavničar iz transportnega obrata; Josič Sava, NK delavec iz livarne II; žafran Andrej, NK delavec iz livarne I; Podjed Martin, NK delavec iz valjarne I; Ristič Milan, NK delavec iz elefctroplavža; Golež Janez, PK ključavničar iz valjarne II; Potočnik Vincenc, NK delavec dz livarne I; Azemi Azis, NK delavec iz jeklarne I; Jurkošek Martin, žerjavovodja iz jeklarne II; Mehmedagič Ramiz, NK delavec iz elefctroplavža, šunko Edvard, PK strugar iz obdelovainice valjev; Kryezin Ramadan, NK delavec iz livarne I; Podkrižnik Kristina, KV kuharica iz gostinske enote, Zorko Bogdan, KV ka-lupar iz livarne I.
V	preizkusni dobi je odšel iz delovne organizacije:
Ibalfli Rizah, NK delavec iz livarne I.
Na novo življenjsko pot so stopili:
MMutin Ivan dz valjarne II, Ratajc Mirko iz transporta, Prevol-šek Avgust iz livarne II, Renčelj Miroslav dz elektroobrata, Malgaj Ivan iz transportnega obrata in Berginc Alojz iz OTK.
Vsem želimo obilo družinske sreče!
Naraščaj v družini so dobili:
Ogradi Janez dz projektivnega biroja, Smajlovič Reuf iz jeklarne II, Olt Avgust iz plavža, Zupanc Srečko iz ekonomsko-orga-nizaoijskega sektorja, Metličar Martin in Labohar Branko iz valjarne I, Kramer Jože iz vodstva TOZD 117. panoge, Praznik Konrad iz ¡skladišča.
Višem iskreno čestitamo!
V	mesecu maju se je komisija za kršitev delovnih obveznosti TOZD 114. panoge sestala 1-krat in obravnavala 19 primerov kršitev delovnih obveznosti.
HUJŠE SO PREKRŠILI DELOVNO OBVEZNOST:
1.	ZDOLŠEK Jakob, elebtro-plavž — dne 24. 3. 1976 neopravičeno izostál z dela — javni opomin.
2.	RUPNIK Ivan, elefctroplavž
—	dne 23. 3. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	GRADIČ Alojz, valjarna I — dne 5. in 7. 4. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
4.	ŠOTANJI Marton, valjarna I
—	dne 19. 3. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
5.	ROMIH Franc, jeklarna I — dne 5. 4. 1976 odpovedal poslušnost delovodji, ¡dne 10. 4. 1976 samovoljno zapustil delovno mesto
—	javni opomin.
6.	ZAVRŠEK Ferdinand, valjarna I — ¡dne 3. in 4. 4. 1976 proda-
jal alkoholne pijače — javni opomin.
7.	GROMILOVIČ Alojz, valjarna I — dne 9. 4. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
8.	GRAČNER Ivan, jeklarna I —-jdne 3; 3. in 19. 4. 1-976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
9.	RISTIČ Milan, elefctroplavž
—	dne 9. 3. in 19. 3. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
10.	VENGUST Jože, valjarna I
—	dne 1. 4. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
TELEFON NA LIPI
Ze vrsto let je na območju krajevne skupnosti Štore prisotna potreba in zahteva stanovalcev Lipe, da se kraj poveže v javno telefonsko omrežje. Te želje in potrebe so se do lanske jeseni manifestirale le kot posamezniki napram podjetju PTT promet. Uspehov te akcije niso prinesle.
Da bd se potrebe ¡po telefonski povezavi na Lipi hitreje uresničevali, je KS štore formirala režijski odbor za izgradnjo telefonskega omrežja in izvedbo priključkov na Upi.
Režijski odbor je takoj po formiranju pristopil k delu in za začetek ugotovH nekaj dejstev.
—	Na urbaniziranem delu Lipe je okrog 275 stanovanj — last železarne štore, 48 individualnih stanovanjskih hiš, osemletka, samski dom, internat, obrat druž-samskidom, internat, obrat družbene prehrane, športni objekti, trgovina, idr., pri tem pa je samo 6 telefonov vezano na javni telefonski promet, od tega le 2 v stanovanju. Kakšen problem je to, vedo prebivalci Lipe, ki jim ob nujnih primerih preostane le lastna kurirska zveza, pa še ta največkrat motena zaradi cesto zaprtih prehonov čez železniške tire.
