g e o g r a f s k i o b z o r n i k32 33 Jordanije do Izraela, s povratkom z ladjo preko Cipra. Strokovno- potopisno predavanje bo prikazalo utrip prastarih prestolnic in bazar- jev Bližnjega Vzhoda od Istanbula, Konye, Edese, Antiohije, Alepa in Damaska do Jeruzalema ter bisere še danes ohranjene arhitekture kri- žarskih gradov. Predavanje bo temeljilo na diapo- zitivih, historičnih zemljevidih in re- konstrukcijah. 17. februar 2009, Bojan Erhartič: Jemen Jemen je (iz)jemen, trdi moj popotni predhodnik. Vendar – roko na srce – vsaka dežela je izjemna. Kaj je tisto, kar v Jemnu človeka prav posebej navduši in nagovori? Prav gotovo prestolnica Sana, živi, verjetno pa tudi največji muzej na prostem, ki se ponaša z bogato ornamentirano arhitekturo. Puščava človeka tako ali tako vedno in pov- sod neizmerno nagovori, v druž- bi beduinov pa še posebej. In oaze, te zelene zaplate sredi puščave in suhih dolin nekdaj mogočnih vodo- tokov! V njih pa takšne vasi, da si jih človek še v sanjah težko predstavlja! Toplo turkizno Arabsko morje, ob- dano z vulkani, spere z nas puščavski pesek in popotni prah. Obogateni z izkušnjo Indijskega ocena se umak- nemo v prijetno hladno zavetje Jemenskega višavja na zahodu deže- le s 3700 m visokimi gorami, na po- bočjih katerih se bohotijo neskonč- ne terase kave in kata ter vasice, ki kot orlova gnezda kraljujejo nad do- linami. Piko na i v mozaiku izjemnosti nare- di otok Sokotra, znan po svojstve- nem rastlinstvu in živalstvu, kakršne- ga ne najdemo nikjer drugje na svetu. Jemen je resnično izjemen! 17. marec 2009, Jurij Senegačnik: Mali – sahelska država treh podnebnih pasov Mali je sicer ena najrevnejših držav v Afriki in na svetu, vendar predstavlja primer relativno stabilnega politične- ga in gospodarskega razvoja v sahel- skem delu afriške celine. Državo se- stavljajo trije podnebni in vegetacij- ski pasovi, pri čemer nas bo preda- vatelj popeljal v savanski in sahelski pas. Ogledali si bomo nekatere naj- večje kraje in najbolj znana turistič- na središča, kot so mesto Djenne ter dežela Dogonov. Seznanili se bomo z glavnimi razvojnimi problemi drža- ve, ki je znana predvsem kot izvozni- ca bombaža. 21. april 2009, Jurij Kunaver: Beneška Slovenija, iluzija in realnost Predavatelj je zadnja leta večkrat ob- iskal Beneško Slovenijo, zlasti Tersko dolino, zaradi sodelovanja v edini novejši knjigi o tem obrobnem slo- venskem narodnostnem ozemlju. Beneška Slovenija je preširok pojem, da bi si z njegovo pomočjo lahko na- enkrat predstavljali vso pokrajinsko pestrost tega zanimivega območja na prehodu iz Furlanske nižine v Julijske Predalpe. Najbolj jasno se vsiljuje raz- likovanje med vzhodnim, najobširnej- šim območjem Nadiških dolin, med srednjim delom, ki je pokrajinsko naj- bolj zapleten, to je na območju obči- ne Tipane in med zahodnim, od meja Slovenije najbolj oddaljenim in teri- torijalno najmanjšim delom na ob- močju Terske doline. Vsak od teh predelov, ki bolj ali manj sovpada- jo s porečji Nadiže, Karnahte in Tera, ima svoje specifične značilnosti, ki se odražajo tako v dialektu, v navezano- sti na bližnje furlanske kraje in v zna- čilnostih prebivalstva. Med njimi je v podolžni smeri zaradi prevladujoče meridianske smeri slemen razmero- ma malo povezav. Sploh