Poštnina plačana v gotovini
Cena 2.— din
GLASILO  O SV O BO D ILN E FRONTE O K RAJ EV ČRNOMELJ,  N OV O  MESTO  IN TREBNJE
Leto I.
Stev. 32.
Novo mesto, 30. septembra 1950
Izhaja tedensko
DELEŽ DOLENJSKE pri vpisu
--—- ii. ljudskega posojila
Narodi Jugoslavije so z zmagoslavnim vpisom II. ljudskega posojila zabeležili novo zmago in dali dokaz neomajne vere v bodočnost, katero jim kuje državno vodstvo s Komunistično partijo na čelu.
Tudi okraji Novo mesto, Črnomelj in Trebnje so z vpisom povedali, da ne stoje ob strani mogočne gradnje socializma. Vzemimo za primer le novomeški okraj. Deset milijonov posojila tega okraja je deset milijonov utripov srca v zdravem telesu in deset milijonov resnic lažnikom z vzhoda in zapada, ki skušajo že vedno iz zavisti, zlobe ter ljubosumnosti zavirati korake narodom Jugoslavije.
Če vzamemo prvo ljudsko posojilo v novomeškem okraju in ga primerjamo z drugim, vidimo, da je skoraj štirikrat prekoračeno. Tako je tudi s prebivalstvom na Dolenjskem: njegova politična zavest, njegova vera v prihodnjost in njegovo zaupanje v socializem je v tem času "tudi štirikrat prekoračeno od leta 1948.
Pred vpisom in med samim vpisom II. ljudskega posojila smo se med seboj še bolj spoznali. Marsikatero važno in zamotano gospodarsko in politično vprašanje smo razčistili na sestankih, v razgovorih, na proslavah in pri delu. Vprašanja in odgovori se niso še nikdar tako kresali kot to pot. Res je, da so naši trije okraji daleč presegli prvo posojilo, niso Pa izpolnili svoje plana. Vzrokov za to je več. Same priprave za posojilo niso potekate tako, kot bi bilo treba. Vse preveč površnosti je bilo po nekod pri določevanju vpisnih komisij in tudi vaški aktivi niso povsod tako delali, da bi lahko pričakovali uspeha. Pomoč okrajnih aktivistov je bila marsikje na vasi dobra, drugje slaba. Rezultat vpisa še danes kaže na vse te napake. Naj nam služijo v bodočnosti, da bomo še tisto malo sneti, kar Je je ostalo v naši skupnosti, odvrgli in brez nje, ki nas samo ovira, nadaljevali veliko delo za naše dobro.
Lepih primerov zavednosti našega kmeta, delavca, nameščenca je polno Prgišče, in so primeri, kakršnega je dala Mikličeva Vida i/ Št. Jurja: »Rajši vržem denar v stranišče, kot pa ga vložim v Posojilo!« in njen brat, ki ni dovolil, da Pribijejo na njegovi hiši plakat o Ljudskem posojilu, izgube, kot milnat mehurček na toplem junijskem soncu.
Deset milijonov v novomeškem okraju 1,1 še več v trebanjskem in črnomaljskem okraju pa naj nam bo vzpodbuda k bodoče. Na lastne sile naslonjeni bomo •|rpnie naše težke, toda plemenite poti, aće prenašali, vse do lepšega jutrišnje-Ra dne!
jvj^i, ki smo vpisali ljudsko posojilo, ne j^rno priznanj. Priznanje nam bo dala Ročnost; ne bo pa napak, če s prstom kažemo nekaj sličic, ki zgovorno pri-a]0 o delu in pa nedelu vseh odgovor-
nih za uspeh II. ljudskega posojila na Dolenjskem.
NA KARTALJEVEM SO SE SLABO POSTAVILI
Prav na kratko lahko zapišemo: če bi vpisne komisije posnemale kartaljevško, bi v našem okraju zbrali morda samo stoti del posojila. Devet vpisnikov, od teh 6 kmetov, po tisočaka — to je odziv Kartaljevega na klic države za vpis drugega posojila ...
Pomislimo samo tole: od leta 1941 dalje so bili številni prebivalci Kartaljevega in tamkajšnje okolice vsak dan pripravljeni žrtvovati glavo za Osvobodilno fronto in naš narodnoosvobodilni pokret. Ob agrarni reformi leta 1943 so ob življenjski nevarnosti hodili obdelovat dodeljeno graščinsko zemljo kljub grožnjam belogardistov in okupatorjev. Revščine, ki je pred vojno razsajala v njihovih vaseh, ni več. Otroci hodijo v razne šole, zaslužka je v najbližji okolici kolikor hočeš, nekoč pa so hodili za deset dinarjev daleč naokoli prosjačit za delo. Med vojno so bili — razen nekaterih izjem — z dušo in srcem za partizansko oblast, danes, v četrtem letu petletke, pa se je njihova zavest začela ustavljati ob nekaj tisočakih ...
So krivi ljudje v Kartaljevem za to? Napačno bi bilo metati vse v en koš. Marsikaj pa nam pove dejstvo, da se je n. pr. predsednik krajevnega odbora OF odločil za vpis posojila šele na dan, ko se je vpisovanje že zaključilo. Največji kmet v kraju, ki je prodal samo v zadnjih mesecih za več kakor 60.000 dinarjev pridelkov, je vpisal 1000 din. Predsednik KLO samo tisočak. Kmet, ki dobiva lepe denarje za mleko, je člane komisije celo nagnal skozi vrata. Odborniki KLO in množičnih organizacij niso dali vzgleda — ljudje pa so upravičeno spraševali:
»Koliko pa so ti vpisali?«
Malo — ali pa nič, to je vedela vsa vas. Zato v Kartaljevem ni bilo uspehov. Se zavedajo odborniki OF in KLO te svoje odgovornosti? Krivda za neuspeh posojila, polovičarske odkupe in še za marsikaj leti nanje.
POZNO PRIZNANJE IZ PREČNE Na seji izvršnega odbora OF so razpravljali o posojilu. Bilo je na dan, ko se je vpisovanje že zaključilo. Na vprašanje, kaj so pokrenile množične organizacije v Prečni, da bi dosegle lepše uspehe, je prečenski delegat dejal:
»Malo. Niti jaz, niti člani komisije nismo tako delali, kakor bi bili morali.«
Po točj zvoniti pa je prepozno, pravijo.
V AJDOVCU JE KOMISIJA DELALA 72 kmetov je vpisalo v Ajdovcu in njegovih vaseh 106.000 dinarjev. Krajevna komisija je šla do kmetov in jim po-
vedala, da z vpisom posojila krepijo tudi svoja gospodarstva. Samo v Podlipi so vpisali 26.000 dinarjev, več kakor prenekatera bogata vas na šentjernej-skem polju. Celo tistih šest, sedem izjem, ki so stale v začetku ob strani, si je premislilo: sami so prihiteli zadnje dni h komisiji in vpisali primerne zneske. Navzlic delavnosti komisije v Ajdovcu pa je treba zapisati, da se je pri marsikaterem večjem kmetu prehitro zadovoljila s tisočakom. Lahko bi dosegla številko, ki je bila za Ajdovec predvidena.
NIKOMUR NE DAMO NAŠE LJUDSKE DRŽAVE!
Tako sta dejala Praznikova v Gornjem Križu pri Žužemberku, ko sta podpisala posojilo. Stara sta oba čez 60 let, pa nista oklevala. Vse bi dala za državo, saj sta doživela okupacijo in vesta, kaj pomeni svoboda. — V Žužemberka se je postavil Jože Smrke, tajnik Zveze borcev. Zbral je pri članih organizacije za 68.000 dinarjev posojila. Dobro so delali v komisiji tudi cestar Benčič, Mežnaršič iz Velikega Lipovca in okrajni aktivist Jože Jakič, ki so znali ljudem razložiti, da je posojilo merilo naše zavesti. Ne moremo pa tega reči za Franca Lavriča, ki je šel kot aktivist v Lipje in Gradcnc, pa je že v dolini dejal, da bo v vasi dobil le tisoč dinarjev. Mislil je bolj na lickanje koruze, ne pa na posojilo. Številka posojila ustreza njegovemu »delu«.
