ŠTEVILKA 1. JANUAR 1925 LETNIK III. GLASILO ŽENSKIH DRUŠTEV V JULIJSKI KRAJINI VSEBINA 1. ŠTEVILKE: OBRAZI IN DUŠE. XIX. JOSIPINA TURNOGRAJSKA. - (Dr. J. Lah.) . . Sirup 2 VIHAR. - Pesem. ~ (A. Č.)................... „ 4 UBOŽICA. - (France Bevk.).................'. „ 5 ČRNE ROŽE. (Gustav Strniša.)................. „ 9 MODROST. — (Josip Ribičič.).................... 11 SRCE Ml DRŠČE. - Pesem. ', (Iva Rod.).......- . '....... 11 „VERONIKA DESENISKA". - (Ivanka Klemenčičeva.)......... „ 12 KAKO SI UREJAMO VRT. (Vida.)............... „ 18 ŽENSKA, LJUBEZEN, ZAKON. - (Dr. France Debevec.)........ „ 22 IZVESTJA : Naše delo. — Po ženskem svetu. — Higijena. Kuhinja. — Gospodinjstvo. — Iz naše skrinje. — Književna poročila.......Stran 27, 28, 29, 30, 31, 32. PRILOGA ZA ROČNA DELA. -------------------------UREDNICA :PAVLA HOČEVARJEV A. ~~~-------------------- ŽENSKI SVET izhaja prve dni vsakega meseca. - Za Jugoslavijo letna ________________________ naročnina: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32, Naročila in naročnino j« nasloviti na upravo »Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška cesta 20. Uredništvo in uprava: Trst, posta centrale, poštni predal štev. 384. —» Izdaja »Žensko dobrodelno udruženje v Trstu". Tiska »Tiskarna Edinost" v Trstu, Via S. Francesco 20. Najvišje odlikovanje gre gospodinji, ki je prišla do tega prepričanja, da je najbolje izbrati si za dobavitelja raznih potrebščin tako trgovino, ki nudi toliko panog, da ji ni treba hoditi za raznimi stvarmi po več trgovinah. — Naj- bolj dobrodošla je našim gospodinjam tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana ki more s svojo zalogo preskrbeti z oblačili vso obitelj, tako moške, kakor ženske člane. Oblačil za gospode in dečke, izvrstnega blaga in kroja je vedno dovolj v zalogi, in to vse v lastnem izdelku. Izgotavlja se po meri. Zaloga finega, direktno iz Anglije uvoženega sukna, slovi kot najboljša v Ljubljani. Za cenj. dame je na razpolago damski salon, ki izgotavlja damske kostume, plašče in krila iz blaga, ki je le prvovrstne kakovosti in v krasnih vzorcih. Zaloga prvovrstnega perila in vseh modnih potrebščin. Uspešno gospodinjstvo je brez cenenih dobavnih virov nemogoče. Priporočamo najtopleje tvrdko DRAGO SCHWAB, Ljubljana ŽENSKI SVET H. Kaulbach: KRISTUS SE JE RODIL.. STRAN 2. ŽENSKI SVET LETNIK III. Obrazi in duše. XIX. JOSIPINA TURNOGRAJSKA. Sedemdeset let je preteklo, odkar jo krije črni grob. Toda na njenem nagrobnem spomeniku je zapisano: «Kdor dušno živi, ne umrje.» In ona je dušno živela, zato ni umrla. Ohranil se je njen spomin med nami in slovensko ženstvo slavi v njej prvo slovensko ženo, ki se je zavedala svojega poklica v narodnem in kulturnem življenju. Rodila se je v letu Prešernovega sonetnega venca (1833), torej sredi onih bogatih let, ko je naš prvi pesnik dosegal višek svoje tvorne sile in so slovenske matere poklanjale domovini svoje velike sinove: Janez Trdina (1830), Fran Levstik (1831), Fran Erjavec (1834), Simon Jenko (1835). Josip Stritar (1836), ki so postali 20 let pozneje v znamenju Prešerna glasniki novega kulturnega in narodnega življenja na Slovenskem. Josipina tega mladoslovenskega preporoda ni dočakala, umrla je v nežni starosti enaindvajset let. Toda mlada generacija je čutila njeno ustvarjajoča dušo in najmlajši iz njih, Josip Stritar, ji je ob smrti zapel eno svojih prvih pesmi: «Josipini Turnograjski na prerani grob», kjer pravi: ...za Tabo, draga Josipina, prerano, ah, cvetlica ljubezniva, žaluje draga Tvoja domovina. Ostala večno boš nepozabljiva v spominu vsakega Slovenje sina. LETNIK III. ŽENSKI SVET STRAN 3. In bolj nego v spominu Slovenije sinov, bi morala živeti v spominu njenih hčera, kajti njen nastop v našem javnem življenju pomeni za naše ženstvo — narodni program. Pred njo ne najdemo slovenske inteligentne žene na našem narodnem polju. V svojem sonetnem vencu pravi Prešeren o svojih pesmih: Bile so v strahu, da boš ti, da zale Slovenke, nemško govorit umetne, jih boste, ker s Parnasa so očetne dežele, morebiti zanič vale... Ta strah je bil opravičen, kajti slovensko izobraženo ženstvo se takrat še ni zavedalo svoje narodnosti. Josipina je bila zala in «nemško govorit umetna» — toda ljubila je Prešerna nad vse. Ob časa, ko so izšle njegove «Poezije» (1847), ji je bilo štirinajst let in se je v polni meri zavedala svojega slovenstva. Živela je na gradu Turnu na Gorenjskem, ki je bil last njenih staršev. Pisali so se Urbančič. Njena mati je bila inteligentna žena, ki fe poskrbela za dobro vzgojo svojih otrok. Josipino je vzgojil Lovro Pintar, kaplan v Preddvoru, ki je bil navdušen pristaš itirizma in slovanske misli. V tem duhu je vzgajal tudi svojo učenko, ki je posebno po dogodkih l. 1848. postala navdušena Slovanka in je že zgodaj sklenila, da postane — slovenska pisateljica. Usoda jo je pozneje združila z dr. Lovrom Tomanom, ki je bil pesnik in politik — postala je njegova žena. Bivanje v Gradcu jo je privedlo v krog zadnjih Ilir cev, ki so se zbirali okoli Razlagove «Zore». V literaturi je nastopila L 1851. v Jane-žičevi «Slov. Bčelh s povestico «Nedolžnost in vila», v kateri piše o —• Veroniki Deseniški. Napisala je še nekaj drobnih povesti in pesmi. Bila je tudi glasbeno nadarjena in je sama komponirala; bila je pevka in nastopala pri «besedah». Ako pogledamo njeno sliko, se nam zdi, da je v nji toliko nežnosti, ljubeznivosti in duševne lepote. Vse to je bilo velike važnosti za dobo, v kateri je živela. Z 1. 