e OseJtJte 'lesti 100 Ie/.rtica rojstva prvega slovenskega kardi;taia. Dne 30. junija 1938 poteče 100 let ,Gdkar se je na Moti, takrat v župniji Sv. Križa pri Ljutorneru, cedaj Sv. Magdalene na Kapeli pri Radencih, narodil dr. Jakob Missia, po_nejši knezoškof ljubIjanski (1884 do 1898), nato nadškof goriški (1898—1902), od leta 1899 dalje kardinal svete rimske Cerkve, umrl 24. marca 1902 v Gorici. Pokopan je na Sveti Gori pri Gorici, kjer je v svetovni vojni našlo srnrt toliko naših fantov. — Rajni cerkveni knez je bil rojak lavantinske škofije in doslej edini slovenski kardinal. Za preobnovo verskega in prosvetnega življenja si je stekel, zlasti v ljublianski škofiji, neminljive zasluge. JetiUa pobrala mladega redovnika. V cisterijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem je jetika pobrala na Telovo v starosti 29 let g. p. Ambrozija Brenčič. Rajni se je rodil 1. 1909 v Novi vasi pri Ptuju. Gimnazijo je študiral kot mlad redovniški gojenec v Ljubljani. Bogoslovne nauke je končal z najboljšim uspehom in je zadnja leta posvetil vse svoje moci, da bi bil napravil doktorat iz bogoslovnih ved, kar mu .ie žalibog preprečila mnogo — mnogo prezgodnja smrt. Mlademu duhovniku svetila večna luč! Nesreče Najhujši udarec za hmeljarje v Dravski dolini od Maribora do Ruš. Dravska dolina se ponaša s krasnimi hmeljskimi nasadi, ki so pa letos od Maribora do Ruš najhujše udarjeni. Hmeljska uš je nastopila v taki množini, da eo hmeljarji napram tej uničevalki brez moči. Uši se j. pridružila &e peronospora. Oba omenjena sovražnika sta uničila že tako daleč hmelj- ske nasade, da so nekateri celo opustili nadaljnje obdelovanie, ker pridelka sploh ne bo. Padel s strehe. V Radvanju pri Mariboru je padel s strehe in si je zlomil levo nogo 35 letni kovač Ivan Toplak, katerega so prepeljali v mariborsko bolnico. Nesreča z voiaško patrono. Anton Haring, 10 letni posestnikov sin od Sv. Jakoba v Sl. goricah, je iztaknil nekje vojaško patrono. Fant se je igra_k*al z nabojem, kateri se je razletel in drobci so zadeii neprevidneža v prsa in so mu ranili pljuča. Hudo poškodovanega so prepeljali v nezavestnem stanju v mariborsko bolnico. Dva smrtno ponesrečila v Celju. Drago Slomšek, mesar in trgovec z živino, se je peljal zadnjo nedeljo z motornim kolesom iz Celja proti Laškemu. Pri Tremerju je treščil v iz nasprotne strani vozeči avto g. Vilme Ješovnik iz Arje vasi. Slomšek je obležal na mestu mrtev. — Zadnjo nedeljo dopoldne je utonil pri kopanju v Savinji pod Grenadirjevo brvjo vojak Džemel Katanovič. doma iz vardarske banovine. Starčjka po nesreči smrtno povozil. Pod kočevsko vasjo Cvišlerji je po nesreči povozil z motornim kolesom Hans Macher iz Kočevja 84 letnega Gladnika, staroupokojenca kočevskega rudnika. Vojak padel iz vozečega vlaka, Id ga je razmesaril. Z osobnim vlakom iz Zidanega mosta proti Lj'ibliani se je vozil 27letni vojak Šaban Dautovič. Slonel je pri odprtem oknu na vratih in je radostno pozdravljal na poliih zaposlene kmete. Pri Ponovičah je pomahal z roko skupini plevic na njivi. Naenkrat pa so se vrata vagona, na katera ?e bil naslonjen. odprla, padel je pod kolesa, ki so ga