IZVRŠNEGA ODBORA OF SLOVENIJE
Tlakovali
BODO STROKOVNJAKI
Pred kratkim so se zbrali na MLO v Novem mestu tovariši, ki naj bi sestavljali tehnični štab za tlakovanje ceste. Strokovnjaki tov. inž. Dušan Grum, direktor »Pionirja«, in tovariši Gabrijelčič, inž. Grein, Peček in Franc Colarič, za MLO tajnik tov. Franc Zagore in tovariš Slavko More, v. d. poverjenika za lokalni promet in Vinko Bele, direktor »Krke«, so razpravljali o delu, ki je tik pred nami. Prvi vagoni granitnih kock so že v Novem mestu. Posebna komisija treh strokovnjakov iz Ljubljane si je medtem ogledala načrt za tlakovanje ceste, ki je bil odobren in se naslanja na stari načrt iz leta 1940. Pod tlakovanim cestiščem skozi samo mesto bo treba obnoviti, delno pa na novo zgraditi kanalizacijo, hkrati pa bo treba pregledati vodovodno omrežje. Vse to bo zahtevalo ogromno dela, pri čemer pa so obljubili navedeni tovariši izdatno pomoč. Podjetje Pionir bo pomgaalo tudi s stroji in orodjem., kar pa je glavno, je dobra volja tovarišev, ki jim je napredek mesta prav tako pri srcu kakor vsem ostalim prebivalcem Novega mesta.
Vendar pa — tehnični štab ne bo mogel delati brez dobrega organizacijskega dela političnega štaba! Te dni smo že lahko opazili, da so vozniki začeli odlagati granitne kocke kar sredi ceste, ker ni bilo ljudi, da bi kocke sproti zlagali na za to določen prostor. Nujno bo, da se mestni odbor OF skupno z vsemi ostalimi forumi tesno poveže in pripravi pravočasno vse potrebno za uspešno prostovoljno delo.
Na nas vseh, prebivalcih mesta, pa je odgovornost, da bomo na razpolago pri prostovoljnem delu in uresničitvi tega velikega načrta! Drugi nam mesta ne bodo očistili, niti tlakovali. Zato — z množično udeležbo na prostovoljno delo!
NA ŠESTMESEČNO TEKMOVANJE
V POČASTITEV DESETLETNICE USTANOVITVE OF
Da bi slovensko ljudstvo čimbolj častno proslavilo deseto obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije, je Izvršni odbor OF Slovenije na svoji seji 13. septembra 1950 sklenil pozvati vse svoje članstvo, frontne organizacije in delovne kolektive v LR Sloveniji, da^v počastitev desetletnice Osvobodilne fronte okrepe svoje delovne sposobnosti za izpolnjevanje nalog, ki so potrebne za nadaljnji razvoj ter za politično in gospodarsko moč naše domovine.
Izvršni odbor OF Slovenije vabi vse delovne kolektive, organizacije OF in posamezne člane, da se udeleže velikega tekmovanja, ki bo od 1. oktobra 1950 do 31. marca 1951 za dvig naše proizvodnje, pospešitev vseh ostalih nalog naše petletke in okrepitev organizacijske ter politične moči Osvobodilne fronte.
Odraz te aktivnosti naj bo še bolj kot doslej vključevanje frontovcev v dosledno borbo za izpolnjevanje nalog petletnega plana, katerega izpolnitev bo v
letu, ko bomo proslavljali desetletnico OF. Zato naj bo čimveč frontovcev in delovnih kolektivov, ki bodo izpolnili petletni plan do desete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte.
Vse frontne organizacije naj še nadalje usmerjajo svojo dejavnost v dosego političnega, organizacijskega, gospodarskega in kulturnega dviga svojega kraja. Postanejo naj še močnejša politična središča in s tem trdna opora organov ljudske oblasti. To tekmovanje naj da čim .več vzpodbude, čiin več uspehov za čimprejšnjo zmago v naši veliki bitki na notranji in zunanji fronti.
Ob zaključku tega šestmesečnega tekmovanja bodo posebne komisije OF ocenile uspehe delovnih kolektivov, frontnih organizacij in posameznikov ter predlagale častne nazive, odlikovanja in nagrade, ki bodo razdeljene zmagovalcem ob proslavi desetletnice Osvobodi ne fronte.        Izvršni odbor OF Slovenije
Stran 2
>DOLENJSKI L I S T <
Stev. 32
„JćaK v (taščo p obdajte. . . "
NEKAJ O ŽIVINOREJI
Letošnji slab pridelek sena in otave, kakor tudi detelje dela velike skrbi većini naših živinorejcev. Trdovratna suša od maja dalje je povzročila, da je bil prvi odkos sena, kakor tudi otave zelo slab. Poleg tega je trava še prezgodaj dozorela in so mnogi kmetovalci zaradi pomanjkanja delovne sile kosili bolj pozno, kar je zelo znižalo hranljivo vrednost krme- Tudi odkos, otave ni mnogo boljši, ker je suša preveč uničila travno rušo in tudi padavine v avgustu niso mogle izboljšati pxi_ delka. Ravno tako je tudi kvaliteta zelo slaba, ker so se v času suše preveč razrastli razni pleveli, ki na nekaterih travnikih predstavljajo nad polovico količine krme.
NADOMESTEK KRME
V posameznih KLO so si posamezni kmetovalci zagotovili delno kritje primanjkljaja krme s setvijo krmnih rastlin po strniščih. Kdor je sejal koruzo za zeleno krmo ali mešanico koruze z ajdo, prosom in sončnicami, bo občutni primanjkljaj krme kril z zeleno krmo, ki se je prav dobro razrastla. Zaradi občutnega pomanjkanja krme pa mora, vsakdo misliti na to, da se bo letos čim bolj pravilno izrabila razpoložljiva paša in da se bodo čim bolj gospodarsko uporabila raz-n?i krmila, ki v običajnih letih večkrat pri gospodarstvu propadejo.
SILAZA — KISLA KRMA
Ze večkrat so bili objavljeni razni članki v »Kmečkem glasu« in dnevnem časopisju o veliki vrednosti silaže — kisle krme. V zadnjem »Kmečkem glasu« št, 35 z dne 30. avgusta t. L so bili objavljeni načrti in navodila za graditev lesenih silosov. Kdor ima večje količine zelene krme in razpolaga z lesom, naj dobro prebere članek — »Leseni prenosljivi silos« in ga bo mogoče čitanje tega članka pripravilo do tega, da bo zgradil leseni silos. Kdor je pa, že imel silos in je krmi! živino s silažo pa že zna preceniti vrednost silaže. V kolikor bi se posamezniki odločili za graditev lesenega silosa, lahko dobe načrte in potrebna pojasnila pri po-verjeništvu za kmetijstvo OLO.
Silos lahko napolnimo z razno krmo. Zato uporabljamo zeleno koruzo, koruznico, zadnji odkos detelje in otave, strniščno deteljo, listje rajnih okopavin, — piese korenja, repe in tudi še zeleno krompirjevo cimo- Po kisanju v silosu dobimo tako iz raznovrstnega materiala prvovrstno krmo, katero živina rada žre. Prednost silaže je tudi v tem, da krma, ki smo jo dali v silose obdrži svojo hranljivo vrednost kot zelena krma in dosežemo s tem, da pozimi krmimo s silažo, isti uspeh, kakor ko polagamo žrtvini zeleno krmo. Dvig proizvodnje mleka v zimskih mesecih je nemogoč brez uporabe silaže. Priprava silaže je enostavna. Ves material, ki je namenjen za silažo zrežemo na slamoreznici in ga sproti dloforo' sthčimo v silosu. Krma, ki jo sHiramo, mora biti primerno vlažna in sicer tako-, da se pest navlaži, če jo stisnemo. Ko zrežemo vso krmo, silos neprodušno zapremo' s tem, da na sloj plev damo zemlje in vse skupaj zabijemo z ilovico. Zasilne silose si lahko napravimo sami tako, da izkopljemo primerno jamo na terenu, kjer ni podtalne vode. Način siliranja je skoraj isti, kakor ko v zasipnice vlagamo n. pr. repo. Pri siliranju ne sme priti s krmo v dotik zrak in zaradi tega mora biti silaža zrakotesno zaprta.
Vsakomur pa, ki ima namen drugo leto sejati koruzo za zeleno krmo, priporočamo setev oljne repice, ker bo lahko po žetvi oljne repice posadil koruzo, ki bodo jeseni že mlečno zrela.
ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA ŽIVINE
Zaradi pomanjkanja krme bo marsikateri živinorejec prisilen ^ekom l letošnje zime zmanjšati stalež goveje živine. Pri oddaji živine naj vsakdo dobro premisli, kaj bo oddal. Prvenstveno naj gre iz hleva ona živina, katero bi zaradi starosti morali oddati mogoče že drugo leto. Nujno je, da zadržimo v hlevu zlasti mlado živino, katera nam da največji prirastek v mesu, ker le tako bomo lahko v prihodnjem letu zopet prišli do normalnega staleža živine. V zakol ocld;ijaijte predivnim isttairejše vole, krave in od mlade živine samo ono, ki ni uporabna v plemenske svrhe-
VZREJA  IN VZDRŽEVANJE PLEMENJAKOV
Za dober uspeh živinoreje in izboljšanje kakovosti so osnova dobri plemenjaki. Na licenciranju plemenjakov v letošnji jeseni smo lahko ugotovili, da KLO posvečajo vse premalo pažnje vzreji in vzdižaVanju ole-menjakov- Kakovost plemenjakov y: u-jč povprečjem in tudi jih ni dnvo,.i z n. i m na število krav in. telic Na 70—100 krav in pod 1 leto starih telic mora biti zagotovljen
vsaj 1 r:lemenj;jk. Se slabše glede stanja merjascev, h jkv je primanjkljaj po številu zelo občuten in tudi v pogledu kvalitete ne zadovoljujejo. V kratkem času bodo organizirani sejmi za plemenske bike, kjer bodo odkupljeni licencirani plemenjaki za potrebe vseh sektorjev. Dolžnost KLO je, da za-gotove živinorejce, ki bodo prevzeli bike v oskrbo. Rejcem licenciranih plemenjakov morajo KLO po uredbi o oddaji žit pustiti dovosl krepkih krmil — ovsa, ječmena in koruze — po navodilih, ki so jih prejeli od poverjeništva za kmetijstvo. S tem, da; KLO razbremeni oddaje navedenih žit rejce plemenjakov, ne bo več rednih pritožb od strani prejcev plemenjakov, da nimajo krepkih krmil. Zadostno število plemenjakov bomo obdržali le, če bomo rejcem plememjakov tudi zagotovili krepka krmila. V kolikor so posamezni KLO že upoštevali razbremenitev pri oddaji ovsa in ječmena, naj sedaj pri oddaji koruze puste rejcem manjkajočo količino. Z rejci plemenjakov naj pa istočasno* sklenejo pismene pogodbe, da bodo držali plemenjake vsaj 1 leto.
Se na eno napako bi lahko tu opozorili živinorejce in to je oddaja plemenske živine v zakol. Večkrat se dogaja in to je skoraj reden pojav, da se na odkupna mesta pripelje plemenska živina. Kot vzrok, da se kolje plemenska živina, se navaja v glavnem odkupna podjetja ali pa KLO. V resnici pa lahko ugotovimo, da je tu napaka pri živinorejcih samih. Vsakdo je prejel v odločbi obvestilo, v katerem času naj odda klavno živino. Tako je dana možnost onemu živinorejcu, ki ima, v hlevu samo plemensko živino, da jo pred oddajo v zakol lahko zamenja s klavno živino. Zamenjavo lahko izvrši s sosedi, ki imajo večje število slabše1 živine in za katero ni nobene škode, če bo' zaklana. Z zamenjavo se bo okoristil oni živinorejec, ki ima slabo živino', kakor tudi živinorejec, ki ima plemensko, živino.
ŽIVINOREJSKI ODSEKI
Zamenjavo lahko vrše živinorejci tudi na sejmih. Vsak živinorejec lahko proda plemensko živino in če potrebuje klavno živino, si jo lahko, tudi kupi. V kolikor zamenjave ni mogoče izvršiti v sami vasi, se lahko izvrši z živinorejci v sosednjih KLO. Lepo nalogo lahko prevzamejo živinorejski odseki pri Kmečki zadrugi, kjer bi posredovali zamenjavo živine. V tem pogledu so bili ti odseki do sedaj nedelavni in je treba njihovo delo poživiti. Kjer ti odseki obstajajo,, naj bo njihova prva skrb pravilna odibira živine. — Vodstvo živinorejskega odseka mora poznati razmere na svojem področju in poznati v živinoreji vsakega posameznika, da bo lahko svetovalo zamenjavo. Glede časovnih oddaj naj se pa oni živinorejci, ki trenotno nimajo na razpolago žival za zakol, posvetujejo s KO, ki bo lahko posredoval, da bo oddal živino v zakol drugi živinorejec. Ce bo KLO ali zadruga dosegel zamenjavo živine in preprečitev oddaje plemenske živine, bo storjen velik korak naprej.
Lepa in dobra živina je ponos živinorejca. Oddaja plemenske živine v zakol je nepotrebno uničevanje živinskega fonda in to zniževanje staleža plemenske živine hromi celotno proizvodnjo. V bodoče se ne smejo ponavljati napake, da. bi KLO izdajali potne liste za plemensko živino, katera, bi odšla v zakol. Oddaja bikov za zakol, ki so licencirani in imajo dobre ocene, je zabranjena, ker bodo odkupna podjetja, vračala plemenjake. Licencirane bike smejo živinorejci oddajati v zakol le s pristankom okrajnega poverjeništva za kmetijstvo. O. V.
Seja Izvršnega odbora OF
okraja Novo mesto
Izvršni odbor okmjnega odbora OF Novo mesto je na svoji seji dne 19. t. m. razpravljal o uspehih in pomanjkljivostih dela organizacij OF v okraju pri vpisovanju II. ljud sikega posojila, o volitvah ljudskih inšpektorjev in o stanju v krajevnih in vaških odborih OF. Med drugim je sklenil, da bodo volitve v krajevne in v?ške odbore Osvobodilne fronte v nedeljo, dne 19. novembra T950. — Razpravljal je nadalje o tekmovanju frontnih organizacij in delovnih kolektivov v počastitev 10-letnice Osvobodilne fronte Slovenije in sprejel ustrezajoče sklene.
Izvršni odbor OF okraja Novo mesto poziva vse člane plenuma Osvobodilne fronte, da takoj pričnejo z utrjevanjem osnovnih frontnih organizacij fh da s sedanjimi krajevnimi in vaškimi odbori OF začenjajo pripravljati volitve ljudskih inšpektorjev in novih odbornikov KO in VO OF.
Sekretariat okrajnega odbora OF'
Tako odgovarjajo v teh dneh kmetje v ako_ lici Prekope, Gradišča, Skocjana in drugje, kjer še niso oddali svoje obveze v žitu, od-kupovalcem in jih hočejo prepričati, da nikakor ne morejo izpolniti svojih dolžnosti do države in do ljudi, ki nimajo zemlje, jesti pa morajo prav tako kakor kmetje vsak dan.
Pisali smo že pred kratkim: poštenim kmetom, ki so izpolnili svoje obveze, čast ih priznanje — špekulantom pa kazen! Spet moramo pisati o tem, kajti odkup žita v našem okraju le slabo napreduje. Obtičali smo nekje nad polovico, mnogi krajevni odbori pa so se s tem že zadovoljili.
Kar poglejmo v Prekopo. Zakaj niso oddali veliki in bogati kmetje žita, živine, masti in drugih pridelkov. Ker so posnemali — odbornike krajevnega odbciia . . . Metelko, odbornik KLO Prekop*, je v Grobljah vpil in razsajal, da žita nima in da ga ne bo oddal. Crtalič, odbornik, ni oddal predpisanih količin žita. V Ostrogu pri Prekopi sta za »zgled« vaščanom Janez Gorišek in Franc Kuzma, odbornika KLO; tudi ta dva nista oddala žita po predpisu.
»Ce niso ti oddali žita, ga tudi mi ne bomo. . •« pravijo nekateri nezavedni kmetje in kažejo s prstom na odbornike. Med take kmete lahko štejemo bogatince Jordana, Ce-kulo, Uršulo Bučar iz Ostroga, Luštka iz Ledeče vasi, Rabzelja iz St. Jakoba in še nekaj drugih. Oddali so le nekaj žita, z ostankom pa špekulirajo.
»Morda bomo pa le ukanili oblast?« mislijo nekateri in javkajo, da žita nimajo in da bo stradala cela družina, ako bi oddali cele obveze.
»Ni žita!« vuijejo spet drugi, mo'čijo pa o tem, da so ga ponoči v sodih vozili preko Krke v krški okraj k znancem :u sorodnikom, drugi pa v zidanice in drugam . . . Mislijo, da ljudje tega ne vedo. Pa se motijo. Poštenjaki, ki so v redu oddali državi za delovne ljudi to, kar so pridelali preko lastnih potreb, sami obsojajo kmete špekulante . • _
Nekateri prebivalci bentijo nad Liparjem, ki jim včasih pred nosom zapre vodo. Pri vsej jezi. ne vedo, da je Liparjevo delo presneto odgovorno in da se lahko zahvalimo v tej suši le MLO, da je z vodo tako, kakor je. Pravilna časovna razdelitev odprte vode je bil edini izhod: iz letošnjega sušnega leta.
