402
Na pomlad
Bogomil Fatur
Zidaj bo 'kmalu pomlad
in mi bomo padli na porodno posteljo,
mlad svet bo prišel iz nas,
pod zvezdami majskih noči spočet,
mlad svet bo kot novorojeni otrok
počival v objemu naših rok.
Okopali bomo ga v vseh vodah, da bo čist in se v njem zrcali nebo, povili v plenice vseh polj in trat in krstili s svojo srčno krvjo.
Zdaj bo kmalu pomlad
in mi bomo padli na porodno posteljo —
ampak, pod našimi srci je vse pretesno, pretemno,
gorje, če bo zibelka grob
in svet obleži na nosilnici naših rok
bled in težak kot mrtvorojeni otrok.