—	Obstoječe telefonsko omrežje, last železarne štore, ima največjo zmogljivost 50 priključkov, ki so vezani na centralo tovarne. Sedaj je zasedenih 17 številk. Razpored kabiaže pa ni najbolj ugoden dn oibsega samo tovarniška stanovanja z omejenimi možnostmi priključkov. Vse individualne stanovanjske hiše pa sploh niso na kaMiranem območju.
—	Naslednja ugotovitev je, da ima Železarna štore izredno velik interes, da se obstoječe telefonistko omrežje preko pošte poveže v javni telefonski promet, za kar ima že dogovor s PTT, ker bi lahko tako pridobila teh 17 priključkov za potrebe znotraj podjetja.
Da bi ugotovil želje in potrebe po telefonskih priključkih je režijski odbor že novembra lani pristopil k zbiranju reflektan-tov. Na razpis se je prijavilo 140 strank, iz česar se ugotovi, da je ta problem pereč in ga je treba nujno reševati.
Na pobudo režijskega odbora je bil 15. 1. 1976 sklican sestanek med zastopniki PTT Celje, Železarno štore in režijskega odbora pri KS štore.
Glavni povzetki tega dogovora so:
—	Poštna centrala štore ne razpolaga z dovolj priključki za pokritje celotnih potreb na Lipi. Možno je izvesti priključitev ca. 59 telefonov, ostale zahteve pa bi pokrili, ko bo zgrajena nova poštna centrala predvidena v srednjeročnem razvojnem načrtu. Predstavnik PTT predlaga, da se sedaj izvede fcaMiranje tam
kjer še ni, da se to po pogodbi tudi ¡plača, priključke pa pridobi šele ko bo dana možnost.
—	PTT se Obvezuje, da takoj izvede podkop pod železniškimi tiri pri Gadčevem mostu, spelje kabel do jaška pri telovadnici, kjer je zbir obstoječega telefonskega omrežja in izvrši priključitev na štorsko poštno centra-
lo.
—	Zaradi pomanjkanja številk se krajevna skupnost in Železarna štore dogovorita o prioriteti glede možnosti in ¡potrebe.
Dne 26. 1. je PTT dejansko izvedla podkop pod progo in kazalo je, da je zadeva stekla. Pa se je zopet zataknilo. Ni jim uspelo speljati kabla in izvesti priključitev.
Ko le ne bi bilo nadaljnje akcije je režijski odbor ¡ponovno naprosil za razgovor s predstavnikom PTT, do česar je prišlo 4.3.
Povzetek sestanka:
—	Predstavnik PTT je zagotovil, da bo obstoječe omrežje priključeno na poštno centralo najkasneje do konca aprila.
—	Režijski odbor naj na ¡podlagi seznama prijavljencev in prioritete Železarne štore in KS, izdela celovit seznam po hišnih številkah ter ¡to prikaže v načrtu ugotavljanja smeri tras in gostoto potreb za izvedbo nadaljnjega širjenja omrežja.
Režijski odbor je 6. aprila posredoval predstavniku PTT Celje celotni seznam po prioriteti z načrtom dn opisom tras za novo kabliranje. S tem v zvezi je bil odgovor, da strokovna služba PTT do konca maja izdela predračun za dzvedho kabliranja in ga posreduje režijskemu odboru, ki bi z reflektanti razpravljal o razširitvi omrežja in o finančnem pokrivanju.
Sedaj smo že sredi junija pa ugotavljamo, da PTT še ni uspela izvesti priključka obstoječega omrežja na poštno centralo, pa tudi predračuna za novo kabliranje Še ni posredovala.
Kljub trudu režijskega odbora in Železarne štore ter zagotovilom predstavnikov PTT je problem v osnovi še vedno nerešen. Reši pa ga lahko le PTT. Upamo, da bodo odgovorni činitelji pri PTT Celje imeli dovolj posluha in možnosti ter končno uvideli potrebo povezave tega območja v javno telefonsko omrežje.
Režijski odbor se bo še nadalje trudil, da bi ta naloga, v zadovoljstvo prebivalcev Lipe, bila čimpreje zadovoljivo rešena.
Režijski odbor
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA' STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški . odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. ing., Ocvirk Stane ing., Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljublana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-S/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.