čisto razmesarila. Nesrečni neprevidnež je bil ob obe nogi. razbil si je lobanjo in je obležal na raestu mrt.v. Opeka s strehe ubila šotarja. Pri prekrivanju strehe je padla opeka na glavo in je ubila šolarja Ivana Novaka iz Kampolj na Kranjskem. Razne požarne nesreee, Med neurjem je udarila strela v kozoiec posestnika Franca Klembasa na Vrhovem pri Radečah. Zaradi pomanjkanja vode J8 kozolec pogorel. Gasdloi so rešili nekaj voz in detdje izpod kozolca. — Na Čatežu pod Zaplazom je izbruhnil ogenj v goepodarskem poslopju posestnika, krčmarja in trgovca S. Ra vnikarja. Gasilci so preprečili, da ni šla še hiša, ki se je že vžgala, — Na Perišču v občini Velika Dolina v doljnem Posavju je udarila med nevihto strela v senik posestnika Novosela. Gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil na hišo in sosedna s slamo krita goepodarska poslopja. — Na Pobrežju pri Št. Vidu pri Ptuju je uničil ogenj gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Rogine, ki je oškodovan za 20.000 diV. Samo delno z zavarovalnino krita škoda je tem bolj občutna, ker je bil Rogina že lani oškodovan po požaru. — Antoniji Rečnik iz Crnečke gore pri Prevaljah je vpepelil ogenj 50.000 din vredno domačijo. JRuzne rtovice Odkritje spomenika blagopokojnemu kralju pri Sv. Trojici. Na trgu pri Sv. Trojici je bil zadnjo nedeljo ob veliki udeležbi odkrit spomenik kralju Aleksandru. Otvoritve se je udeležil poleg okrajnega glavarja dr. Šiške oddelek s.ovenskih fantov. Polaganje temeljnega kamna za novo cerkev v Mariboru. »Slov. Gospodar« je že objavil sliko nove moderne cerkve v Magdalenski ulici v Mariboru, za katero je bil na Telovo slovesno položen in blagoslovljen temeljni kamen. Slovesnost je pričela na praznik presv. Rešnjega Telesa ob 6. uri popoldne s prihodom, slovesnim sprejemom in pozdravom škofa dr. Tomažiča. Ob slavoloku pred vhodom na slavnostni prostor je pozdravil škofa pod- predsednik gradbenega odbora g. Wurzdnger in belo oblečena deklica. Prisotne so bile odlične osebnoati: mestni podžupan F. Žebot, okrajni naoelnik Eiletz, stolni kapitelj ter magdaJenski in hooM dekan. Pred blagoslovitvijo je vladika nagovoril številrie navzoče in jim je razložil važnost nove cerkvene stavbe za magdalenski delavski okraj in želel potrebnemu delu božji blagoslov. Po blagoslovitvi gradbenega prostor ?. in po podpisu listine je bila slednja vzidana. Slavnost je povzdignila godba železničarjev in petje. Govorili so še g. Oberžan kot dušni pastir tamošnjega delavskega okraja, Stanko Habjanič v imenu gradbenega odbora, mestni svetnik Veronek za železničarje in g. podžupan Žebot, ki "je poudaril dejstvo, da se je izvršilo pofaganje temeljnega kamna za novo hišo božjo ob času, ko bomo v Mariboru posebrfo slovesno proslavljali 201etnico Jugoslavije. Polovična vožnja za ol>iralce hmelja. Minister dr. M. Krek je izposloval polovično vožnjo za obiralce hmelja pod istimi pogoji kakor lani. Nepozab-jiva dvajsetletnica. Te dni mineva dvajset let velike bitke na Pijavi v Italiji, v kateri so krvaveli številni sloven- ski fantje in možje. Naj se te dni oni srečni, ki so prišli živi iz teh bojev, v molitvi spominjajo