Teže je s prebivalci mesta, ki še nima;o v stanovanjih vode. Tudi v tem pogledu smo se premaknili z mrtve točke. To se je pokazalo s tistim dnem, ko je prevzel novomeški vodovod »v roke« tovariš Cigoj. Da se razširil vodovodna mreža, odkopavajo na Grmu med vojno v zemljo zakopane cevi, da jih polože tja, kjer bodo opravljale svojo pravo nalogo.
Zavedni frontovci in člani sindikalnih podružnic so v začetku del pri odkopuvanju cevi na Grmu pokazili veliko vnemo in volje, da pride mesto čim prej do razširitve vodovodne mreže. Delo je vidno napredovalo, danes pa, ko stojimo tik pred izkopom, ko imamo Je nekaj desetin metrov cevi še pod zemljo, je pa vedno manj prostovoljcev na Grmu. Vzrok in krivda ni pri mestnem vodovodu, pač pa, pri sindikalnih podružnicah in pri frontovcih samih. Vzemimo za primer
»Kar poglejte v kaščo, pa boste videli, da žita nimam!«
Tako je zatrjevala Marija Luzar v Prekopi odkupovalcem in jih vabila v žilno shrambo. Seveda je pravočasno skrila višek pridelka, v skrinjah pa pustila samo žilo za seme in nekaj mernikov za prehrano družine za celo leto! Pa se je uštela. Odkupovalci ji niso nasedli. Poleg žita so odkrili pod kozolcem v sodu še štiri na pol ustrojene goveje kože...
Crni zakoli so se posebno udomačili v Prekopi. Na okraju se kopičijo prošnje in pritožbe, da živine v Prekopi ni, zdaj pa so odkrili cel kup gospodarstev, kjer so v zadnjih mesecih na debelo in črno kiali! Niso redke hiše. kjer sta šla pod nož kar po dva pitana vola in še tele. Najdene kože govorijo dovolj prepričljivo, da takemu javkanju ni treba nikdar verjeti. Kože pa, da so »črni mesarji« imeli največ zaščite spet pri nekaterih odbornikih krajevnega! odbora. Pri črnih zakolih narfireč niso manjkali odborniki Kuzma, Metelko in Gorišek .. .
»Dober vzgled vleče«, pravi stari pregovor. Lahko bi rekli: slab še bolj. . .
Ob takem gospodarstvu nekaterih krajevnih odborov ni čudno, da odkupi žita, mesa, masti, mleka in drugih pridelkov niso v redu. Mar naj država delavce in nameščence, ki delajo za skupnost prav tako trdo kakor naši kmetje, hrani z obljubami in s polovičarsko izpolnjenimi odkupi? Preskrba je danes eno najkočljivejših vprašanj. Na to naj mislijo krajevni ljudski odbori, ki so v tem pogledu še vedno mlačni.
Spekulanti, ki svojih dolžnosti do ljudske države nočejo razumeti, pa se bodo zagovarjali pred sodišči za svoje škodljivo delo- — Kazni bodo ostre, a pravične.
Za, sovražnike delavskega razreda, ki so se ponekod vrinili v ljudske odbore, pa velja klic vseh poštenih ljudi: ven s špekulanti!
Za boljšo preskrbo in prehrano
Z željo, da bo prebivalstvo Novega mesta čim bolj preskrbljeno, z dobro,, zdravo in okusno hrano, je MLO v zadnjem času napravil nekaj pomembnih in uspešnih korakov v tem pogledu.
Obračun z zaostalo in današnjemu času v nobenem pogledu odgovarjajočo mestno pekarno, je bil temeljit. »Brezova metla« je zmetala s ščurki vred iz stare pekarne že smešne peči in vseh tistih tisoč opravkov, ki jih ima delavec pri zastarelih napravah, ter namestila dve moderni parni peči s kopalnico, ki je pri pekih nujno potrebna, in s številnimi drugimi rečmi, ki bodo koristile, da bodo odjemalci prejemali boljši in okusnejši kruh.
Notranjost pekarne mora še tako razvajenega človeka razveseliti, saj mu dokazuje, da je skrb MLO Novo mesto za prehrano prebivalstva res velika. V tej novi pekarni manjkajo le še mesilni stroji. Tudi to vprašanje bo po zaslugi dejavnosti odgovornih kmalu rešeno. Vse bo tako, kot treba "in tudi dobre volje samih pekov in uslužbencev, ki delajo in strežejo v prodajalni, ne bo manjkalo!
Po dolgem času vidimo našega znanega peka, tovariša Staneta Vovka nasmejanega in dobre volje; prepričani smo, da bomo kmalu videli isti zadovoljni izraz tudi na obrazih Novomeščanov, ki bodo odhajali iz pekarne z boljšim in okusnejšim kruhom.
TUDI VODA NE BO DELALA HUDE KRVI
NOVEGA MESTA
šestdesetletnega upokojenca Lenčka, ki je vedno pri tem delu, za zgled- Ce bomo šli po
njegovi poti in po poti številnih drugih, bomo imeli kmalu cevi nad zemljo in s tem bomo krepak korak naprej do razširitve vodovoda. Dejstvo, da ima novomeška mladina pri tem delu najmanj zaslug, je težko in prav nič razveseljivo.
Ocvrti piščanci ne padajo z neba, pravi naš pameten ljudski izrek. Držimo se ga, pa bomo tudi z vodo kmalu »na konju«.
Ne bo napak, če povemo še nekaj o naših stanovanjskih vodovodih in podobno. Marsikje v hiši je poitrehno popravilo vodovoda, manj>-ka to ali ono, nikjer pa ni človeka, ki bi zaposleni gospodinji popravil pokvarjeno, pipo ali cev. Res, težko je! Da ne bomo le preveč nejevoljni pri vseh teh nevšečnostih, po-glejmo v mestno podjetje »Vodovod«, ki je z vso resnostjo tudi te zadrege vzelo v svoje roke Zaenkrat sta pri tem podjetju le dva strokovnjaka, ki pa še od daleč ne zmoreta vseh popravil. Teh pomanjkljivosti bo kmalu konec Pri podjetju vzgajajo mlad kader, ki bo vrzel izpopolnil in ni tako daleč dan, ko bo gospodinja lahko zavrtila telefon ali pa stopila k »Vodovodu«, da pokliče strokovnjaka, 'ki ji bo popravil pokvarjeno stvar. Tako bo! Manj godrnjanja, več razumevanja in pripravljenosti, da tudi sami nekaj doprinesemo h gospodarskemu dvigu mesta, pa bo vse lepše teklo, kakor danes.
ZE VESTE?
Oče Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik, so marsikatero veselo zakrožili. Med njimi tudi tisto,: Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel ... Dolgo je od takrat — stoletje in več. In glej pot pevčeve usode. Prav zadnje dni je ta pesem postala himna — abonentov črnomaljske menze! Cisto zares. Vodnik bi bil gotove* ponosen, če bi to zvedel. Pesem so poetično nadarjeni abonenti v Črnomlju samo malce obrnili. Takole se glasi: Kdo rojen prihodnjih — bo meni verjel —, kaj z mano je v menzi —> upravnik počel!... Uprava menze ima pravcato zalogico prekoristnih novotarij. Ena je, na primer, tale: vzameš blok samo za deset dni (drugih dvajset boš kje zunaj na terenu), menza ti pa hladnokrvno pobaše celo živilsko karto R-l. Baje sodijo v upravi menze, da je tisti R-l kratica, ki pomeni: Rabimo!
Stev. 32
>DOLENJSKILIS T c
Stran 3
Internat »MAJDE ŠILČEVE" v Šmihelu
Z začetkom pouka v naših šolah se je življenje v našem mestu dokaj spremenilo. Mladost tudi starejšemu človeku prinaša v razoran obraz nekaj novega, življenjskega. Gledajoč mladino, ki obiskuje osnovne šole, gimnazijo, učiteljišče in ekonomski tehnikum, se človeku nehote postavi vprašanje, kako je z njo, kako se uči, kako je z njeno prehrano in kje stanuje. Rešitev tega vprašanja, ki nas vse zanima, jc z dobro mero razvozljan z domom »Majde Silčeve« v Smihelu, ki pod skrbnim in umnim vodstvom upravnika tovariša Jurčeca beleži z vsakim letom večje uspehe.
