Veliko vprašanj - dobro! Novi predpisi v našem gospo- darskem sistemu so povzročili ži- vahnejše delovanje samoupravnih organov in delovnih kolektivov. Tudi organizacija SZDL ne more stati ob strani, temveč prizadeto spremlja vse pojave, ki se rojeva- jo ob uvajanju ukrepov v takšni ali drugačni obliki. Na Smarskem se prav v teh dneh ihtivo priprav- ljajo na pokongresno konferenco SZDL, ki bo predvidoma v drugi polovici junija. Ob tej priliki so si zadali nedvoumno nalogo, da na- tančno proučijo, kako se uveljav- ljajo nove oblike v družbenem živ- ljenju, ugotovijo morebitna biro- kratska ukrepanja in podobno, kar se prav v začetkih silno rado po- javlja. Krajevne organizacije razprav- ljajo zlasti o načinih delitve do- hodkov v ustanovah in podjetjih. Ponekod je prav pri tem prišlo že do nerazumljivih anomalij, kjer so preveč birokratsko in togo reševa- li to silno pomembno vprašanje. Gotovo bi bilo pravilno, da bi pri odmeri upoštevali poleg fizičnih naporov delavca tudi njegovo skrb za stroje, varčevanje z materia- lom, kaJcovost izdelkov, prispevek pri organizaciji dela in podobno. Samo tako celotno gledanje lahko da pravilne in vzpodbudne rezul- tate. Razpravljajo tudi o uspehih, ki se ponekod že poznajo zaradi uvajanja ekonomskih enot. Skupnost proizvajalcev naj ne- posredno sodeluje pri gospodarje- nju in upravljanju. Okoli tega je vrsta vprašanj, ki jih prav organi- zacija SZDL in ZK v prvi vrsti morajo pkravilno razumeti in znati odločno pojasnjevati. Ekonomske enote ne smejo biti samo formal- no osnovane, saj bi ostajalo vse pri starem. Važna je kritičnost de- lavcev, pom"embni so odnosi med delavci, upravo, strokovnjaki. Da bo to pravilno, je potrebno delav- ce osveščati. Danes delavci in sploh občani že veliko vprašujejo, kar je ne> dvomno zdrav in zaželen pojav. Čimveč bodo spraševali na zboro- vanjih, tem bolj porašča njihovo zanimanje za proizvodnjo, za upravljcuije, za spoznavanje naše- ga gospodarskega mehanizma in vzporedno s tem zori delavčeva družbena zavest. Sestanki so ži- vahni. Ljudje vprašujejo in opo- zarjajo na pomanjkljivosti največ- krat prav upravičeno, mnogokrat pa tudi nepremišljeno. Cestokrat se občani spotikajo ob zviševanje tržnih cen, kar je popolnoma ra- zumljivo, vendar mora biti SZDL tista, ki bo ob tem opozarjala državljane na vlogo, ki jo imajo samoupravni organi, v katerih br morali izvoljeni občani najaktiv- neje sodelovati. Pravkar so na Smarskem izvedli tudi anketo o šolskih odborih. Po- kazala je na vrsto šibkosti, ki opo- zarjajo, da sedanji šolski odbori niso najbolje sestavljeni. V njih je premalo žena in še te, ki so, so v največji meri same učiteljice. Cela vrsta je v njih ljudi, ki imajo že kup drugih dolžnosti in se ne zanimajo v pKjIni meri za proble- matiko šol. Prav tako pa je tudi mnogo takih, ki reformnega priza- devanja še niso dojeli v globljem smislu. Tudi to ni najboljši pojav, da ponekod leta in leta predsedu- jejo šolskim odborom isti ljudje, saj je upravljanje v šolstvu in vzgoja mladine, naloga in dolž- nost vseh. Na Smarskem v teh dneh živah- no razpravljajo o vseh teh vpra- šanjih. Natančno hočejo proučiti vse dobro in slabo; obojega je pre- cej. Pokongresna konferenca bo pokazala sliko trenutnega razvoja in obenem odločno nakazala sme- ri, ki vodijo k nadaljnjemu pospe- šenemu utrjevanju komunalnega sistema. Veliko vprašanj, ki jih sprožujejo člani in občani sploh, pa dokazuje, da je delo SZDL pravilno in bo le-ta morala poiska- ti posebne oblike obveščanja državljanov. Več vprašanj, več od- govorov, več spoznanj: to je pot h krepitvi družbene zavesti vseh občanov. s. IZ LASKE OBCLNE HITER VZPON RAZVOJ GOSPODARSTVA V LASKI OBCINI NASLANJAJO NA LASTNA SREDSTVA — REKONSTRUKCIJE VSEH