so bile zlasti reliefne značilnosti Beneške Slovenije najbrž eden od poglavitnih dejavni- kov, ki so vplivali na ločenost tega ozemlja od matičnega naroda. Zato je tudi v sedanjih razmerah povsem odprtih meja verjetno iluzorno pred- stavljati si, da bo Beneška Slovenija z osrednjo Slovenijo v prihodnosti bi- stveno bolj povezana kot je bila v preteklosti. Za kaj takega bi mora- lo tudi pri matičnem narodu vladati za lastne manjšine več zanimanja in skrbi. Predavatelj bo svoje z diapozi- tivi ilustrirano predavanje popestril z vtisi tudi iz krajev, kamor pod dolgim grebenom Velike gore ali pa v jame kraške Bernadije bolj redko zaidejo obiskovalci iz Slovenije. Katarina Polajnar Geografski večeri Ljubljanskega geografskega društva v letu 2008 V letu 2008 smo nadaljevali z geograf- skimi večeri Ljubljanskega geografske- ga društva, ki potekajo dvakrat v spo- mladanskem in dvakrat v jesenskem obdobju v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU. V spomladanskem sklopu smo se sez- nanili s stanjem in perspektivami tu- rizma v Sloveniji. 11. marca smo gostili Majdo Dekleva, direktorico Turistično gostinske zbornice. Turizem, ki je do- živel v zadnjih 15 letih izjemen raz- voj, nam je predstavila z gospodar- skega vidika. V bruto domačem pro- izvodu dosega 5 % delež, ob upošte- vanju njegovih multiplikativnih učinkov pa blizu 8 %. Izpostavila je, da so tren- di turističnega povpraševanja v svetu napoved, poročilo g e o g r a f s k i o b z o r n i k32 33 vse bolj usmerjeni prav v tisto, kar po- nuja Slovenija: "small scale" turizem s pestro ponudbo doživetij v lepem in zdravem okolju. Sedaj je ključno, da se turizem s prostorskimi akti sklad- no umesti v okolje. Za konec je gost- ja izpostavila pereče vprašanje, kje do- biti kvalificirano delovno silo za delo v turistično-gostinskih obratih. Mesec dni kasneje (7. 4.) nam je Katja Vrtačnik Garbas z Oddelka za geo- grafijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predstavila turizem z okolj- skega vidika. Kot enega največjih izzi- vov turistične industrije v prihodno- sti je izpostavila klimatske spremem- be. Na predavanju s pomenljivim na- slovom "Zimsko-športni turistični produkt prihodnosti – nabiranje re- grata?" nam je dokazala, da se vplivi klimatskih sprememb na turizem že kažejo. Ker so smučišča v Sloveniji na relativno nizkih nadmorskih višinah in je tako zagotavljanje snega na mno- gih smučiščih že zdaj problematično, lahko predvidevamo, da bo na zim- sko-športni turizem pri nas močno vplival že zelo majhen dvig tempe- rature. Če se bodo povprečne tem- perature dvignile za 2 °C, se bo meja zanesljive zasneženosti v Sloveniji dvignila na 1500 m in več, kar pome- ni, da bo, dolgoročno gledano, eko- nomsko upravičeno le še obrato- vanje smučišč na Kaninu, Krvavcu in Voglu. Največji in zaradi smučarskih tekmovanj v svetu najbolj znani slo- venski smučarski središči Mariborsko Pohorje in Kranjsko Goro pa z vidi- ka smučarskega turizma najverjetneje čaka bolj žalostna prihodnost. V jesenskem sklopu smo nadaljevali tam, kjer smo ostali spomladi. 