1848. stopi prvič slovenska žena v javnost, na oder, kot glasnica narodne misli in umetnosti. Poročila v listih nam pričajo, kako so ti nastopi vplivali na javnost, ki dotlej ni bila vajena slišati slovenske besede iz ust izobražene Slovenke. Josipina se je zavedala svojega poslanja in postala prvi svetli zgled vsem drugim. Njen čas je bil poln nejasnega «revolucijonarnega in narodnega kipenja-». Valovi l. 1848. so se počasi pomirjali in prihajala je reakcija. Nade pro-bujajočih se narodov so bile prevarane. Tudi nade naše mlade pisateljice, Umrla je l. 1854. Zbral sem med vojno njene spise in so izšli v Mariboru l. 1921. kot prvi zvezek «Slovenske ženske knjižnice^. (Josipina Turnograjska. Njeno življenje in delo). Njen dnevnik, ki se je izgubil, se dotlej ni našel. Tudi druga zapuščina je izginila. Nameravali smo takrat izdati v <^Slov. žen. knjižn}ci» najboljša dela naših, hrvatskih, srbskih, čeških, poljskih, ruskih in svetovnih pisateljic. STRAN 4 ŽENSKI SVET LETNIK III. Naša namera se ni uresničila. Ostalo je pri prvi knjigi, ki po svoji zunanjosti ni odgovarjala našemu pričakovanju. Predstavljali smo si zbirko ličnih, drobnih knjižic v mali obliki, ki bi tvorile poseben oddelek v domači knjižnici. Morebiti bo idejo uresničila naša mlada ženska generacija. Od smrti Josipine Turnograjske do danes se je povzpelo slovensko ženstvo na visoko stopnjo in izvršilo mnogo narodnega in kulturnega dela, ki ga je začela naša prva pisateljica, zato ne bo težko izvršiti njeno oporoko, ki je zapisana v njenem življenju in delu. Pojav Josipine Turnograjske v našem javnem življenju je tem bolj zanimiv, če pogledamo v sodobni evropski svet, n. pr. v Francijo, kjer je nastopila George Sand, ali v sorodne češke razmere, kjer se je pojavila Sožena Nemcovd. Žena je postala glasnica novega svobodnega življenja. Dvignila se je v ospredje narodnih barikad in vabila za seboj bojevnike. Zli časi so sicer zadušili ta navdušeni polet mlade Evrope, toda osial je za njim spomin in zgled, ki ga gledamo s spoštovanjem še v današnjih dneh. Zato sem se ob sedemdesetletnici*) spomnil na njen grob, da bi jo Slovenke spoznale, ljubile in posnemale. Članek je bil napisan že lani. — Op. ur. O® 3)®®© Vihar. (a. č.) Zunaj divja vihar in mene je strah ... Tebe ni! Ce pride vihar nad me, če pride v to revno srce, kaj bo zmenoj nocoj, ko Te ni! ? Ko se je jutro presrčno smejalo na biserno polje, bil si pri meni zidane volje, da je solnce nad nama obstalo ... Pravil si duši drhteči bajko o sreči in solnce je s tabo kramljalo ... A zdaj je vihar in solnca ni in Tebe ni k meni nazaj. kaj bo zmenoj nocoj, kaj bo z menoj vse dni, ko bo vihar, če Tebe ne bo več nikdar. ©©©©©© LETNIK HI. ŽENSKI SVET STRAN 5. Ubožica. (Povest. Spisal France Bevk.) «Nesrečni človek! — Ti si uničil naše življenje! Ti si umoril mene, nesrečno mater! Ubožica moja hči je mrtva. Niti njenega obraza nisem mogla prepoznati- O, kaj si nam storil! Da si stopil v našo hišo! Pila sem mleko iz tvojih rok, pritrjevala sem tvojim besedam, ki jih nisem razumela. Kakor da sem slutila zlo, me je zgrabilo V srcu, ko sem te prvič ugledala. Zakaj nisem takrat umrla. Tako pa sem neutolažena. Kazen, ki te zadene za to, kar si storil, moje hčere ne bo oživila, ker je niti moje solze ne morejo oživiti...« Pismo je ostalo nedokončano. Našli so ga v stenski omarici poleg mrtvaške postelje rajnice, ki je imela obraz, kot da se ho zdaj pa zdaj splašila iz večnega spanja. Umrla je, še predno je morilcu izrekla zadnjo besedo. 1. Bila je ostra zima, dnevi okupacije. V nedogled pokrajine, podobni odprti knjigi, je ležal sneg. Buija je odkrivala obronke in zasipala rupe. Gozdovi so ječali, kot da stoka na slednji veji obešenec in ne more umreti. Led se je blestel po strugah voda in po klancih; od zemlje do neba je vel mraz. V nedogled iste pokrajine se je razprostirala armada ene divizije, ki je zasedla vasi. Po klancih so stali vozovi in topovi, vojaki so se vsuli v hiše. Niso razumeli ne običajev niti jezika, pa so se prvo minuto udomačili. Vedeli so, kje so drva, kje je lonec, kje je krompir. Sedli so v za-peček, razkoračili so se za mizo. Vzeli so si del ognjišča, po svoji volji so si postlali. Zibali so otroke in jih ujčkali, igrali so se z dekleti. Iz strelskih jarkov so prišli kot živali; žila človeškega življenja je pričela počasi utripati v njih. Domačini so se umaknili. Presekali so svoje življenje na dvoje. Pol iz usmiljenja, pol iz strahu. Pol mize,, pol peči, pol ognjišča, celo pol molitve in pesmi tujcem, a pol sebi, V nedogled pokrajine je velo hrepenenje po človeškem miru, porajalo se je sovraštvo sovraštvu. $ $ $ Podgorje je postalo vojaško taborišče. Po hišah in hlevih so se natrpali prostaki, spali so na pokritih vozovih in na šupah. Vrsta voz je stala nizdolž ceste, kuhinje so se kadile. Sredi vasi je stal ogromen top; straža je noč in dan čuvala mrtev bron. Od jutra do večera je središče vasi šumelo- Vojaki so se spremenili v otroke. Obmetavali so se s snegom in se sankali, peli so in se prepirali. Nekateri so stali na vodnjaku in nagovarjali ženske, ki so prihajale po vodo. STRAN 6. ŽENSKI SVET LETNIK III. Njih besede so hotele izraziti bogsigavedi kaj, a nikoli niso izrazile tistega, kar so hotele izraziti. Bile so neumljive. Usta, ki so jih izgovorila, so se smejala. In vendar najde beseda, izgovorjena v še tako neumljivem jeziku, vsaj toliko odmeva kot ljubezniv dotik z roko. Včasih je mogoče uganiti vsaj približen zmisel izgovorjenih besed. In naj bo odgovor še tako nezmiseln z ozirom na nagovor, najde v srcu mladega človeka isti odmev kot «da». Vtis tega neumljivega odgovora je ugodnejši, ker izključuje razočaranje. V srcu odpira najlepša upanja. Taki razgovori so neizčrpni po svoji vsebini.------------ Ko je prišla enega tistih popoldni Krajnikova Rezika po vodo, so sloneli na obzidku trije vojaki. Gledala je v tla. Izpod obrvi in las, ki so ji padali na čelo, je videla, da so vsi trije pogledali vanjo in da se ne izogne sodbi. Položila je škaf na tla in prijela za držaj pri vretenu. Takrat se je eden izmed treh vojakov zganil. Planil je k vretenu in ga zavrtel. Rezika je izpustila ročaj, ker je začutila poleg svoje moško roko. Slišala je besedi: «Dovolite, gospodična!« Razumela je samo eno. Počasi je dvignila pr'^led. Dva vojaka sta kadila cigarete in se muzala. Ko sta zapazila pogled njenih sinjih oči, je dejal prvi: «Kakšen pogled!