INDUSTRIJ- SKIH PODJETIJ — STANOVANJSKI PROBLEM MED NAJBOLJ PEREČIMI — POSEBNO POZORNOST POSVEČAJO RAZVOJU TURIZMA (Persipelktivni načrt razvoja laške občine, ki ga je sprejel občinski Ijud'ski odbor, ipredvideva, da se bo družbeni proizvod povečal od seda- njih domala štirih mi.lijand na sedem i.n pol milijard dinarjev. Narodni dohodek 'pa se bo več kct podvojil in s tem 'porastel ,na 3 milijarde 270 milijonov drnarjev. Na ta-k si'lovit porast osnovnih pokazateljev gospodarstva v občini bo predvsem vplivala industrija, ki je tudi najmačnejiša gospodarska panoga v občini. V veliki meri pa bo ,na ta velik skok viplivalo napre- dovanje in utrjevanje obrtništva in uveljavljanje komunalnega podjetja Telkstilna tovarna »Volna« name- rava v naslednjem obdobju vložiti vsa razpoložljiva sredstva za rekon- s-trukcijo starega obrata. Poskrbeli pa bodo tudi za priiprave za gradnjo novih tovarniiških objektov, ki jih predvidevajo ob železnici na seda- njem nogometnem igrišču. Enako se je tudi pivovarna ob novih pogojih naslonila pri uresničevanju rekon- strukcijskih del na lastna sredstva Vendar "bo'do kljub temu v nasled- njih letih morali zgraditi sladarno in razširiti varilnico. Del lastnih sredstev pa bodo porabili za obnovo strojev in naprav. V Rimskih Topli- cah bo tovarna lesne galanterije na- daljevala zastavljeni program raz- voja 'tovarne. Najprej bodo zgradili novo sodobno lakirnico, imajo pa tudi velike potrebe pri nabavi raz- nih strojev in naprav za obdelavo lesa. Delavski svet rudniika v La- škem se je odločil, da v na'slednjem oibdobju ne bodo začeli večjih novo- gradenj. Razpoložlijva sredstva pa bodo poraibili za rekonstrukcijo rud- nika in za nabavo mehanizacije. Poseben pomen pripisuje perspek- tivni program razvoja utr'jevanju komunalnega podjetja in hitremu razvoju kmetijstva v laški občini. Sodijo, da na območju občine La- ško obstajajo pogoji za skoraj štiri- kratno povečanje kmetijske proiz- vodnje. Težišče kmetijskega razvoja se vsekakor kot doslej naslanja na živinorejo, a tudi poljedelstvo se bo v naslednjem obdo^bju nagnilo na utrjevanje krmske osnove za ures- ničitev te velike naloge. Razen tega nameravajo v laški občini še razši- riti proizvodnjo industrijskih rast- lin. Za dokončno uresničitev tega načrta razvoja kmetijstva bodo mo- rali v to panogo gospodarstva Vlo- žiti okoli 150 milijonov dinarjev. Z ozirom na znane in zelo dobro obiskane turistične postojanke in zdravilišča, perspektivni načrt tudi turizmu posveča zadostno pozor- nost. Potrebne so nove tujske sobe zgradili bodo bazen s toplo vodo, a tudi gostinstvo bo moralo pri tem zaznamovati ustrezni napredek. Posebno pereč problem v Laškem razen stanovanj, pa je slej ko prej še naprej pekarna. Zalo sodi'jo, da bodo že v tem obdobju morali to vprašanje ustrezino rešiti. Nekoliko manj, a vseeno pereči so še proble- mi prodajalne mleka, slaščičarne in mesnice. Mesnico bodo predvidoma uredili v dosedanjih prostorih kme- tijske zadruge. Računajo, da bo preureditev prostorov končana že le- tos sredi leta. K. T Novi jašek Tega res ne verjamem! Ondan sem srečal znanca. Pravil mi je, da imajo lep počitniški dom ob morju. Hi- šice so raztresene ob gozdič- ku, organizacija letovanja pa je odlična. Povedal pa je, da se delav- ci letos kljub temu in ugod- nostim smejejo na račun do- ma ob morju. Baje si je neka »glava« v upravi spomnila, da bi v letovišče, ki leži sko- raj 500 kilometrov od Celja, prepeljali tudi premog in drugo kurjavo. No, ko je ko- manda že padla, so tako tudi naredili. Smejejo pa se le. Kaj se ne bi? Tole zgodbico mi je pove- dal. Doslej sem mu verjel, tokrat pa sem odločno podvo- mil v njegovo pripovedova- nje. Saj bi končno tako briht- no glavo, ki bi odredila, da