14. ok- tobra nas je obiskal dr. Igor Žiberna z Oddelka za geografijo Filozofske fa- kultete Univerze v Mariboru. S pre- davanjem "Trendi spreminjanja višine in trajanja snežne odeje v Sloveniji" nam je razložil, da se podnebne spre- membe ne kažejo le v spremembah temperatur, pač pa postajajo čedalje očitnejše tudi spremembe v obliki in razporeditvi padavin. Izpostavil je dej- stvo, da so alpska smučišča, ki leži- jo pod nadmorsko višino 1200 do 1300 m manj perspektivna za bodo- če investicije v smučarsko infrastruk- turo. Tematiko zimsko-športnega tu- rizma je gost presegel s podatki, da so spremembe v obliki zimskih pa- davin pomembne tudi z vidika erozi- je, saj meteorna voda v tekoči obliki v času izven vegetacijske dobe pred- stavlja večjo možnost za nastajanje novih erozijskih žarišč. Po predavanju se je razvnela živahna debata, med katero je dr. Žiberna predstavil svoj pogled na dejstvo, da je bilo v zadnjih letih kljub segrevanju ozračja na viš- jih legah nekaj zim "rekordnih" (naj- debelejša snežna odeja v Sloveniji je bila izmerjena aprila 2001!). Na Martinovo smo s trezno glavo prisostvovali predavanju dr. Lučke Kajfež Bogataj z Biotehniške fakul- tete. Po letu dni je bila dvorana Zemljepisnega muzeja končno spet vsaj za silo polna. Gostja je izpostavi- la, da so klimatske spremembe tu in da je za marsikaj že prepozno, zato je predavanju dala naslov "Podnebne spremembe in nacionalna varnost". Poudarila je, da se mnoge spre- membe odvijajo mnogo hitreje kot so predvideli klimatološki modeli. Zavest ljudi in motiviranost je viso- ka, nam pa še zmeraj manjka politič- ne volje. Nujno bi potrebovali urad ali službo za prilagajanje podnebnim spremembam, saj le-te vplivajo na prehransko varnost, dostop do pitne vode in energije. S predavanjem je dr. Kajfeževa dokazala, da posledice podnebnih sprememb že ogrožajo tudi našo nacionalno varnost. Čas za preprečevanje sprememb je minil, sedaj je na vrsti prilagajanje! Bojan Erhartič Napoved geografskih večerov spomladi 2009 10. marec Aleš Smrekar: Socialno- ekonomski vidiki vrtičkarstva v Ljubljani Vrtičkarstvo je kompleksna dejav- nost, ki zadovoljuje eksistenčne, fizič- ne, zdravstvene, socialne in psiholo- ške potrebe. Površine z vrtički se v Ljubljani pojavljajo na zelo različno ranljivih in različno velikih območjih, od nekaj deset kvadratnih metrov do nekaj deset hektarjev. Vrtičkarstvo je praviloma dejavnost starejših in manj premožnih občanov. Večina jih živi v gosto pozidanih blokovnih naseljih, polovica med njimi je upokojenih, le tretjina zaposlenih. Na bližnje vrtičke se odpravijo praviloma peš ali s kole- som, na bolj oddaljene pa z osebnimi avtomobili in tudi avtobusi mestnega prometa. Glavni motivi za ukvarjanje z vrtičkarstvom so neposreden stik z naravo, rekreacija in sprostitev ter last- na pridelava zdrave hrane. Večina jih je zadovoljna z razmerami za vrtičkar- stvo in si želi obdelovati vrtiček tudi v prihodnje. V predlogu prostorske- ga načrta Mestne občine Ljubljana je predvidenih le 0,55 km2 vrtičkarskih površin, kar je več kot trikrat manj, kot je bila površina vrtičkov leta 2005. 14. april Borut Vrščaj: Tla ljubljanskih vrtičkov, onesnaženost, vsebnost hranil ter potencialni vplivi na okolje in zdravje meščanov Tla v urbanih predelih izpolnjujejo predvsem okoljske funkcije, medtem ko je funkcija pridelave hrane manj pomembna. Slednja je prisotna bolj v sklopu socialno-ekonomskih funkcij poročilo, napoved