« «Gospodična je huda!» je dejal drugi. Nato sta si pomežiknila in odšla na cesto. Zdaj se je Rezika ozrla po človeku, ki je vrtel vreteno, da se je vedro v naglih sunkih dvigalo iz globine. Siva uniforma se obrazu tega človeka ni prilegala. Imel je temen obraz južnjaka, s strčečimi lasmi in z očmi kot oglje. Živo nasprotje plavo-lasemu dekletu, kateremu je gledala iznad prsi bela polt in so se pravilne poteze obraza odražale v bolestni milini. Njegova usta so se Reziki zdela prevelika, nos je bil nekoliko potlačen. Vendar so ga napravili izraziti znaki njegove vnanjosti zanimivega. Njegov obraz se je na prvi pogled vtisnil v spomin. Ko je zlil vedro vode v Rezikin škaf, jo je pogledal. Njegove oči so vžgale. V njenih očeh je bil hladen sijaj hvaležnosti. To je on občutil. Spustil je vedro znova v globino; z eno roko se je oprl na vreteno, drugo je del ob bok. Tako jo je gledal izzivalno in meril njeno telo, dokler ni udarilo vedro na gladino vode. Ko je molče vlil drugo vedro v škaf, je vprašal: «Ali je dovolj?« In ne vede, kaj je bila vprašana, je dejala: «Hvala lepa!« LETNIK III. ŽENSKI SVET STRAN 7. Bilo je tri dni zatem, ko sta bila zopet sama na vodnjaku in jo je prijel za roko. Umaknila mu jo je. Skrila pa mu ni več pogleda. «Kam se vam tako mudi?» je očital v svojem jeziku vojak. «Ne bodite poredni!» je dejala Rezika v svojem jeziku. Nastal je hip molka. Njune besede bi bile kot s sedmimi pečati zapečatene bukve, To žalost sta občutila. Pa je dejal vojak: «Kako vam je ime?» Rezika se je držala na smeh in odmajala z glavo: «Saj vas ne razumem!« Smejal se je tudi vojak. Nato je pokazal s prstom na Reziko: «Marija, Ana, Elvira, Tončka?« Rezika je razumela, dasi so zvenela imena tuje. Zasmejala se je in dejala: «Rezika». «Rezika?» Ime ni bilo lepo izgovorjeno; tuje mu je bilo. «Rezi!» «Ah, Rezi!« se je izvilo iz njega. «Lepo ime!» Pokazal je nato s prstom nase: «Bruno!» Razumela je, «Bruno!» je ponovila. Zasmejala sta se zopet oba. To je bilo prvič, da sta se sporazumela. Nekaj trenutkov sta se gledala v zadregi brez besed. Bruno je stresnil z glavo. Prijel je Reziko za roko, ki mu je to pot ni več branila. Skozi roke so se pretakale njene misli. «Ali me imate malo radi, Rezi? Ona pa se je spomnila, da stoji z vojakom sredi trga, in mu je odmaknila roko. «Kaj pa mislim! Domov moram.» «Jaz vas ljubim!« je dejal Bruno in lovil njeno roko. Obstrmela je pred bleskom, ki je ta hip sijal iz njegovih oči. Ni razumela vsebine njegovih besed, čutila je njih odločilni pomen. «Nimam časa!« je dejala, samo da nekaj reče, in odšla.,, 3, «Dober večer; pri vas se naselim,« «Ni prostora.« «Za enega je prostor tam, kjer se vi preširoko šopirite.« «Če boš spal pod klopjo.« «Pod stropom, če hočete.« Bruno je stal z vso prtljago v veži Krajnikove hiše in otepal sneg s čevljev; vojaki, ki so kuhali na ognjišču, so se upirali novi tovarišiji. Iz izbe je stopil Krajnik in dopovedal z besedo in kretnjo, da je že deset vojakov v hiši. Ko je stopila Rezika mimo, jo je Bruno pozdravil: «Dober večer, Rezi!« STRAN 8. ŽENSKI SVET LETNIK III. Rezika je obstala. Pred očetom ji je bilo neprijetno. Spoznala je, da je prišel ta človek zato, da ostane v hiši. Razumela je pozdrav, odgovor ji je ostal na jeziku. Krajnik ni spregledal srečanja dveh mladih ljudi. Poglede obeh je ujel in ni imel poguma, da bi še branil vojaku v hišo. Obrnil se je in krenil v kamrico, kjer je ležala njegova žena bolna. V to kamrico se je bila umaknila vsa družina. Krajnik je spal na tleh, Rezika na blazini v kotu. Drugega ni bilo; hči je bila edinka. Sprva je bilo vsem težko v stisnjenem prostoru, brez oltarčka v kotu, brez javorjeve mize in brez velike peči. Počasi tega niso občutili več. Le zatekel kašelj gospodinje je rezal tišino vlažnih sten. Proti večeru je povedal Krajnik svoji ženi, da je prišel vojak v hišo, ki je z Reziko že znan. Ta je molčala nekaj hipov. Tenka bolest ji je kot z zastrupljeno nitko zadrgnila srce. «Jezus, Marija!» Potem ni dejala nič več. Misli, ki so pojavljale v srcu kot vešče in sproti ugašale, ni nikoli razlagala možu... Ko je Rezika z očetom pokladala živini, jo je ta vprašal: «Kako, da te pozna?» Kdo?» «Saj si stala kakor prikovana! Kaj tajiš!« Rezika je osupnila. Kaj je očetu? Mnogo izmed njih jo je že nagovorilo in se oče še zmenil ni. In kaj je na tem? Vojak pride in gre. Saj to je tisto! je ugovarjala druga misel v nji. Pride in gre. To je najnevarnejše, zakaj ženska želi, da se vse, kar je hipnega, za vekomaj izbriše. «Saj ne tajim«, je zajecljala. «Poznam ga. Na vodnjaku sva se videla, Bruno mu je ime«, «Ime veš? Kako sta govorila?« «Saj nisva govorila!« je padlo grenko v njeno srce... Ko je prišla v kamrico, jo je mati poklicala k sebi. Gledala jo je tri minute s prodirnim, bolnim pogledom v dno zenic. Beseda je trepetala pol v joku: ««Rezika, bodi pametna!« «Saj sem, mati.» V grlu se je Reziki zadrgnilo, solze so ji stopile na trepalnice. Tisto noč se je Rezika do jutra premetavala na blazini; ni mogla zaspati. 4 Kakor ognjeni nadangelov meč so čuvale materine in očetove besede Reziko. LETNIK III. ŽENSKI SVET STRAN 9. Bruno je šel mimo nje in se ji je nasmehnil, ona mu z nasmehom ni odgovorila. Hote je zadel s svojo roko ob njeno telo. Rezika je nevoljna na To ni isto kar zlobno-podsmehljivi «Chercher la femme.» Razen tega: ali niso možje sinovi svojih mater, ali ne nosijo ne samo v svoji zunanjosti, ampak tudi v notrini pečat svojih mater? Žena ne urav- LETNIK IH. ŽENSKI SVET STRAN 13. nava sveta, toda odgaja in vzgaja ga. Ali se zavedamo obsežnosti tega vidika? Sida na Desenicah' se tega zaveda in na prečuden način razlaga bratu, kako je vdihnila Veroniki, ki ji od prvih dni življenja nadomestuje mater, svojega duha. Deseničan zavzet posluša in odgovarja: « Sestra! Brezno do brezna pred menoj globiš, orjaške stolpe v nikdar sluten svet. V kakšnih podzemskih tajnih katedralah slavite službo svojega boga ve ženske tik, tik nas — mi pa topi ne vidimo, ne slišimo ničesar...* Ta silni odgovor je posebno značilen za Župančičevo pojmovanje žene. Tako menda še sploh nihče ni označil duševnosti, ki je tako neizrečeno različna od moške, da se nikdar ne moreta zliti, niti ne razumeti, izvzemši redke slučaje, ko se moški ali ženski duh izneverja pravilu in se kot izjema približuje drugospolnemu tipu. Običajno se moški zavaruje proti vsemu, kar prihaja iz «podzemskih tajnih katedral« ženske duše, z besedami: Ženske neumnosti, ženske muhe.» * Zupančičeva «Veronika» je visoka pesem ljubezni ali pesem visoke ljubezni. Ljubezen, ki bi morala moža in ženo najtesneje spajati, ju dejansko najbolj razdvaja. Visoka ljubezen namreč, ki zahteva spoj duš. Ženski notranji ustroj je praviloma ta: Eros — Duša = razum, pri moškem pa Eros = Razum = duša. To je pravilo; so pa seveda na obeh straneh mogoče izjeme v več varijantah. Vendar ostane pri ženski eros vedno v neposredni zvezi z dušo, pri moškem pa je istotako med erosom in dušo skoraj vedno razum. Zato prinaša ljubezen ženi praviloma razočaranje in tragiko. Po gornji formuli tvori Friderik Celjski izjemo. On ljubi Veroniko tudi z dušo, daje se ji vsega brez pridržka z vsem, kar je in kar ima. Očetu, grofu Hermanu, ki mu grozi z razdedovanjem, ako ne zavrže Veronike, odgovarja: «To roko v svoji roki — in ves svet mi je le gnilo jabolko.