Ta dom sprejema v oskrbo mladino delavcev, malih kmetov in uslužbencev. Ti otroci so za mesečnino — 700 dinarjev — preskrbljeni s prehrano, stanovanjem, vzgojo itd. Najpotrebnejši — včasih pride otrok v dom le z eno garnituro perila, brez odeje — dobijo v domu vse- Med letom se takim razdeli tudi obleka.
Letos je dom sprejel 350 otrok. Streho so našli tudi učenci iz okrajev: Trebnje, Krško, Kočevje, Črnomelj in ne samo iz okraja Novo mesto.  Ekonomskega tehnikuma in višje
gimnazije ni v vseh teh okrajih, zato se sprejemajo te dve šoli obiskujoči otroci tudi iz takih krajev. Obisk v tem domu zgovorno dokazuje, da je vodstvo zaupano pravim rokam. Spalnice so čiste, prav tako številne učilnice, jedilnice in kuhinja. Le s strani samih gojencev je opaziti, da se vsi ne zavedajo pomena čistoče. Odpadke sadja in drugih jedil je najti po vsem dvorišču in tudi na hodniku naleti človek kaj hitro na tako slabo spričevalo. Iz razgovora z upravnikom bomo zvedeli, da kljub vsem težkočam gre le lepo naprej življenje v zavodu,   samo . . .
Z vodo je včasih križ — mestno podjetje »Vodovod« je internatu obljubilo, da bo voda odprta v času umivanja, takrat, ko jo gojenci najbolj potrebujejo. Kijub tej obljubi ostane včasih res le samo pri obljubi, zato se uprava zavoda še enkrat obrača do »Vodovoda«, naj nikar ne pozabi, da je brez vode pri takem številu težko vzdrževati red in čistočo.
V šolskem letu 1949/1950 so dosegli gojenci tega zavoda v šolah 90%, uspeh. Uprava zavoda ni bila s tem zadovoljna. Ze to, da se gojenci, ki ne uspejo v šoli, nič več ne sprejemajo v zavod, je hud uaarec za otroka in
UKRADENA MLADOST
mm
			
			
%			
			
Ped gornjim naslovom smo objavili v 29. številki našega lista razgovor z
ameriško Slovenko Mery Andolškovo iz Mokronoga- Na prvi sliki vidimo
našok Micko, na desni pa njeno hčerko Slavko v zn?čilni maturantski obleki.
Mery je odpotovala nazaj v Ameriko, da se drugo leto vrne za stalno z vso svojo družino.
roditelje. Članom uprave v zavodu tudi ni lahko pri srcu, ko vidijo zaskrbljeno mater, ko ji ni sprejet otrok v dom. Zavedati se morajo vsi: otroci in roditelj, da je in bo dom le pridnim učencem odprt. Jasno in razumljivo je, da bo lenuhom zaprt.
Letos se bo skrb za gojence še bolj povečala. Štiri vzgojiteljice, ki bodo v zavodu odgovarjale, da se bodo gojenci resno poprijeti učenja, bodo tudi v stalnem stiku z upravami šol, ki jih gojenci obiskujejo. Sodelovale bodo pri šolskih konferencah, kjer bodo dobivale verno sliko dela posameznih učencev.
V zavodu je preskrbljeno tudi za razvedrilo. Imajo tri glasbene sobe, kjer se prebivalci tega koristnega zavoda lahko do mile volje izobražujejo v glasbi.   Za fizkulturo je
preskrbljeno na dvorišču, bo pa potrebno v tem pogledu storiti še korak naprej.
Vsak gojenec je moral pred vstopom v zavod skozi skrbne zdravnikove roke. Zdravniški pregled vseh gojencev je že v samem začetku onemogočil eni ali drugi bolezni, da se razpase v domu.
Dom, ki še nima zaenkrat lep zunanji videz, je v svoji notranjosti kar se da urejen. Ko pa bo dobil še prepoirebne omare in še nekaj drugih potrebščin, bomo imeli v domu res zgleden internat naše šolske mladine. Človeku kar dobro dene, ko vidi, da je v tej hiši, ki je včasih stregla le imovitejšim otrokom, vse polno otrok tistih, ki v preteklosti niti v sanjah niso mogli upati, da bo njihov otrok kdajkoli deležen tako visoke izobrazbe in tako velike skrbi od strani oblasti
SKUD „DUŠAN JEREB" na brežiškem festivalu
Drugega slovensko - hrvaškega festivala »Bratstva in edinstva« ljudske prosvete v Brežicah so se med številnimi 'Skupinami udeležili.tudi gledališki igralci, pevci in godbeniki novomeškega SKUD Dušan Jereb
Ze v soboto zvečer je novomeška gledališka družina prijetno presenetila nad 800 gledalcev v Brežicah. V ogromni Viteški dvorani je igrala Gogoljevo komedijo Zenitev in žela za umetniško izvajanje zasluženo^ dolgotrajno ploskanje. Zaradi tehničnih ovir na zasilnem odru žal naši igralci niso mogli igrati Desetega, brata, kakor je bilo dogovorjeno. Vendar pa je tudi duhovita Gogoljeva komedija gledalcem izredno ugajala in so prizadevanje igralcev toplo pohvalili.
V nedeljo dopoldne so se na koncertu zborov in godb člani našega sindikalnega kulturno - umetniškega društva spet postavili Oktet, ki je zapel (čeprav v oslabljeni postavi) tri pesmi, je bil na dopoldanskem koncertu najboljša pevska skupina. Poslušalci so
z navdušenim ploskanjem priznali visoke umetniško višino tudi orkestru, ki je zaigral Bachovo Pomladno prebujenje, Kellerjevo Veselo uverturo in marš. Po koncertu so navzoči izjavili, da je bil nastop orkestra pravi umetniški užitek.
Na popoldanskem delu sporeda naši igralci niso mogli sodelovati zaradi slabih zvez na povratku. Znova se je pokazalo, da bi bil v Novem mestu nujno potreben primeren avtobus, ki bi služil za prevoz ljudi in instrumentov- S takim prevoznim sredstvom bi lahko omogočili številna gostovanja na deželi. Pozimi in v dežju od igralcev in godbenikov ne moremo zahtevati, da bi se vozili na odprtih kamionih. Rast ljudske prosvete in zbližanje vasi ter mesta zahtevata vedno bolj, da se tudi to vprašanje čimprej ugodno' reši.
Na brežiškem festivalu pa smo pogrešali Belokranjce. Morda nam bodo ob priliki pisali o svojih uspehih in neuspehih? Zdaj o njih prav malo vemo.
Urednikov kotiček
Članom izvršnega odbora OF Novo mesto:
Ne pozabite na sklep zadnje seje, da bo vsak odbornik poslal enkrat na mesec članek o delu Fronte na svojem območju! Kdo bo prvi?
VUkovič Jsnez: Ah si pozabil na obljubo? Uredništvo zaman pračakuje tvojega spisa. — Oglasi se!
Poverjeništvu za kmetijstvo pri OLO Trebnje in Črnomelj: O važnih kmetijskih stvareh in vprašanjih nas s članki zalaga le Poverjeništvo za kmetijstvo pri OLO Novo mesto in Državna kmetijska šola na Grmu. Je pa to stvar vseh treh okrajev in ne samo novomeškega, zato pričakujemo tudi od vas, da boste s sodelovanjem pri »Dol. listu« pripomogli, da se v tem pogledu list kakovostno dvigne!
Vsem dopisnikom: Vsak dopis, ki resno posega v naše gospodarsko, politično, kul-
turno-prosvetno življenje, z največjim veseljem objavimo. Zgodi pa se. da nekateri dopisi zakasnijo in bi jih bilo nesmiselno objavljati. So pa tudi taki, ki vsebinsko ne ustrezajo ali so pa pisani prelahkotno, brez čvrstejšega prijema. Tudi takih ne objavljamo. Pisati kratko, vsebinsko močno in zajeti vsa tekoča vprašanja, naj bo osrednja stvar vsakega dopisnika. Nekateri dopisi, ki so dobri, tudi niso v celoti objavljeni, so pa izkoriščeni za uvodne članke, skupna poročila in podobno.
Naročniki, pišite v svoj list!