svojih padlih tovarišev! Nemški »smrtni žarki«? Iz Rima so oglasili svetu, da je dalo nemško letalsko ministrstvo napraviti na letalo tipa »Henkel H 60« posebno napravo, ki bo izžareva tako imenovane smrtne žarke, ki bodo na nasprotnih letalih, proti katerim bodo poslani, povzročili motnje v motorju, tako da se bodo ustavili in bodo letala popadala na tla. Za enkrat so prve preizkušnje teh aparatov pokazale, da delujejo s polno gotovostjo, a le na krajšo daljavo. Nemško letalsko ministrstvo se je zatorej odločilo, da bo dalo zgraditi veliko število zračnih balonov, ki bodo te naprave nosili in ki bodo v zraku viseli drug pri drugem ter tako tvoriii neprehodno zračno zaporno črto. Nemčija misli te naprave uporabiti predvsem za zračno zaporo svojih meja, ker se nasprotnim letalom na noben način ne bo posrečilo prodreti skozi »črto smrtnih žarkov« v notranjost nemškega ozernlja. Sprejem v Dijaški donj v Ptuju. V Dijaški dom v Ptuju se sprejmejo telesno _xiravi in nravno nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih dmžin, ki želijo obialcovati tukajšnjo državno realno gimnazijo aii meščansko šolo. Kdor ho- če biti eprejet v I. razred gimnazije, mora napravitl prej sprejemni izpit na katerikoli državni giir_na_-iji. StarM, ki ne veste, komu bd poverill z novim floiakirn letom svoje sinove, ki jih pošiijate v mestne žole, zahtevaj.e bresplačno prospekt Dijaškega doma v Ptuju, ki ga vodijo očetje mmoriti. Tu se sprejeiaajo za zmerno ceno v popolno Gekrbo dijaki, brez ozira n* paklic, kateremu se žel« gojenci poavetiti. — Vegoja sloni na versko-moralni podlagl. Vsa. potrebna pojaaniia dobite pri vodstvu ali v poslanem prospektu. Salezijanski zavod v Veržeju ima pet privatnih, gimnazijskih razredov. Javne izpite polagajo gojenci na državni girruiaziji v Muraki Soboti. Pauk v _oli je rescn, kar pričajo )epi uapehi prl izpitih, vzgoja prvovrstna, O-krbovalnina nizka. Sprejemajo se deiki in mledeni&i, ld čutijo veseije za duhovski stan in taki, _d ao že prekoračili starost, piedpisano za obiskovanje državnih glmnazij. Prcšrijft s spričevalom o dovržem ljudski šoli in krstni list naj se po&.e na -Vodstvo Marijaniš-a« Veržej, pošta Križevci pri Ljutomeru. Dijaki ce'jEke ginmaEije se aprejmejo na stanovarge in hrano v dijaškem konviktu pri očetih ka.pucinih v Celju. Ugodnosti: sta.no nadaorstvo patra pref.kla, očetovska vzgoja, pomoč pri u_enju, dobra hrana, pros.orno igrališče. Nadaljna pojasnila E9 dobe na samost.anski portl pri kcpucinih v Celju. ftdor hofie ?_ti poceni ob_5_en, naj kupuj« ostanke pri Stermecki, Celie. Pišite takoj po cenik! Sanatorij v Mariboru. Cosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za opcracije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Votlja -pecialist za kirurgijo dr. Černifc. 