^ «Veronika — nič več besed, nič več besed ni treba... Le to, le to: si moja draga žena, si moja ljubica na vekomaj, moj blesk in vse na svetu?...» STRAN 14. ŽENSKI SVET LETNIK III. Tu je formula kakor pri Veroniki: Eros Duša. Ni čuda, da je ta visoka ljubezen vplivala na preje razvratnega Friderika tako, da pravi o njem oskrbnik Nerad vitezu Soteškemu: «Zdaj, gospod Jošt, da zvrževa svetost, kar je imava oba, pa ne zaleže za grofa Bedrika.» * Toda, kdo nam razjasni usodno tajno: zakaj Friderik ni ljubil svoje prve žene, grofice Jelisave Frankopanke? Bila je lepa, plemenita in razumna in ljubila ga je z vso dušo. Ona sama razlaga tragiko svoje ljubezni tako: Prebel je bil njen plamen, prehladdn, da bi ga bil on videl in začutil... prečist je bil...» Potemtakem je bila tudi Jelisava izjema v svojem spolu in njen notranji sestav je bil ta: Duša = eros = Razum. Tako se njuni srci nista mogli najti. Jelisava globoko domneva neizbežnost tragike ženske ljubezni. Ko ji Veronika v III. dejanju odkriva svojo plamenečo ljubezen do moža, o katerem še nobena obeh ni vedela, da je to Jelisavin mož Friderik, jo vendar pomiluje: «Ubogo dete! In na drugem mestu ji napoveduje: «Ah, ti boš v duši mnogo še trpela...» V takih pogovorih čakata v noči na prihod grofa Friderika in njegovega spremstva. Tedaj zagleda Veronika, kako pade čez dvorišče in grad senca v obliki ogromnega črnega križa. Ženi se zgrozita v tajni slutnji in Jelisava pravi: «Križ — in zdaj še naju senci pod njim... Na Golgoti, na Golgoti ljubezni dve ženski sklonjeni pod križem, o! in okrog njiju v razvalinah svet...» Še tisto noč umrje Jelisava kot žrtev svoje nesrečne ljubezni, a tudi Veronika le še kratek čas vživa sladkost ljubezni in mora svojo kratko srečo plačati s smrtjo. # V «Veroniki Deseniški« je poveličana ženska ljubezen. Umetnika ne zanima ne misterij devištva ne misterij materinstva — dasi je mimogrede tudi materinstvo prelestno očrtal — marveč ljubezen kot taka. Ženska ljubi fatalno in izcela. Ko se iskra vname, ne pogasi več ognja nobena moč: ne prevara ne zločin ne smrt. Veronika pravi Frideriku ob prvem srečanju: «Kdo, kdo si vitez, ki mi srce mlado neizkušeno na mah prevzel, da ve samo zate na tem svetu?» LETNIK III. ŽENSKI SVET STRAN 15- Ne pozna ga še, a ljubi ga, ker se je iskra vžgala čisto ponevedoma, fatalno. Plamen jo vso zagrne, požge v njej vsako drugo čustvo, vsak pomislek. V uri, ko dozna, da je njen dragi sam Friderik grof Celjski, oženj en mož, se pač razvihra v njej strašna borba. Zaveda se vse svoje nesreče — pod srcem nosi plod svoje ljubezni, a mož, ki ga ljubi in ki bi moral dati njej in detetu svoje ime, čast in varstvo, je večno vezan. Čuti se izdano in prevarano; razen tega jo veže na grofico Jelisavo globoko spoštovanje in žensko sočutje. Bori se proti svoji ljubezni, a zaman. Boj se konča v objemu s Friderikom: «Ne morem — o — ne morem. Prokleta sem, pogubljena: ljubim te. In te sovražim, veš, sovražim strašno. In sem vsa tvoja — Inko, Inko moj...* In ga objame. Tudi tedaj, ko ji Friderik prizna, da je bil tisto noč, ko so našli grofico Jelisavo mrtvo, vsaj v mislih in željah njen morilec, nima Veronika zanj drugega nego usmiljeno ljubezen: «0 moj, moj, moj... ubogi dragi moj!» Herman, ki plete visokoleteči celjski sen, zahteva, da ostane Friderikov zakon z Veroniko svetu prikrit. Friderik odkloni, zato ga veli Herman vreči v ječo. Veroniki hoče pustiti svobodo, a podi jo iz gradu po svetu. Veronika pa odkloni prostost in hoče z možem v ječo: «Moj svet je tu pri njem.* Želja se ji izpolni. V ječi se ločena od Friderika povživa v ljubezni do njega. Ko vidi, da ni rešitve, se uda v smrt, toda predno izdihne, naroča zidu Bonaventuri: «To samo te prosim: če srečaš Inka mojega še kdaj, povej mu, da sem vzela nase vse — vso tisto noč, veš, svoj in njegov del na svojo dušo... vse ponesem s sabo.» Ljubezen preko groba. — Tudi nesrečna Jelisava ljubi Friderika do zadnjega diha. Umre v trenotku, ko končno vel javno ugasneta v njej vera in upanje v vrnitev Friderikove ljubezni. Ljubezen ima pri ženi svoj sedež v duši. V »podzemski tajni katedrali* gori njena večna luč. Zato je ženska ljubezen sveta in vsa prepletena z versko mistiko. V III. dejanju opisuje Veronika Jelisavi početek svoje ljubezni: «Poznate obiskovanje svetinj med našimi cerkvicami na samem? V poletni noči stoži se svetniku STRAN 16. ŽENSKI SVET LETNIK III. po bratu, po sosedu v drugi cerkvi, temu po onem — in skoz svetlo noč svetinji poletita v medlem soju si hrepene nasproti... kjer pa se srečata, se strneta v svetem poljubu in se raziskrita. — Tako je bilo z nama.» In na drugem mestu pravi: «... — v meni je vse svetlo, in vidim, da sem zaklenjen tabernakelj, ki vanj so nanosih božji sli ves blesk sveta in meni edini dali, da smem vanj zreti in ga vživati.» Niti rahla sled misli nikjer, da bi mogla biti njena ne še zakonito veričana ljubezen greh. «Vse je svetlo», vse sam čisti plamen brez vseh računov in postranskih misli, brez vseh dvomov. Kakor močna vera. Koliko je moških, ki bi poznali vrednost te ljubezni in bi jo cenili? Jelisava, ki ima za seboj izkušnjo, pravi Veroniki, ki ji zavzeta govori o svoji silni ljubezni: «Da, on, Veronika. Jaz trepetam za tabernakelj tvoj: bo vreden zlatih teh plamenov v tebi?» Št. 1. - Slika z goriške razstave. LETNIK III. ŽENSKI SVET STRAN 17. Št. 2. - Slika z goriške razstave. Št. 3. - Slika z goriške razstave. STRAN 18. ŽENSKI SVET LETNIK III. Kako si urejamo vrt. (vida.) Ker ima žena že po naravi zmisel za lepoto in nežnost, se gotovo zanima tudi za oskrbovanje svojega vrta. Res, da ne more