JCako g.oy.oJuš, to>v.G\il t
Jčako pilalf
Jezik ni samo nujno občilo, s katerim se sporazumevamo, temveč tudi največja duhovna vrednota naroda. Slovenski jezik se je v teku stoletij brusil in izbrusil do zavidljive Popolnosti, zato mu nikakor ne smemo z malomarno govorico in pisavo jemati bleska, ki odseva iz preproste, jedre govorice kmečkega deželana in iz stvaritev naših genijev od Prešerna do danes. Grdo in ne odpust no je. da ga ljudje, ki bi tega nikekor ne smeli, Pačijo in počno večkrat z njim »kot svinja z niehom«. Človek bere razne dopise, razglase P podobno pa se čudi, kje zlomka staknejo take čudne besede in stavke. Saj se vendar Morajo mučiti na vse pretege, ko bi lahko Po domače in umljivo povedali. Ali poslušaš govornike n:t raznih sestankih. Nadrobijo ti tuJk latinskih in grških, kakor da poslušaš klasičnega filogoga. Tujkam, največkrat ne vedo pravega pomena, zato ni čudno, da jih iznašajo« v nepravem smislu in je tak govor a'i Predavanje dostikrat vodeno kot krščeno *nieko, ljudje pa dremljejo zraven, ne zaradi vsebine, ampak zaradi besed, ki so jim tuje f°t španska vas. Taki govorniki se kaj' radi *2§ovarjajo, da se niso učili slovnice. Izgovor Je Pač iz trte zvit. Prijatelj, doma so te učili govoriti lepo in preprosto, nekaj šole si tudi ^duhal. In če že pripraviš govor, je tvoja ^Olžnost, da se vsaj malce potrudiš. Nihče ti
e_ daje pravice, da boš svoj materni jezik glasiti] in obračal tako, kakor bi radi leni
°2gani. Si kdaj slišal doma reči očeta: Da-
g> bomo pristopili k oranju... Nikdar. Naš
^et k oranju ne pristopi, ampak gre kar
-   kratko orat. Kmet tudi nikdar ne podvza-
I  ' na primer, setev oljne repice, ampak gre
vp ^aj drugega enostavno sejat. In
dar beremo prav takele stavke nič fcoli-Kra>    T} ,
"   nonotno razmetavanje z nepotrebnimi
tujkami je že kar prislovično. Nedavno sem bil navzoč na javnem zborovanju. Govornik se je na vse kriplje trudil dopovedati, kako ta stvar bazira na tem ali onem, in da so bile v neki tovarni razne muhinscije (mislil je miahinacije, todia tujka mu je bila umi j iva. samo na pol). Cemu bi ne rekel, da stvar teme!.;1, na tem ali onem, in da so se v tovarn: zgodile namesto »muhinacij« čisto navadne k lanjske nzipake ali nepravilnosti. In preprost človek, pa ne srmo ta, bi takoj vedet, kaj bi govornik rad povedal. Skoraj vsi govorniki brez izjeme strašno radi govorijo o iznašanju predlogov. Tovariši, iznesite svoj predlog!. . . Predlog se postavi, stavi ali da, pač pa kokoš iznese ali znese jajce.
Okrajni magazin je imel na mestni hiš; tole opozorilo: Dvignite premog. Voznik je preskrbljen od strani podjetja. Voznik je torej .preskrbi jen. Lepo, da podjetje OM skrbi zanj, toda sestavijalec .je hotel povedati, da je strankam voznika za premog priskrbeli; podjetje samo (no, pa vzemimo prvi pomen: voznik je preskrbljen od strani podjetja. Posledica: voznik se nam, zasmili, kajti podjetje skrbi zanj samo »od strani« . . .
»Vsi tisti, ki posedujejo živilske karte« . . • razglaša MLO. Menda ni nikogar, ki bi »po-sedeval« na živilskih kartah, saj vsak komaj čaka, da jih dobi in porabi. Razglas MLO hoče povedati: Tisti, ki imajo (ali dobivajo) živilske karte.
Dopis iz OLO — N. m. (kmetijski referat) se trudi povedati, naj kmetje začno s setvijo oljnic. V ta namen, pravi dopis, je treba kmetom razložiti stimulacijo,   ki jo donaša
taka setev. Kdor je besedo napisal, ni vedel kaj pomeni. Beseda je latinska: vzpodbosti, podnetiti, navdušiti, priganjati (stimuios je bila pri starih Rimljanih palica z železno ostjo, z njo so poganjali vole!) Stimulirati bi bilo treba kvečjemu tistega »spisovalca« članka, da bi znal kmetom razložiti ne stimula,-cijo,, ampak koristi ali ugodnosti, ki jih bodlo deležni, če sejejo oljnice. Sicer bo očanec na vasi debelo gledal aktivista, ko mu bo trobil o preklicani »stimulaciji«.
»Pšenica v našem okraju ima letos lepe perspektive«... Se rajmi Frtavčkov Gustl bi se prisrčno nasmehnil tej čudoviti »po-gruntaciji« Pšenica lepo kaže, cbeta bogat pridelek in podobno. Ne verjamem., da bi navzlic novodobnemu napredku pšenica umsko tako dozorela, da bi lahko imela svoje »perspektive«.
»Članice so pomagale pri razbitju vseh pl?nov« (dopis neke AFZ). No, lepa organizacija,, ki tako uspešno razbija plane. Tista AFZ je skratka ljudiski škodljivec. Da niso bile ženice nabutane besed »po novi šegi«, bi prnv gotovo čisto pravilno napisale. Isti dopis tudi trdi, da so žene pobrale vso članarino OF. Torej je tamošnja OF blagajna izrnpana in prazna. Pobrale so pač članarino za OF, kar je vse hvale vredno.
Blizu Gotne vasi kopljejo pesek. Na deski tam piše: Peskolom. Tisto podjetje je pa res novotarsko (ne novatorsko, kar je srbska beseda), ker pesek lomi, ne koplje, kakor so ga doslej. Ali ga lomi pa tisti, ki je tako zapisal. Naj bi dal vsaj: peskokap.
V dopisih in listih večkrat, malone redno, beremo kratice: KLO-ji, MLO-II in tako dalje. Pisava je popolnoma napačna. KLO je kratica Ža Krajevni ljudski odbor, zato ne moremo govoriti: Krajevno ljudski odborji, kot hoče pisava KLO-ji. Pravilno je KLO, MLO, brez — ji.
Na novomeškem sodišču so nemara vsi oddelki še precej sporni, razen  enega. Neka
soba namreč nosi nad vrati napis: Soba nespornega oddelka. Menda je notri oddelek za nesporne zadeve. Ne vem pa ne.
Pcsečati sestanke .. . Izvesti plan . . . Ali ni pravilno in lepše: obiskovati sestanke, izpolnili, izvršiti, ali vsaj izpeljati plan!
Teh nekaj kratkih in mimogrede nabranih primerov priča, kako grdo in brez potrebe pačimo svojo lepo govorico, naš slovenski jezik, in kako malo spoštovanja in ljubezni uživa pri nekaterih, ki mislijo, da se s takimi spački in tujkami postavijo, pred ljudmi. Marsikdo se rad izgovarja na »uradni jezik«. No, uradnega jezika ni. Je kvečjemu uradni stil, ki pa je lahko prav tako pravilen, ker je njegova posebnost ta, da je kratek in zgoščen, toda slovenski.
Govorniki, pustite nepotrebne tujke, ne obtežujte z njimi tujih in svojih možgan! Povejte z domačo besedo in z domačo mislijo. Lepo bo, umljivo bo, in vaš govor bo dosegel čisto drugačni uspeh. Po vojni so prišle v modo najraznovrstnejše tujke. Zaradi naše malomarnosti, komodnosti 'in hlapčevskega priklona pred »velikimi«, ki nas je sprva moril, so rasli ko gobe po dežju. Tista bohotna poplava odvečnih tujk in raznih ru-sizmov danes vidno plahni. Zadnji čas. Sicer bi govorili kakor »v Babilonu«^ Dolžnost slehernega je, da skrbi za lepo domačo besedo v govoru in pisavi. Socialistični človek mora biti tiudi glede svojega jezika zgrajen. Na vsakem uradu je gotovo kdo, ki bi lahko pregledal in popravil razne razpise in dopise, ki gredo v javnost. Bil sem priča, ko so si na nekem KLO belili glave, kaj vraga hoče povedati dopis — »ta kolobocija, ki smo jo prejeli glede setve z višjega ,foruma'« • • • Primer ni bil osamljen. In marsikdaj govornik na sestanku zasluži — malce obrnjeno grajo našega Prešerna:
Očetov naših jezik potujčavši
si kriv, da kolne kmet, te poslušavši! ..