se prepelje s kamioni premog na morje, moral iskati z lučjo po belem dnevu. Na kraju je tudi jasno, da bi s stroški za prevoz l^hko v katerem koli večjem mestu ob morju zra- ven kupili vsaj še pet ton premoga na vsako tono pre- peljanega. Nak, v take prav- ljice pač ne verjamem, pa če mi jo pove kdor koli. Mile Iršič DOMAČA ZANIMIVOST Miško vredna šest tisočakov v Liscah se je pred krat- kim pripetil zanimiv primer. V družini so že pred leti skle- nili, da si kupijo električni štedilnik. Tako so tudi storili. To je pač pripravna reč za gospodinjstvo. Kmalu so tudi ugotovili, da je res tako. Toda niso računali na miši. Pozabili so hkrati kupiti past za miši. In, kaj kmalu se je pripetila nezgoda, ki bi lahko bila še hujša, če nobenega ne bi bilo doma. Nekega dne se je namreč >*čisto domača« miška od za- daj splazila v štedilnik. Uga- jalo ji je skrivališče in blaga toplota. Ko pa je začelo le bi- ti pretoplo, je tudi začela ska- kati. V naglici ni našla Ozho- da in je skakala kar med ži- cami. V štedilniku se je kma- lu začelo bliskati, na kraju pa se je še pošteno poblisnilo, a tudi varovalke so pregorele. Ko so podrobneje pogledali v štedilnik, so našli zoglene- lo miš in pokvarjen štedilnik. Popravilo je veljalo kar šest tisoč dinarjev. Tako je ta mi- ška zares drago prodala svo- je »mišje« življenje. Dragi bralci! Vam ali v vaši okolici se pripeti precej preprostih za- nimivosti, ki so včasih smeš- ne, včasih pa tudi boleče. Sa- mi, verjemite, težko do njih pridemo. Zato vas prosimo, da nam podobne ali drugačne zanimivosti iz naših krajev opišete. Razen vas se bodo ta- ko nasmejali še drugi. Varn pa bomo za povračilo firispev- ke ali sporočila dobro honori- rali. Zanimivi dogodki so lah- ko iz kakršnega koli področja, saj je gotovo, da o samih mi- ših ne bomo pisali. Menimo tudi, da bo tako vez med bralci in uredništ- vom še močnejša, da bo skratka trdna, to pa bi tudi radi dosegli. Uredništvo Kako se bodo gibali osebni dohodl(i Okrajni sindikalni svet je spri- čo močnih teženj po neupraviče- nem zviševanju osebnih dohodkov sklenil, da bodo redno mesečno za- sledovali gibanje osebnih dohod- kov za vsako podjetje posebej. Zlasti veliko prozornost bodo v tem obdobju posvetili gibanju osebnih dohodkov v obrti, trgovini in go- stinstvu, kjer so trenutno te ten- dence najmočnejše. Odicritje spomenilo v LOCICI PRI VRANSKEM Pred kratkim so v Ločici pri Vranskem odkrili spomenik 36. padlim borcem, ki jih je na istem mestu nemška svojat zahrbtno umorila. Tragičen dogodek, ki se je pred šestnajstimi leti odvijal v tem le- pem predelu Savinjske doline, bo domačinom ostal vedno v spomi- nu. 36 mladih življenj, ki si je že- lelo svobode, je stopalo iz zapora na Vranskem. Nemci so jim zago- tavljali, da so svobodni. Privedli so jih v Ločico ter jim pustili svo- bodni korak. Bližnji gozd jih je privabljal, toda dosegli ga niso. DROBNE IZ KONJIC Na področju konjiške občine so zaradi pomanjkanja dela morali odpustiti nekaj delavcev na les- nem obratu in pri gradbišču >^In- grad«. V obeh pirmerih so bili od- puščeni večinoma sezonski delav- ci, nekaj pa tudi stalnih, ker se je zmanjšal obseg del za letošnje le- to. Del odpuščenih se bo lahko za- poslil v drugih dejavnosti, nekaj pa je tudi takih, ki imajo doma zemljo. V usnjarskem kombinatu >»-KO- NUS« v Slov. Konjicah bodo kma- lu začeli z montiranjem novih strojev za obrat umetnega usnja, ki so jih nabavili v inozemstvu. Sama sprememba v deviznem po- slovanju v začetku letošnjega leta je položaj v nabavi sicer nekoliko poslabšala, vendar pa izgleda, da ne bo večjih zakasnitev. Tako ra- čunajo, da bodo nov obrat lahko dali v pogon v prvih mesecih dru- ge polovice letošnjega leta. Takrat bodo lahko zaposlili