964 I-judska igra »Kruci«, ki jo je napLsal Mari_ orčan Brumen, J» dotiskana in je dru&tvom na razpolago v prodajalnah Tiskaine sv. Clrlla in pri avtorju: Bramen, Ma-rihor, Orožnova nlica %. Dreštva, sezite po njej! Obžfilorftnja vvcdni ,«hfčan Tat izmaknil zlato uro z verižico. V Ma- riboru v Marmontovi ulici se je priklatil v -tanovanje mizarja Matije Močnika neznanec ob času, ko je bila mizarjeva žsna na vrtu. Odnesel je 2300 din vredno zlato uro z verižico. Za 6000 din prodane ykrac!ene svEte. Mariborska tvorrdca za svilo Toma je odpustila pred nedavnim tri delavce. Policija je odpuščene te dni z?nrla, a je enega ta- koj izpustila, dočim je dva pridržala. Dokazali so, da sta pred odpustom odnesla iz tovarne večje ter manjše kose še neizdetane svile, katero sta po nižjih cenali hitro prodala. Pri zasiišanju sta priznala, da sta razpečala 60 m svile za 6000 din. Izsledena trgovina ukradenih koles. V Zgor. Dupleku pri Mariboru so prijeli barbarški orožniki delavca Ignaca Kranjca in Jožefa Klamferja, ki sta bila izurjena tata koles. Biia sta pridno na delu po Mariboru in Ptuju. Ukradena kolesa sta prepleskala, opremila z novimi številkaroi in sta jih prodajala. Orožniki so odkrili celo sMadišče pokradenih koles: 9 moških koies, ukradenih v Mariboru in 5 okvirov, s katerih sta izpilila številke. Krvav obračun med pijanlmi fa«ti. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so se sprli farrtje v neki gostilni, iz katere jih je slednjič krčmar vendarle spravil. Na povratku proti domu pa je le prišlo do pretepa, v katerem je imel glavno besedo nož. V krvi sta obležala posestnikova sinova Peter Platenjak in Slavko Samec. Prvi je _obil 7 zabodljajev, drugi pa dva. Velika tatvina. Franc Greif, posestnik v Trničah na Dravskem polju, je javil orožnikom v Račah, da mu je ukradel nekdo iz zaklenjene omare 26.100 din. Greif je denar dvignil pred kratkim iz hranilnice. Rojmrski napad. V Žikarcah v Slovenskih goricah so vdrli v noči trije maskirani neznp.nci v h;šo Marije Mulec, ki je spaIa v sobi s služkinjo. Pod pretnjo smrti so zahtevali denar. Eden od tolovajev je vse prebrskal in je iztaknil v omari 60 din ter zlato uro. S preteRanjsm so roparji Mulečevo prisilili, da jim, je izročila pet hi^anilnih knjižic. Služkinja jim je rnorala dati svoj prihranek 100 din. Ko so imeli nasilneži denar, so se spravili nad nrekaieno meso in zaseko. Knr niso pojedli, so zavili v papir in odresli s seboj. Oropana pose^tnica ¦'e javila rop koj dnigi dan o"ožnikom. Ti so pregledali stanovania sumIjivih ljudi. Pri enem so našli masten pa- pir, v katerega je b* pri Mulečevib vtaknil meso, tn ga je posaibil aeigati v pečL Kakor bitro sta tovariža aretiranega zaznala, da je neprevldnež pod kljucem, st» pobegnila. Žrtve pretepa. V Dcanavi pod Ptujem je prišlo med nekaterimi vročekrvneži do pretepa, t katerem je imel žalibog nož glavno besedo. Poeestniški _in Ožbalt Petek je dobil ve& nevarnih jsabodljajev in se je maral zateči v ptujsko bolnico. Ranjena sta še bfla posestnišM sin Ignac Šegula in delavec Matej Kaisersberger. Ukraxl€SDa lovska poška meaijala v enem letu šest lastnikov. Lani je javil polkovnik Margetič oblasti, da mu je bfla ukradena ob priliki lova na Dravskem polju 6000 din vredna lov&ka puška. Orožniki na Teznu pri Mariboru so puško izsledili in zaplenili nekje v Halozah. Tekom er.ega leta je bilo orožje v rokah šestih Iastni1_ov. Prvi je kupil puško od tata za 150 din, zadnji pa za 690 din. Ljubezenska žaloigra. Na Telovo predpoldne se