gospodinja opravljati vseh del v vrtu sama, ali ona je vendar tista, ki skrbi za red v vrtu, ker ta zahteva v marsičem ženske točnosti in natančnosti. Da doseže vrt res svoj pravi namen, mora izražati nekaj lastnega, mora kazati neko enotnost. Ko ga zasajamo, mu treba vdahniti nekak stil, katerega pa pozneje ne smemo neumestno motiti. Zelo nespametno je zavidati soseda za to ali ono utico ali za mal gozdiček, ki ga potem šiloma zasadimo v svoj vrt. Nekateri mislijo, da mora biti v vrtu polno utic, klopi, vodnjak, vodomet, kipi itd. Vidimo posebno nekatere male vrtove tako preobložene, da spričo teh okraskov niti ne pride priroda do izraza. Čim priprostejši je vrt, tem lepše vplivajo posamezne skupine, ki imajo namen krasiti celokupnost. Že vrtovi starih Grkov in Rimljanov so dosegali visoko stopnjo umetnosti. Po razpadu rimskega cesarstva so se obnovili najprej v Italiji. Tako je kardinal D'Este hotel obuditi krasoto zapuščenih vrtov cesarja Hadrijana in kmalu so njegovi vrtovi svetovna zasloveli. Po njegovem zgledu so skušali polzneje tudi francoski kralji čimbolj olepšati jšvoje vrtove. Pod vlado Ludovika XIV. je slavni arhitekt Le Notre izumil poseben slog za vrtove in ga udejstvil v prekrasnih versaillskih vrtovih. Glavni značaj teh vrtov je najstrožja simetrija, kot jo zahteva stavbarstvo. V njih zasledimo žive stene, zelene hodnike, vodomete, dolge ravne poti itd., vse strogo simetrično. To so vrtovi francoskega stila. Vrtovi v italijanskem slogu so jim prav podobni, le da so še razkošneje okrašeni z različnimi poslopji in spomeniki. Holandski vrtni stil kaže velikopoteznost francoskih vrtov v malem. Ima vse polno gredic v najrazličnejših oblikah, združenih v velik lik. Tu vidimo zvezde, mnogokotnike, kroge, polumesece itd., simetrično razdeljene v prostoru. Ozke stezice med posameznimi oblikami so posute z barvastimi kamenčki. Tudi na Angleškem so bili vrtovi po vzorcu starorimskih vrtov simetrični in so prevzeli popolnoma francoski slog. V 18. st. pa so nekateri znameniti angleški pokrajinski slikarji, kot Kent, Pope, Repton začeli slikati velike pokrajine z gozdovi in travniki. Širili so zmisel za naravno lepoto, pa so tako nastali veliki naravni vrtovi, takozvani angleški parki. Ti so doma pač le na Angleškem ter jih drugje le redko najdemo v taki lepoti. Vendar ima angleški park poleg prirodnega vrta v bližini hiše tudi cvetlični vrt. Ta je včasih tako nakičen kot prav okrašena torta. Prekrasne pa so one partije, ki vodijo od cvetličnega vrta do pravega parka. Obsežni travniki, po njih različni vednozeleni grmi ter posamezne skupine gozdnih dreves. Tudi francoski slog zasledimo v angleškem parku, n. pr. žive stene, zelene hodnike, vodomete. Na pripravnem kraju vidimo spomenik, LETNIK III. ŽENSKI SVET STRAN 19. majhen tempelj ali impozantno teraso, kar kaže primes italijanskega sloga. Angleški vrtnarji so okrasili lastno prirodo z vso lepoto iz francoskih vrtov in posneli impozantnost bogatih italijanskih nasadov. V katerem stilu pa naj bo naš domači vrt? To je težko določiti, ker zavisi vse od velikosti prostora in od lege vrta. Glede ureditve vobče ni mogoče navajati pravil; posebno male vrtove je treba vedno nasajati tako, da so primerni hiši in prostoru. Za vrt je treba poprej napraviti načrt, po katerem se potem nasadi in sploh uredi vrt. Le redkokdaj si lahko izbiramo zemljišče za vrt. Navadno je že bila vrtu zemlja odkazana, predno je prišel v naše roke. Sicer pa zavisi lega vrta že od hiše, ker si skoraj vsak želi imeti vrt čim bliže poslopju, kjer stanuje. Seveda je najboljša lega ona, ki brani proti vetrovom. Najbolje je, da leži vrt proti jugu ali jugovzhodu, kjer ni izpostavljen ostrim severnim vetrovom. Ko smo izbrali prostor, se moramo prepričati, če je treba zemljo izboljšati. Premisliti moramo, kaj je vzrok slabi zemlji; napeljava boljše nove zemlje je namreč velik izdatek. Mnogokrat se zemlja sama izboljša črez zimo; mora pa biti v jeseni dobro prekopana in pognojena, kar je treba izvršiti še pred prvim zimskim mrazom. Neverjetno je skoraj, kako dobrodejno vpliva vlažnost pozimi na ostro trdo zemljo, ki postane rahlejša in rodovitne j ša. V vrtu je tudi velike važnosti voda. Zato si je treba omisliti vodnjak ali napeljavo vodovoda v vrt, še predno je načrt za vrt dokončan. Če je v vrtu vodnjak, je to obenem lahko predmet, ki naj ima namen krasiti vrt. Če ima lepe oblike, okrasek z bršljanom ali drugimi rastlinami plezalkami, lično posodo za vodo, nam vodnjak gotovo ne bo neokusen predmet. Poleg njega lahko vsadimo vrbo žalujko, ki sklanja veje nad vodnjakom. Skratka: na ta ali oni način mora biti preskrbljeno, da je v vrtu voda. Zasledujmo sedaj načrt, po katerem si imamo urediti vrt. Predvsem si moramo izbrati prostor, kjer bo utica. Njen namen je, da se v njej človek nelcoliko odpočije od vsakdanjega dela in skrbi. Na vsak način bi bil zato cilj zgrešen, če bi postavili utico tako! blizu ceste, da jo vsak mimoidoč vidi. Za utioo moramo iskati prostorček, ločen od zunanjega sveta. Če mislimo napraviti v vrtu steklen cvetličnjak za zimo, ga moramo najprej začrtati, ker mu ne moremo spremeniti lege. Cvetličnjak mora biti obrnjen z okni proti jugovzhodu in vse drugo se mora temu prilagoditi, vendar se nikdar ne sme opaziti prisiljenost. Kako naj porazdelimo nasade? Cesto vidimo, da pri nasajanju novega vrta izkopljejo vsa prejšnja drevesa in gfme, češ, treba je popolnoma novega nasada. To je docela napačno, zakaj pravi okus in zmisel za prirodno lepoto se pokaže v tem, da uporabimo že prejšnje grme in drevesa. Kako so naravnost odurni novo nasajeni vrtovi brez dreves, brez sence. Večkrat ne bi bilo tega potreba, ko bi znali ljudje izkoristiti in STRAN 20. ŽENSKI SVET LETNIK III. ceniti lepoto prejšnjih dreves. Kolikokrat vežejo najlepši spomini vso družino na eno samo veliko sadno drevo, in je morda baš to drevo bilo povod, da so tu nasadili vrt. V takih slučajih morajo biti predmeti sličnih spominov glavne točke vrta, katerega moramo tu posebno lepo okrasiti. Pri urejevanju vrta moramo tudi določiti, ali naj se ves vrt porabi za cvetlice, ali pa naj se v njem odkaže prostor tudi zelenjavi, sadnemu drevju, trtam itd, To zavisi seveda od