Stran 4
>DOLENJSKI LISTc
Stev. 32
FIZKULTURA   IN ŠPORT
Učenci v gospodarstvu so na razstavi pokazali, da se praktično in teoretično pripravljajo na svoj poklic. Prav zato bi se morali zanje veliko bolj zanimati. Njihova šola ima pretesne prostore, še leže pa je z internatom.
Učenci v gospodarstvu   zaslužijo večjo pozornost.
PIŠEJO   N AAA
UREJENA CESTA — VAREN PROMET
Oktobra bomo imeli v naših treh okrajih jesenski »Teden cestnega prometa«. Pomladanski je nad vse dobro uspel in zato lahko pričakujemo, da bo tudi sedaj, ko naše ceste v jesenskem blatu najbolj trpijo, odziv frontovcev in članov sindikalnih podružnic še številnejši kot pomladi.
Da je urejena cesta našemu človeku pri srcu, kaže tudi nekaj primerov prostovoljnega dela frontovcev pri pomladanskem »Tednu cestnega prometa«, ki ga je vodilo Poverjeništvo za promet pri OLO Novo mesto. Prostovoljci v novomeškem okraju so se pomladi najbolj odrezali in bili z uspehom prvi v Sloveniji, za kar so dobili priznanje, pohvalo in različne nagrade.
Plan lomljenja kamenja, priprave gramoza, razvažanje gramoza, posipanje cest z gramozom, dela pri gradnji podpornih in opornih zidov, okopavanja obcestnih robov, čiščenja jarkov, odvoza zemlje, kopanja peska, je bil daleč presežen. Ze v času ■— planirano je bilo 12510 delovnih ur — doseženo pa 25.261 ur — vidimo, da so se frontovci in člani sindikalnih podružnic resnično z velikim požrtvo-vanjem trudili pri tem važnem delu.
Nagrade: živinske verige, radio aparat, aktovke, nahrbtniki, moška dvokolesa, obrtni, ško orodje, dežni plašči, steklo, vrvi, perilo itd., ki so jih najboljše skupine in posamezniki prejeli za svoje delo, so bile skupaj s pohvalami in priznanji lepo plačilo.
Poverjeništvo za promet pri OLO Novo mesto bo s tovariši: Moretom Slavkom, Cola. ričem in Pavlicem, ki so imeli pomladi ta dela v. svojih rokah, tudi v jeseni prav gotovo doseglo tak ali pa še večji- uspeh in s tem uspelo, da bodo urejene ceste še koristneje služile našemu prometu, ki z vsakim dnem narašča zaradi našega naprednega gospodarstva- Prav tako bo tudi v trebanjskem in črnomeljskem okraju in ne bi bilo napak, če bi si ti trije okraji v tem smilu napovedali tudi tekmovanje.
Od frontnih organizacij in pa sindikalnih podružnic pa je odvisno, da bo udeležba prostovoljcev pri teh delih še večja, kot je bila pomladi. Tudi nagrade ne bodo izostale za najboljše in najuspešnejše prostovoljne delavce.
TUDI TAKI SE NAJDEJO
Marija Radovan iz Dol. Gričevja pri St-Petru ima manjše, a?: kar dobro posestvo. Čeprav ve njena bližnja in daljna okolica, da ima lepe dohodke (vino je prodajala liter po 140 dinarjev, vsaka druga stvar pa se danes tudi zelo drago proda), je bila za drugo ljudsko posojilo kar gluha, ze tri leta ni poravnala davkov, tako da je dolžna na krajevnem odboru Še blizu 36.000 dinarjev, prav tako pa v zadnjih letih ni oddala predpisane količine žita, masti in drugih pridelkov.
Nagovarjala je celo druge kmete, da so neumni, če oddajajo žito in podpisujejo posojilo. Svirtovi iz Jelš je rekla:
»ze tri leta nisem plačala davkov, niti nisem zadostila obveznim oddajam, pa se mi ni še nič zgodilo. Tudi ti nič ne oddaj!«
Verjetno je, da se Radovanovi v zadnjih letih »še ni nic zgodilo,« čeprav je med tistimi, ki povzročajo pom?njkanje mas*i in
drugih pridelkov v prehrani delovnega ljudstva. Morda so jo na krajevnem ljudskem odboru prezrli pri izterjevanju zaostankov, morda se je tudi malo bahata, ker ni tajnost, da si ga rada »privošči« in v rožicah pove marsikaj, o čemer bi sicer molčala.
Eno pa je resnično: takih, kakor je Rado-vanova, je precej med našimi Dolenjci. Zdaj, ko v vseh vaseh odkupna pod je'h izterja-vajo zaostanke neoddanega žita, mas:i, mesa in drugih pridelkov, se na tarnanje iti stokanje Rsdovank in podobnih krajevni odbori ne smejo ozirati. Dovolj časa so jih špekulanti viekli za nos. Ako so desettisoči poštenih kmetov izvršili svojo dolžnost do države, jo morajo tudi tisti, ki so doslej s pridelki špekulirali.
To zahteva naše delovno ljudstvo.
»PIONIR« V NOVEM MESTU NE POČIVA NA ZMAGAH
Med delovnimi kolektivi na Dolenjskem, kateri se bore za izvršitev planskih nalog, moramo na prvem mestu omeniti Splošno republiško gradbeno .podjetje PIONIR. Kolektiv »Pionirja« je lahko ponosen na odlikovanje, katerega je prejel od resornega ministra vlade Ljudske republike Slovenije; zaslužni kolektiv gradbenih delavcev. Prejeli so tudi prehodno zastavo resornega ministra, kakor tudi nagrado v višini 150.000 dinarjev. Ta kolektiv ni obstal ob zasluženih priznanjih, ampak se še nadalje bori pri izpolnjevanju osnovnih planov. Da bo letni plan res izpolnjen do 29. novembra, kar so sklenili ob priliki prejema prehodne zastave, so začeli tekmovati na vseh treh sektorjih: Krško, Novo mesto in Črnomelj. Pobudo za to tekmovanje je dal delovni kolektiv sindikalne podružnice Pionir - sektor Črnomelj. Tekmovanje so napovedali sektorju Novo mesto in Krško. Tekmovali bodo v treh točkah: 1. kateri sektor bo največ presegel delovne norme, 2. kateri sektor bo imel najboljšo delovno disciplino, 3. kateri sektor bo vpisal procentualno več ljudskega posojila in kateri sektor bo imel najvišje povprečje na število zaposlenih ljudi. Tekmovanje se je začelo 15. septembra in bo trajalo do 15. oktobra 1950. Najboljši sektor bo prejel republiško prehodno zastavo, ki jo je celotni kolektiv Pionirja prejel pred kratkim, kot najboljši gradbeni kolektiv na Dolenjskem.
Zaslužnemu jn delovnemu kolektivu Pionir naj bo to tekmovanje vzpodbuda k še večjim zmagam in uspehom v veliki bitki dela naše prve petletke. —ok—
♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦•♦♦•♦•♦♦♦•«♦♦♦•♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦•♦♦♦«
Prostovoljcem
Novega mesta!
Vsako popoldne od 3. ure dalje izkopavamo na Grmu cevi za razširitev vodovodne mreže v mestu in okolici in obnavljamo od 2. ure nrprej Kri-žatijo. Dokažite s prostovoljnim delom, da vam je gospodarski in kulturni procvit mesta pri srcu! — Pridite!
Štab za prostovoljno delo v Novem
mestu.
USPEHI ČLANIC TD NOVO MESTO V ODBOJKI
Po razpisu tekmovanja v odbojki, ki ga je razpisala TZS v Ljubljani za vsa telovadna društva, je tudi TD Novo mesto začelo s pripravami ter redno treniralo s svojo žensko in moško člansko ekipo. Poleg tega je tudi pohvaliti TD Smihel, ki je postavilo 2 mladinski ekipi in to 1 žensko in 1 moško ekipo, ter TD St. Peter, ki se je udeležilo z žensko mladinsko ekipo v odbojki tekmovanja, ki se je vršilo, rine 3. septembra t. 1. Igralo je proti TD Smihel, ter tekmo izgubilo z rezultatom 0:2, kar je dokaz, da so se za tekmovanje premalo pripravili.
• Marljivejše pa so bile članice TD Novo mesto, katere so redno in sistematično trenirale, zato je bil tudi njihov uspeh na med-conskem tekmovanju v Kranju boljši, saj so zasedle I. mesto in se tako plasirale na Republiško prvenstvo, katerega se bodo udeležile 24. t- m.