je odigrala v Žieah pri Slov. Konjicah' v gostillji Beznik ljubezenska žaloigra, ki je zahtevala dvoje mladih življenj. V prvem nadstropju omenjeiie krčme sta odjeknila dva strela. Na pomoč prihiteli ©o zagledali na tleh 21 letno trgovsko nastavljenko Ano Marzidovšek, medtem ko se je 241etiii kovaški pomočnik Franc Vrečko boril s smrtjo, a je izdahnil kmalu po prepeljavi v konjiško bolnico. Ana Marzidovšek je bila v trgovini v Poljčanah ,Vrečko je doma iz Ponikve in je bil zaposlen v Žrečah. Vzrok strašnega dejania je nesrečna ljubezen. Sipurno je z\'abil Vrečko žrtev v svojo sobo, kjer se je odigralo zaradi ljubosumnosti krvavo de.ianje, katero j. pretreslo celo ol^olico in ie povzročilo veliko žalost st?ršem in sorodstvu žrtev. P_stlr našel v gozdu truplo zadavS.fene žensl.e. V hrastovem gozdu pri Brešicah, skozl katere.ra vodi bližnjica na Globoko, je naše! pastir truplo starejše ženske. V najdeni so prepoznali 52 letno prevžitkari- eo Baro Vrstovšek • Piršeobrega v župniji Pišece. KomisiJH-d ogled in raztelesenje sta dognala, da je bila rajoa na sejmu iv Brežicah, na povratku proti doanu pa je bila napadeaa in zadavljena. Oblast je že na sledu __oč_ncu. Izpred sodlšča  Brala obeojena radl uboja. Dne 30. januarja so t hiši poeestnika Mavriča na Ločkem vrhu fantje pili in plesali. Prišla sta tja tudi brata, 36 letni Anton in 28 letni Rudolf Kovačič- Rudolf je ustrelil po eestniškega sina Fraaca Breznika iz lovs(ke peške tako v trebuh, da je umrl po prevozu v mariborsko bolnišnioo. Anton Kovačič pa je z nožem hudo ranil Franca Repiča. Na sodni razpravi v Mariboru dne 18. junija sta se brata izgovarjala s silobranom, a so izpovedale priče ravno nasprotno. Rudolf Korači. je bil obsojen na štiri leta strogega zapora, Anton pa na šest let robije. Obsodba zaradi potvorjeoih tisočakov. Naš list je že poročal o izrednem risarskem talentu 32 letnega soboslikarja Antona Petriča z Golnlka pri Litiji. Žalibog je Petrič risarsko nadarjenost zlorabljal za potvarjanje jurjev in je prišel zaradi tega v ječo. 66 letrd posestnik Anton Gracar z Gradišča je prišel 16. aprila k orožnikom pri Sv. Križu pri Litiji. Javil je, da mu je izmaknil Anton Petrič 10. aprila ob priliki slikanja sob tri tisočake. Orožniki so prijeli Petriča, kd ie tatvino priznal, a tudi izpovedal, da je bankovce sam naredil. Pri ponarejanju mu je šel na roko stari Gracar. Dal mu je na razpolago posebno sobico in mu je oskrbel za vzorec pristnega jurja. Gracar se je zavezal, da bo spravljal potvorbe v promet in pri tem mu bo pomagal 28 letni sin Vinko Gracar. Petrič je že izborno ponaredil šest tisočakov, ko je bila zadeva raakrinkana in je omenjena trojica dajala odgovor 14. junija pred malim kazenj-kim senatom v Novem mestu. Anton Petrič je bil obsojen na tri leta robije in triletno izgnbo častnih pravic ter na 10.000 din globe, v primeru neizterljivosti pa še na 100 dni robije. Vinko Gracar na leto dni robijo in na triletno izgnbo častaih državijanskih pravic in na 1000 din globe, v primeru neizterljivosti še na 10 dnl robije, Anton Gracar na leto dni robije in plačati mora tudi po 1000 din odškodnine zasebnim oškodovancem.