lastnika, ki si uravna vse po svojem zanimanju. Pri vrtu za zelenjavo je jako važna lega. Nikakor ni lepo, da je zelenjava pred hišo; to ni okusno in nas tudi nehote spominja na težkoče vsakdanjega jedilnega lista. Prostor za zelenjavo treba večkrat prekopati, gnojiti in to gotovo ni primerno pred hišo. Zato pomaknemo zelenjadni vrt rajši ob stran hiše-ali zadaj ter ga ločimo od cvetličnega z drevesi in grmovjem. V bližini hiše, utic, klopic, tam torej, kjer se nam odpre razgled v daljavo, bomo pa nasadili in razvrstili cvetice. Ne smemo pozabiti, kako lepo vpliva velika greda, obrasla z zeleno travo, na kateri so v skupinah lepo cvetoči grmi ali manjša drevesa. Ta sveže zelena trava celo povzdigne barve vseh cvetlic v vrtu. Kako lepo vpliva n. pr. na zeleni gredi Okrogla klop okoli skupine dreves. LETNIK III. ŽENSKI SVET STRAN 21. sadno drevo. Vedno je dekorativno, pa bodi posuto z nežnim cvetjem ali pa bogato obloženo s sadjem. Sploh moramo v vrtu vsaditi vsak grm, vsako drevo, sploh vse tako, da odgovarja estetičnemu namenu. Če je vrt majhen, je n, pr. jako važno, da sadimo vse tako, da se nam vidi vrt čim večji. To se da doseči le s premišljenim sajenjem. Povsod skušaj da skriješ vrtno mejo, n. pr. z obraslo steno, z ograjo itd. Opustiti je treba daljše ravne poti; te naj bodo krajše, simetrične in naj se nekoliko vijejo. Ob krajih poti naj bo mnogo spremembe v cveticah in grmičkih. V vrtu je treba posebno paziti, kako se izpeljejo pota. Premnogokrat se vidi odveč potov, ki so brezmiselni in neokusni. Nič ni tako zopernega v vrtu, kot mnogo zvitih ozkih stezic, ki se liki črvi vijejo drugi v drugega. To pač kaže, kako malo zmisla do lepote ima lastnik vrsta. Stezice so v vrtu le zato, da lahko pridemo od lepe točke vrta do druge; nikakor pa ne sme biti vrt labirint. V Vrtu naj bo le malo potov, ki pa naj povsem odgovarjajo svojemu namenu. Važno je tudi to, da so pota senčna. Hladna senca je pač prvi pogoj pravega vrta. Pred uticami naj se pot razširi v večji prostor tako, da lahko stoji tam več oseb. Tudi vse one poti, ki vodijo mimo točk, kjer se rado ustavlja več ljudi, naj bodo širše. One stezice, ki se vijejo, naj se krive v lahnih vijugah, ne pa v ozkih krogih ali polževkah. Pri takih poteh se smer prehitro menja in se nam pri hoji vrti v glavi, Širina poti zavisi od velikosti vrta, vendar pa morajo biti pota "tudi v malih vrtovih vsaj toliko široka, da se komodno pride do gred, nanaša voda in da lahko speljemo samokolnico, ki je v vrtu Vedno potrebna. Kadar urejamo vrt nanovo, je treba preračunti stroške nasajanj in tudi izdatke za nadaljnje vzdrževanje vrta. Največji izdatek je pač kopanje in naprava potov, kakor tudi prekopavanje onih prostorov, kjer potem sadimo rastline. Tudi nakup cvetličnega semena, sadik od grmov in dreves je velik izdatek, posebno če so lastniku všeč dražje ali redkejše rastline v vrtu. Kot nasad in tudi za poznejšo oskrbo stanejo najmanj velike grede, posejane s travo. Poti vodijo v poljubnih vijugah. Cvetice sadimo v skupinah med travo. Oblika teh skupin sledi iz tega, kako je začrtana pot: oval, krog, polumesec itd. vedno blizu poti. Tako se cvetice lepo vidijo in jih z lahkoto negujemo. Večkrat sadijo cvetice tudi kot rob h gredam. Te travnate grede so le malo višje od poti; trava mora biti nizko požeta tako, da imamo vtis zelene preproge. Na te grede sadimo tuintam trajajoče rastline, vrtnice ali cvetoče grme v okusnih skupinah. Tak vrt se z lahkoto vzdržuje vse letne čase v lepi obliki; poleg tega ima vedno snažen vtis ter da primeroma malo dela. Tudi utice, klopice se v take vrtove mnogo lepše podajajo kot v komplicirane vrtove po francoskem vzorcu ali pa v ponesrečene goste angl. parke, ki jih vidimo pri nekaterih hišah. Kadar sadiš cvetice, upoštevaj v prvi vrsti to, da bodo v vrtu cvetice od zgodnje pomladi do pozne jeseni. V gredah sadimo najvišje cvetice STRAN 22. ŽENSKI SVET LETNIK III. proti sredi in na ven vedno nižje, vrste. Seznam cvetic je težko podati zakaj ta zavisi od klime, zemlje, posebno pa od okusa. Sploh pa menja okus v cveticah kot v oblekah in skoraj da so podvržene nekaki modi, čeravno ostanejo gotove, kot n. pr. vrtnice in nagelji, večno lepe. Pri sajenju dreves je treba sledeče upoštevati: Sadi naj se rajši redkeje kot preblizu; rastline se v 2—3 letih razširijo in potem jemljejo druga drugi življenjsko silo. Skupine sadimo v obliki trikotnika ali četverokotnika. Tako nastane večja oblikovana skupina. Upoštevati je tudi treba, kakšna bodi ta skupina: resna in temna ali prijazna in svetla. Temu primerno je tudi treba izbrati vrsto dreves. Tudi za to vrsto nasada je treba gotovega okusa in zanimanja, V javnih nasadih nam je dana prilika zanimati se tudi za take skupine. Cvetoče grme pa sadimo vedno blizu cvetic. Kot konečno in glavno pravilo pa naj omenimo, da mora biti vrt vedno skrbno oplet in pometen; za ves trud in skrb pa vzcvete nasad v veselje in razvedrilo. ©©©©©© Ženska, ljubezen, zakon. (Dr. France Debevec.) Ni enostavna naloga enotno in sistematično razpravljati o teh problemih, ko so vendar načini pojmovanja ljubezni in zakona pri našem ženskem svetu tako različni, različni vsled splošnega svetovnega naziranja ter pestri in nestalni vsled živahnega valovanja misli in čuvstev pri eni in isti osebi. Ljubezen je kakor plug. Preorje nam duše in tam, kjer je poprej samevala tiha ledina, preokrene na vrh črno, mehko, rodovitno prst in za setev je potem vse pripravljeno. Lepi ljubezni spoštovanje in čast! Ona je kakor plug, a kaj bi bilo človeštvo brez tega? Naj ljubezni nikdo ne zaničuje. Kdor blati njo, blati dragoceni stroj, ki njegovi duši lahko nareže najbolj belega kruha, in ne občuti cvetja in vse lepe poezije, ki plava in raste okrog nje, ki nosi ime: ljubezen. Ali, da lahko namečeš zrnja v brazde svoje duševnosti, pričakaš klasja in žetve, je poleg jasnih življenjskih načel in odločne volje, ki se kakor mišice oračevih rok krčevito in razumno oklepajo ljubavi, potreben še izbran kos zemlje, ki je podoba lepe, čiste duše, ki skriva v sebi vse klice in možnosti bodočega življenja; potrebna je nadalje živinca, ki ti vlači železo, kakor ti omogoči šele čvrsti socialni položaj, da zaključiš prvo