nekaj novih delavcev, vendar le večinoma mo- ških, saj so delovni j^goji spričo mokrote v tem podjetju neprimer- ni za ženske. L. V. Pregled aparature pred snemanjem novega filma Očitne anomalije v zadnjem času se celo za- sebni razgovori vrtijo okrog osebnih dohodkov, to je, plač, nagrajevanja in vsega tistega, kar tvori na koncu osebni standard. Zato ni naključje, če nahajajo podobne teme svoje mesto tudi v razpravah širših okvirov, na primer na različnih konferencah. Dina- mika novega gospodarskega sistema, v katerem postaja delo dejansko najvišja vred- nota, prav gotovo terja vse- stransko ustvarjalno prouče- vanje in družbeni interes, ki naj izoblikuje ustrezne nor- me, po katerih bo sleherno delo dobilo ustrezno materi- alno priznanje. Takšna so, na kratko, prizadevanja. Nekaj takega prizadevanja je pokazala tudi občinska konferenca Zveze komunistov v Šoštanju. Čeprav brez dolo- čenih analitičnih obravnav, ki bi mogle ob upoštevanju tako pozitivnih kot negativ- nih izkušenj v formiranju osebnih dohodkov uspešneje kakor nekatere načelne teo- retične postavke zagotoviti pravilno nadaljnjo pot v tej smeri, je vendarle izkristali^ zirala jasno stališče, kateri naj bodo bistveni elementi pri oblikovanju ekonomskega si- stema znotraj gospodarskih organizacij, hkrati pa razkrila tudi nekatere anomalije, ki so nastopile kot rezultat bodisi nezadostnega razumevanja vsebine novega gospodarske- ga sistema bodisi kot rezultat prešibke moči delavskega upravljanja ali pa kot posle- dica preživele administrativ- ne miselnosti. Iz nekaterih konkretnih podatkov, ki so jih nanizali diskutanti, so namreč te anomalije očitne. Tako se v treh največjih podjetjih šoštanjske občine, to je, v rudniku, termoelek- trarni in tovarni usnja giblje- jo povprečne plače v razmer- ju 31 proti 34 proti 20 tisoč dinarjev. Mesečni dohodki nekega inženirja znašajo 250 tisoč dinarjev (povprečne pla- če uslužbencev nekega trgov- skega podjetja — po sicer ne- potrjenih ixxiatkih izven konference — 45 tisoč dinar- jev), medtem ko so bile lani povprečne plače kmetijskih delavcev 13 tisoč 600 dinar- jev in so letos neznatno višjel Iz teh nekaj suhih podatkov, ki niti zdaleč niso vsi, tudi ne popolni in ki zavoljo tega ne , dajejo realne podobe razmer v sistemu delitve dohodka v skladu z merilom: vsakomur po njegovem delu, izhaja predvsem zelo velik absurd. In sicer absurd, ki z najsijaj- nejšo logiko ne bi mogli opra^ vičiti zlasti v vsoti 250 tisoč dinarjev, pa tudi ne v po- vprečnih plačah uslužbencev omenjenega trgovskega pod- jetja. Vprašanje je naposled, če so tudi navedena razmerja odraz objektivne vrednosti dela. Podatek pa, da lahko dandanes mesečno nekdo »za- služi« četrt milijona dinarjev (pri čemer izključujemo mo- rebitno vsakomesečno izredno delo na področju odkritij in izumov), ne kaže nič druge- ga, kakor da v gospodarski organizaciji, ki tak znesek da- je, nekaj ni v redu! Ce ob koncu strnemo teh nekaj misli, ni mogoče mimo splošne ugotovitve, da bo tre- ba zoper take družbene ekce- me najti ustrezno zdravilo, ki pa bo lahko uspešno le ob do- slednem izvajanju temeljnih načel novega gospodarskega sistema, to i>omeni, ob aktiv- nem in vztrajnem boju vseh sil naše družbene skupnosti za njegovo uresničitev. D. Hribar ktoMaradnali Pred dnevi si je posebna komi- sija ogledala območje izza trans- formatorske postaje pri pokopa- lišču, kjer je zraslo »samovoljno« naselje. Ugotovitve komisije pa so hude. Kljub neštetim razpravam na ob- činskem ljudskem odboru, na raz- nih sestankih in zasedanjih črne gradnje v tem predelu mesta še niso prenehale. Zadeva gre skrat- ka svojo pot. Komisija je celo ugotovila, da lastnik zemljišča preprosto kljub odloku Občinske- ga ljudskega odbora