V nedeljo, dne 17. septembra 1950 so povabile na prijateljsko tekmo žensko ekipo SD Železničar - Ljubljana, ter ponovno dokazale, da bodo z rednim in sistematičnim treningom postale dopre odbojkašice, saj je bil rezultat tekme 2:3 za TD Novo mesto, kar je dober uspeh, ako upoštevamo, da so pričele z resnejšimi treningi šele pred1 kratkim in da so to njihova prva tekmovanja.
Tako bo tudi v nadalje telovadna organizacija vzgajala svoje čjanstvo vsestransko, temelj njenega dela pa je splošna telesna vzgoja, potom katere se bodo vzgajali naši ljudje v zdrave, močne in zveste državljane.
MD
USPELA SIMULTANKA Z MEDNARODNIM MOJSTROM
Po končani olimpiadi v Dubrovniku, na Iftiteri je jugoslovansko borbeno moštvo zasluženo zmagalo pred znanimi šahisti Argentine, Zapadne Nemčije, Amerike in drugih držav, so odšli inozemski mojstri na gostovanja v razna mesta naše države.
V torek zvečer so se zbrali novomeški šahisti k zanimivi borbi z drugim najboljšim igralcem Zapadne Nemčije, mednarodinim mojstrom Gerhardom Pfeifferjem. Na 40 deskah so se pomerili člani gimnazijskega šahovskega društva »Stojan Puc«, oficirji in borci novomeške garnizije JA in člani novega šahovskega društva iz Novega mesta z mojstrom Pfeifferjem. Simul.tanko  je začel
ob osmih zvečer v dvorani Doma JA tovariš Lojze Kastelic, predsednik iniciativnega odbora SD Novo mesto in pozdravil številne goste. Nato je začel simpatični, 231etni mojster Pfeiffer igrati. Gledalci in ljubitelji lepe šahovske igre, ki so se zgrinjali za hrbti domačih igralcev, so napeto sledili potezam domačinov in mojstra. Najbolj živahno je bilo za mizami študentov, ki so v napetih pogovorih pol tiho ugibali, kam bo mojster v prihodnji potezi udaril-
Zadovoljno mrmranje je napolnilo dvorano, ko je mojster Pfeiffer po 3 urah igranja ponudil prvi remi dijaku Medicu Samu, ki je ponudbo sprejel in priboril za novomeško moštvo prve pol točke- Po enajsti uri so sledili remiji tudi na drugih deskah, mojster pa je zabeležil seveda tudi lepo število zmag Malo pred drugo uro zjutraj se je nemški šahist moral vdati v lepi igri kapetanu Va-noviču in dijaku Alojziju Bartol ju- Ob po! tretji uri so bile končane zadnje partije na šludentovski strani, uspeh skoraj šestinpol-urne borbe pa je pokazal naslednjo sliko:
mojster Pfeiffer je dobil 28, remiziral 10 in izgubil 2 partiji. Remi so dosegli: Medic, Kovačič, Rejec, Skerl, Sila, Fink, Sitar, Ster-benc, Zabukovec in Zivanovič, partijo pa sta dobila kapetan Vanovič in Alojz Bartolj.
Za »Dolenjski list« je dal mednarodni mojster Pfeiffer pred začetkom simultanke na^-slednjo izjavo:
»Presenečen sem nad veličastnimi razmahom šahovske igre v vaši državi. V primeri z Zapadno Nemčijo se pri vas veliko več igra, vaši mladi mojstri pa so zelo dobro podkovani v šahovski teoriji. Pri vas se igra boljši šah kakor pri nas. V izložbah sem po mestih videl siike mojstrov Gligoriča, Pirca, Trifunoviča in drugih, kar me je zelo presenetilo. Kaj takega pri nas ne bi doživeli. Organizacija olimpiade je bila mojstrsko pripravljena,. Sah igram od enajstega leta dalje in sem bil na mnogih velikih prireditvah, šahovska olimpiada v Dubrovniku pa je prekašala vse, kar sem doslej videl«
Po zaključku simultanke je mojster Pfeiffer izjavil, da je zadovoljen z rezultatom.
V dvorani smo pogrešali več znanih šahi-stov, kakor n- pr. tov. Jurančiča, bivšega prvaka Novega mesta, in več drugih, ki bi se lahko uspešno borili v vrstah našega moštva- Zato vabi iniciativni odbor novega šahovskega društva vse prijatelje plemenite in vzgojne igre, da se vključijo v društvo, kt bo" v kratkem začelo z rednim delom, s predavanji o teoriji, turnirji itd. — Šahistom., ki so sie v srečanju z mednarodnim mojstrom požrtvovalno borili za ugled našega šaha, čestitamo in jim želimo novih uspehov!
Nabirajmo hrastove jezice!
Naši gozdovi nudijo nešteto raznih koristnih pa tudi zdravilnih zelišč ter gozdnih sadežev, ki jih izvažamo, pa tudi predelujemo v industrijskih obratih v razne svrhe.
Med temi so pomembne tudi hrastove jezice (vuke, gubač, Šiška), katere rabi naša usnjarska industrija za strojenje podplatov.
Po mešanih in samih hrastovih gozdovih, kakor tudi pod posameznimi košatimi hrasti so povsod velike količine teh sadežev, katere odkupuje »KOTEKS« po kmetijskih zadrugah v vsakem okraju-
Cena za jezice je zelo ugodna: prvovrstno suho blago 1 kg din 8-—; drugovrstno suho, malo mešano* z želodom 1 kg din 7-20 tretje-vrstno — več mešano, črno 1 kg din 6-40-
Poleg gornjih cen prejme prodajalec še 25"/o stimulacije v blagu iz vezane trgovine,
na primer: zbiralec proda 100 kg jezic po 7-20 z odbito vlago (jezice so suhe šele v novembru) ca 10—20"/o, prejme din 576-— in bon za din 144.— za odkup raznega blaga po nižji vezapi ceni, katerega imajo za to določene zadruge (od Okrajnih zvez. kmet. zadrug).
Ker so hrastove jezice popolnoma suhe šele v novembru^ ter da se izognemo nepravilnemu sušenju pri posameznikih, zadruge odkupujejo jezice takoj ter jih pravilno suše po navodilih »Koieksa« — ako zbiralec nima možnosti ali znanja in prostorov za pravilno sušenje.
Pohiteti moramo, da zberemo kvalitetno blago pred jesenskim deževjem. Naše učitelj-stvo in^ šolarji nam bodo v pomoč, da bomo zbrali čim več jezic, tega prepotrebnega sadeža za našo usnjarsko industrijo.
KRONIKA
Bokal j Alberta iz Smarjete je 11. septembra 1950 v Bršljinu neki neznanec mimogrede sunil pod voz. S tem mu je bila priza-dejana lažja poškodba na levi nogi.
Testenu Janeziu iz Dolnje Nemške vasi je po nesreči pri vožnji prišla leva noga pod kolo voza, da si jo je težko nalomil.
Oba sta dobila zdravniško pomoč v novome š"k i bolnici.
BESEDA NAROČNIKOM Ze večkrat smo opozorili na redno plačevanje članarine. List brez plačevanja članarine ne more izhajati. Se vedno pa imamo nekaj naročnikov, ki so dobili vseh 30 dosedanjih številk, plačali pa niso niti dinarja-Precej naročnikov je plačalo naročnino samo za pol ali le četrt leta. Ponovno pozivamo bralce lista, da poravnajo takoj svoje obveznosti do uprave, sicer jim bomo list ustavili, imena dolžnikov pa objavili v eni izmed prihodnjih številk lista. Ni nam ljubo, da se morama vedno znova ukvarjati z opomini, zato pošljite takoj naročnino. — Uprava lista.
Že uerte?
Športna društva iz dežele Kranjske! Ste morda kdaj v zadregi, kako svojim članom razdeliti rekvizite? Odborniki si nemara belite glave in podobno. Damo vam preprost vzorec za zgled, kako se taki stvari kratko in uspešno »streže«. Pri novomeškem športnem društvu tako razdeljevanje lepo opravi sam predsednik: Sem, tja, tam ... in je urejeno. Kaj bi mučil ljudi in jih klical na posvet. Alah il illalah — Alah je velik! . .. poje muezin z bosenskih minaretov.
Ali si že poravnal naročnino za svoj list!
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik lože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. Stev. tekočega računa pri
Komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-fi03-l. Tiskarna »SlovenskeKa poročevalca«