etapo oranja, ljubezen dekliške dobe. Na izorano njivo pa mora sijati še solnce in padati dež in oblagodari naj jo priroda še z mnogimi drugimi blagoslovi. Ko ti v ljubezni rastejo brazde na Vse strani tvoje notranjosti, bodi razumna in pozorna, da boš vse videla in vedela in vse cula, ko ti svetli stroj reže globoko v tvojo dušo. Najpopolnejša je ljubav med inteligentnimi osebami, zakaj one vidijo mnogo in store zato vse, da so brazde dovolj LETNIK III, ŽENSKI SVET STRAN 23. globoke, tesno druga ob drugi ležeče in vzporedno izpeljane. One tudi najbolj silno občutijo vse, kar jim vzbuja poezijo v duši, kakor jo vzbuja pravemu oraču rodovitna sveža prst, modro nebo, solnce in škrjančki na njem, in vse, kar je lepega v bližini. Ko hodiš po svetu bolj ali manj z občutkom osamelosti in hrepenenja, naj ti bo pred očmi jasna misel, da iščeš le ljubezni, ki bo vredna tega imena. Če imaš vedno ta cilj pred svojimi očmi, potem ti bo duša avtomatično iskala, videla in cula vse, kar ti sliko v svoji notranjosti olepša, to in ono neskladnost zbriše, priključi nove dele, da postaja umetnija resnejša in večja. Ko ti zašije prilika za resnično ljubezen (in te prilike so pri nas v današnjih dneh tako redke!), ne boš postala boječa in neokretna in ne boš potem zato zamudila važnega trenutka svoje mladosti. Kot izšolana umetnica boš mogla sama ustvarjati in oblikovati po sliki, ki si jo nosila že dolgo v sebi. Lepo ljubiti ni avtomacija, kakor si to misli večina naših mlajših moških in žensk, temveč umetnost, a za umetnost je potrebna globoka in resna priprava. Da si pa ta intimni problem sicer splošno, toda z ozirom na sedanji čas in naše prilike čimbolj živo predočimo, naj v naslednjih vrsticah pišem o precej običajni obliki ljubavnih odnošajev, oziroma razmerij, ki — čeprav nevredno — vsaj nosijo to ime, kakor se odigravajo zlasti v naših večjih mestih, ki so tako pripraven teren za naš zanimivi študij, ker imajo na eni strani dovolj tipičnih posebnosti mesta, na drugi strani pa so tako majhna in pregledna, da zve za mnoge družabne intimnosti tudi človek, ki ne sili v ospredje. 0 kakšni posebni lepoti v zadevah ljubezni tu na splošno ni niti govora. V to svrho preveč manjka v mladih dušah načelnosti, kar se na zunaj javlja v nedostatku plemenitega ponosa. Povprečni Slovenec ali Slovenka kaže na sebi zelo malo prirojene ali v mladosti pridobljene aristokracije duha (mišljene v lepem pomenu besede) ali gentlemanstva. Oblika ljubavnega življenja se pri naših buržujskih krogih navadno kopira po tujih zgledih, za kar je dano mnogo prilike (Nemci, Italijani in drugi). Kopije so nekoliko prepletene s potezami slovanske duševnosti in lokalnega miljeja, a le redko z vplivi resnične religioznosti, kar se tolmači edino na ta jiačin, da pri našem razumništvu globoke religije iz prepričanja navadno ni. Pri izrazitejših mladih ženskih naturah se ob nesistematični moderni vzgoji in površni čuječnosti staršev odigra ljubavno življenje prav pogosto kot trilogija, kot trojna druga iz druge se razvijajoča žaloigra. Približno tako-le: Nebogljeno dekletce v dobi prvih dekliških občutkov z odprtimi očmi gleda, posluša in kmalu z naslado uživa izraze, prizore, dejanja zanikrnega kavalirstva in osladnega družabnega obnašanja odrastle mlade okolice. STRAN 24. ŽENSKI SVET LETNIK III. obnašanja, ki izvira bolj iz nefinih, prostaških seksualnih teženj kot iz plemenite naklonjenosti. Dekletce se v tem okviru mesta polagoma, skokoma razvija, notranji čut dostojnosti, prifojen vsaki ženski, je kmalu strt, vplivi staršev so navadno itak neznatni (mladost staršev dostikrat ni bila mnogo boljša), morje doslej prikrite seksualnosti butne zdaj sem, zdaj tja, duša se stresa, sanja, joka in ob premalo izrazitih finih vplivih staršev ter ob pomanjkanju gentlemanske moške družbe pade mlado žensko hrepenenje na nedostojnega moškega (problem mladih naših meščanskih fantov je še bolj žalosten kakor pri ženskah!) in takoj ali stopnjema pade zadnja zavesa dostojnosti — z Bogom, deklica! Takšna je običajno prva tragedija ženske trilogije. Ko je ta žalostna igra končana, nastane ali hipno iztreznjenje, navadno pa — govorim predvsem o izrazitih ženskih tipih — z vehemenco plane na dan popolna in neubranljiva seksualna razbrzdanost in ta traja in ostane, več ali manj pomešana s težnjami lepe ljubezni, ki pa se sedaj nikakor ne more dvigniti k idealnosti vsaj majhnega obsega, strast zamori cvetje že v popkih. Končni žalostni uspeh te druge ženske tragedije, približno med 18. (ali ŽO.) in 30. letom, je v bistvu v vseh slučajih enak, v zunanji obliki pa različen. V bistvu enak: lepši cilj mladosti je uničen, osebnost postaja bolj in bolj materialistična, drzovita in nervozna; po obliki različen: lahko je nastala nosečnost (enkrat ali večkrat) z vsemi njenimi možnimi posledicami (strah pred sramoto, tajen splav, in mogoče nato nastala bolezen, včasih tudi smrt; morda je uničena gospodarska eksistenca, mogoče je prišlo do samomora); nastala je lahko spolna bolezen z mnogimi njenimi težkimi učinki; otežkočena ali izključena je končno možnost zakona; kdo naj vzljubi razdejano žensko dušo z njeno nestalnostjo za bodočnost, brez nade na rekonstrukcijo njene bistvene ženske skladnosti (izražene v besedah: žena podpira tri ogle pri hiši), s katero ženska kot žena stoji in pade; skratka: boljša ženska je uničena, lepše in srečnejše življenje izključeno. Preostane le še obupna skrb, preskrbeti se z možitvijo za poznejša leta, da se reši popolne osamelosti, ki je ni vajena in katere možna umerjena zadovoljnost zanjo pravzaprav ni več mogoča. Konečna kritika te žalostne ženske trilogije? Ženske je dostikrat niso izključno same zak]rivile, temveč svoj delež na krivdi nosi tudi pičla modrost in premajhna previdnost staršev, negentelmanska okolica ter pro-staški nazori o ljubezni. Vsak dan govore okrog nas modre moške in ženske glave o povojni materialistični kugi, o epidemiji površnih, neidealnih ali celo perverznih ljubavnih razmerjih današnjega časa, o povodnji plesne manije, o prostituciji in trgovini z dekleti itd. Naši stari imajo prav. Toda oni so in ostanejo kljub našemu spoštovanju do njih precej daleč od nas in so kakor zgodovinarji in