še naprej prodaja zemljo za gradnjo barak, da so se pojavili celo prekupče- valci, ki skušajo iz težavnega sta- novanjskega problema nekaterih prebivalcev izvleči kar največ in da so socialni problemi družin, ki tod stanujejo, zelo pereči. O tem vprašanju je govoril na zadnjem zasedanju tudi predsed- nik občine tov. Rupret, ki je od- bornikom jasno povedal, da v ko- munalnem sistemu ne more biti za tako stanje odgovorno le nekaj vodilnih občinskih mož v Celju. Saj ti končno tudi problema ne bi rešili, če tudi odstopijo tem dru- žinam svoja stanovanja. Problem je namreč v tem, da stanovanjska izgradnja ne sledi splošnemu raz- voju in da ni zajela obsega, ki so ga odborniki v celjski občini predvidevali. To je zelo pereč problem, problem, ki ne zadeva načelnika oddelka za stanovanj- ske zadeve, temveč problem, ki je bistven za vsakega Celjana, za vso komuno, za vsako podjetje. Le tako bo namreč stanovanjski problem v Celju možno omiliti, če že ne do kraja rešiti. O stanovanjskem in urbanistič- nih problemih bodo v kratkem podrobno razpravljali zbori voliv- cev. Tudi ti naj povedo svoje mnenje. Cisto jasno je namreč, če bomo samo leto ali dve zanemarili probleme stanovanjskih razmer prebivalcev, je to isto kot da za- nemarjamo stanovanjske proble- me proizvajalcev ter bomo lahko čez dve leti govorili o katastrofi in požaru. Kadar pa gasilci priha- jajo, je navadno že pozno. Laže je namreč preprečiti kot gasiti. —mi Množica pred hongerjem V nedeljo je ugodno vreme pri- vabilo na drugo tradicionalno tom- bolo na letališče v Levcu ogrom- no ljudi. Vsekakor bi se všteli, če bi ocenjevali število. Toda to niti ni tako pomembno. 2e od dvanajste ure so na pro- stor pred tribuno prihajale po Ljubljanski cesti množice ljudi, v skupinah ali posamič. Nekaterim je bila tombola res igra na srečo — računali so na «-fičo«, drugi pa so lep dan izrabili za izlet do le- tališča, kjer so marljivi člani Aerokluba pripravili vse, da bodo obiskovalci zadovoljni. Vsega je bilo na pretek, zabave, smeha, jestvin in pijače — morda jim lah- ko očitamo le, da niso poskrbeli za zadostno količino cigaret. Tako so razen nervoze ob žrebanju ka- dilci bili nervozni še zaradi po- manjkanja cigaret. Sicer pa je bila ta tombola men- da ena najbolj nervoznih. Kar 42 številk so morali izklicati, da so na oder pridrveli prvi, ki so ime- li največjo srečo. To so bili sedem- najstletni Drago Skornšek, vaje- nec iz Polzele, ki je zadel prvo tombolo zelenega v^fiča«, kmetova- lec Franc Jelen iz Ponikve pri Žalcu, ki je zadel rumenega »fiča« in ga baje že na letališču prodal za 600 tisoč dinarjev?! Tudi sku- ter je zadel vajenec iz Celja Ivan Petek, televizor čevljar iz Tabora Slavko Zupančič, mopeda pa Sto- jan Bračič iz Polul in Viljem Kranjc iz Sevnice. Med posebne srečneže lahko štejemo Franca Ogradija, ki je imel kar dve tom- boli. Po prvih izžrebancih je ihta in nervoza nekoliko popustila, saj je razumljivo. Vsi, ki so pričakovali prvo nagrado, so bili malce presu- njeni. Toda sreča se je tokrat lah- ko nasmehnila samo dvema. No tudi to je prišlo prav, ljudje so se okrei>čali, pogovorili in po- šalili, nato pa je množica začela svojo pot proti Celju. Ceste so bile dobesedno »zabasane«. Naslednje leto bo enako in tudi druga leta. Tombolska karta ie pač majhen davek za sanje, ki do- sežejo najvišjo stopnjo, ko na odru žrebajo že zadnje številke. Tradicionalno tombolo v Celju vsako leto pripravi občinski sindi- kalni svet, ki s čistim dohodkom s tombole (seveda, če ga je kaj) nadaljuje z izgradnjo letovišča po- čitniške skupnosti v Fiesi, ki je predvsem namenjeno onim manj- šim kolektivom, ki si ne morejo urediti lastnega p>očitniškega do- ma. M. I. Na sliki: Počitniški dom skupnosti v Fiesi.