kritiki, ki znajo učeno govoriti o pojavih in dogodkih, ki so se odigrali pred tisoči leti. LETNIK III. ŽENSKI SVET STRAN 25. Mi pa hočemo dejanj in zgledov v sedanjosti. Nočemo žrtvovati svoje mladosti na žrtveniku glupe osladnosti, kakor je to takorekoč običaj pri odrastli mladini tačasnega materialističnega meščanskega družabnega ozračja, in želimo sebi lepših nazorov in boljšega življenja. Bodimo velikodušni ter brez zaničevanja, toda z nasmehom na ustih pomilujmo duševno maškerado majhnih ljudi, ki lačni in žejni vsrkajo par kapljic amorjevega vinca in že postanejo kakor otroci in ne vedo, na kakšen smešen način bi pokazali vso svojo aktivno ljubavno revščino. Kakšno pa bodi dekle, kadar prične orati plug resnične ljubezni? Vse mora videti, vse slišati — naravno primerno njeni inteligenci in izkušenosti — in vse mora občutiti, kar se vrši tam in okrog, kjer iz ljubezni poraja duša slično kakor njiva, kadar se orje, mlade, črne, rodovitne brazde. Brez varne gospodarske eksistence v svrho zakona ni popolne ljubavne harmonije. ^ Navadno pa je na tem božjem svetu tako, da je tam, kjer je mnogo bogastva, navadno malo resnične ljubezni. Zakaj tam, kjer se košati izobilje, ženska duša največkrat ne občuti nujnosti, gledati in skrbeti na vse strani, a ravno skupne misli, čuvstva, skrbi tesno spajajo sorodne duše. Razkošje ustvarja lenobno razpoloženje auto-dame, katere duševnost, ako naj ostane neomadeževana, doživlja dostikrat le formalnosti zakonske uljudnosti, prave ljubezni pa ne doživlja ali pa le kratek čas. Olja ni, da ga eden ali drugi izmed zakoncev priliva v napol ugaslo žerjavico. Ko je polje zorano, zrnje posejano, je treba še solnca in dežja in mnogo drugega blagoslova skrivnostne prirode. Proti vsem onim nesrečam, ki te lahko zadenejo v zakonu nenadejano in nepreračunljivo, nimaš moči, da se jih ubraniš. Ali so v naprej jasni vzroki, ki ti bolj ali manj prijetni zakonski jarem priskutijo, srečo zakona ovirajo ali celo izključijo. Nujno je torej potrebno spoznati vse one poglavitne momente, ki že v naprej skrivajo kali za zlo bodočnosti. So to nekateri patološki pojavi na tvojem in tvojega bodočega moža telesu ter gotove slabe poteze v značaju moža in tebe. Naj v naslednjem naštejem poglavitne vzroke, ki zamorejo roditi mnogo zakonskega gorja. Zadovoljnost in sreča zakona je mnogokrat odvisna od otrok. Ako je v takšnih slučajih gotovo, da dece ne bo — pa naj bo potem vzrok pri moškem ali ženski — ne sklepaj zakona razen, če se nista poprej z zaročencem povsem jasno sporazumela, da se vzameta kljub tej resnici. Duševne bolezni, ki se navadno podedujejo na potomce, naj zakonsko zvezo povsem izključujejo. Neke vrste teh bolezni nemedicinskim krogom ostainejo prikrite. Treba je ^cirej sodbe zdravnika, predvsem psihiatra. Duševne bolezni, obstoječe že pred poroko, kasneje lahko služijo kot vzrok ločitve zakona. Pijanca, pa tudi k pijančevanju nagnjenega, ne jemlji za moža! Življenje ti bo pri njem postalo priskutno, otroci bodo lahko duševno in telesno manjvredni in še cela vrsta drugih nesreč se more dogoditi. STRAN 26 ŽENSKI SVET LETNIK III. Bolezni, ki nosijo v sebi kal smrti, naj ti bodo povod za najresnejši premislek, predno se odločiš za zakon. Ravno tako naj ti bo živčna slabotnost pri tebi ali zaročencu resen memento, da je treba globokega preudarka, preden se poročiš. V obče, kar se tiče telesnih pomanjkljivosti, bodi izredno previdna pri njih prikrivanju, ket to je zelo običajen povod za uničenje privlačnosti med možem in ženo. Mnogo bolj pametno je, da si v tem pogledu čisto odkritosrčna, saj zato lahko na drugi strani podvojiš spretnost, ženski že napol prirojeno, da se storiš prikupno in prijetno, pozornost vzbujajočo, tako v eleganci besede in sploh obnašanja, v okusnosti izbire obleke in načina oblačenja, v iznajdljivosti tvojega duha, ki se tiče umetnosti bodoče žene, gospodinje, matere. Kakor telesne hibe znajo biti tudi grde poteze v značaju povod za uničenje lepote in sreče zakonske zveze, tako prevelika skopost, odurnost, mračnost, površnost in lahkomišljenost, jezavost, strastnost narave, nagnjenje k hudi ljubosumnosti itd. Ne delaj tudi napake, ki je pri naših dekletih takorekoč v krvi, da namreč slepo in naivno zaupajo bližnjemu moškemu. Moškemu ne veruj, dokler ga nisi glede sedanjosti in preteklosti spoznala v intimnosti njegovega duševnega življenja. Za svojo osebo nisem prav nič navdušen za naziranje, da je boljši slab ali nesrečen zakon ko ne-zakon. V najskrajnejšem slučaju bi dopustil, da ta ali ona ženska vsled svoje posebne narave riskira nekaj več ko druge, toda na svojo lastno odgovornost. Glede bistva in smisla zakonske zveze se resnična medicinska znanost in obča, predvsem pa 'krščanska morala popolnoma ujemata. Zato n/a nasedaj, kakor se to največkrat okrog nas dogaja, glupim frazam, ki trdijo nasprotno in ki so samo izraz plitve orientacije v teh vprašanjih in izraz nevzgojenih ter zato nebrzdanih mladih želja. Spolno občevanje izven zakona je vselej vulkan, ki rodi najtežje in najbolj žalostne posledice, bodisi takoj, bodisi kasneje. V najmilejšem slučaju povzroči, da za bodočnost izključuje ljubezen in zakon takšne oblike in vsebine, ki bo vredna tega imena. Poglavitno je, da naš mladi svet, ženska kakor moški, ta jasna in nepo-rušljiva načela uvidi in iskreno priznava. Tudi kljub temu bodo ti principi prekršeni zdaj tu zdaj tam, kri, živci in moralni, nazori so pač različno živahni in čvrsti. Toda človeku bo potem žal in bo dobro znal, da je vsa nesreča nastala le vsled hipne odpovedi lastne volje. Te vrstice so napisane kot skromen prispevek k splošni orientaciji v teh vprašanjih, kakor si jih kot moški in zdravnik želim, da naj bodo v principu rešena, zlasti z ozirom na dejstvo, da delajo mnoge mlade ženske napram moškim v tem pogledu vedno iste pogreške in sicer sebi v škodo. Vi pa, velespoštovana urednica, ste mi pred časom pisali, naj pišem za «.Ž. S.» kaj poljudno-medicinskega. Ali težji grehi se pri nas delajo na drugem polju, zato se mi zdi bolj prav, da podiramo zmote najprej na korenini in deblu, potem šele na vejah in vejicah. LETNIK III. ŽENSKI SVET STRAN 27. IZVE NAŠE DELO. Razstava ženskih ročnih del «Splošne