Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 0. ŠTEVILKA. JOL1ET, ILLINOIS. 13. JANUARJA, 1911. LETNIK XX LANI 1,104,000 PRISELJENCEV, Toliko samo preko New Yorka po pravkar objavljenem vladnem poročilu. NEPRILIKE NA ELLIS ISLANDU. Nekateri slučaji kažejo, kako strogo se postopa z novodošleci. New York, 11. jan. — Število potnikov, ki so prišli preko New Yorka leta 1910 v Združene Države, znaša 1,- 104,000. Od teh je dospelo 770,000 v medkrovju in smatrati je za verjetno, da je prišlo nad 700,000 teh medkrov-nih potnikov z namenom, ustanoviti si domačijo tukaj ali v Kanadi. Večina priseljencev je prišla iz luk Sredozemskega morja. Te številke prihajajo iz vladnih poročil, katera so bila pravkar objevljena. Na Ellis Islandu nameščeni zastopniki Poljske narodne zveze se bavijo sedaj s preiskavo pritožbe, ki jo je podal poljski priseljenec Jan Šibo. Ta je dospel semkaj na parniku “Pretoria” hamburg-ameriške linije, potem je bil odpravljen na Ellis Island in čez nekaj ur pripuščen k izkrcanju. Nato se mu je pridružil neki človek, ki se je predstavil kot agent družbe “Immigrant Transport Guide Company”, 130 Broad Str. Tega moža je priseljenec Šibo naprosil, naj ga spremi k njegovemu v Jersey City stanujočemu svaku, a peljal ga je v neko gostilnico na Steuben Str., Jersey City, in ga tam tudi prisilil, da je za navzočnike plačeval pijačo. Potem je “vodnik” izginil, a trije tuji možje so ga vzeli v svojo skrb, ga zvabili na cesto, ga pobili in oropali vse gotovine v znesku $25. Neki mož, ki je videl napad, se ga je nazadnje usmilil in ga spremil k njegovemu svaku. Drug slučaj krive sreče se tiče 61 let starega Traugott Fretza, Nemca iz Rusije, ki je dospel semkaj s svojo priletno soprogo, da se poda k svojemu zetu W. Marshallu v Grand Rapids, Mich. Imata še druge dorasle otroke na zapadu. Tretz je prinesel seboj vozne listke do določenega kraja in 1200 mark, a je bil na temelju zdravniškega spričevala, ki se je glasilo na ostarelost, obsojen s soprogo vred k deportaciji ali progonu. Nič bolje se ni godilo 55 let staremu Antonu Rebsam, ki je semkaj dospel z ženo in tremi otroci, da se poda k svojemu svaku Jos. Heiserju v Dickinson, N. D. Potne listke ima do določenega kraja in kacih $70. Zakonska dvojica je bila istotako po zdravniških spričevalih, ki sta se glasili na ostarelost, z otroci vred izključena. Stavkokazi napadeni. Chicago, 111., 10. jan. — Štirje stavkokazi, med njimi neka mati s svojima dvema hčerama, so naleteli davi na poti k delu v zasedo in so bili hudo obdelani, preden je prihod nekaterih policajev pognal napadalce v beg. Prizorišče napada je bila West Chicago Avenue, med Franklin in Wells Str. Žrtve so Mrs. Lottie Millspaugh, 39 let stara, njeni hčeri Dorothy in Salome, 16 ozir. 14 let stari, in 43 let stari Louis Barnett. Policija trdi, da so napad izvršili štrajkarij in sicer Italijani. Napadenci so bili vrženi ob tla in neusmiljeno lteptani. Rudniška nesreča. Pittsburg, Pa., 11. jan. — Dva rudarja in en voznik so bili v nekem rovu pri Tarentumu zasuti. Truplo voznika Andrew Felocka je bilo najdeno. Reševalci v treh oddelkih se trudijo na vse moči, da si napravijo pot do zasutih rudarjev, ki se imenujeta Josip in John Šikiski. Eksplozija. Lexington, Ky., 7. jan. — Petnajst rudarjev je bilo hudo opečenih in 50 drugih je komaj uteklo smrti, ko se je pripetila eksplozija v rudniku “Big Hill Coal”-kompanije v okraju Lee. Rudarji so bili vrženi iz rova, vendar ni bil noben usmrčen, kolikor se je moglo doslej dognati. Zavezni senator Elkins pokopan. Elkins, W. Va., 7. jan. — Senator Stephen B. Elkins počiva sedaj na pokopališču gorskega mesteca, kateremu je dal svoje ime. Umrl je zadnji .teden v Washingtonu. Pogreba se je udeležilo prav mnogo odličnih politikov. Pokojnik je dosegel starost 70. let. Pričel je svojo karijero kot ljudski učitelj, a končal kot večkratni milijonar in zavezni senator. Njegovo hči je nameraval poročiti vojvoda Abruški, a zaroka se je razdrla, ker je Elkins zahteval za svojo hči kot bodočo ženo vojvodovo tudi vojvodske časti in pravice. Komander Sims javno grajan. Washington, D. C., 10. jan. — Predsednik Taft je odločil, da se ima komander W. S. Sims od zavezne mornarice javno grajati, ker je nedavno pri neki pojedini v Londonu v čast ameriškim pomorskim častnikom izjavil, da se Velika Britanija, ako utegne priti kdaj v resno nevarnost, lahko zanaša “na vsakega moža, vsak dolar, vsako srago krvi” v tej deželi. "Njegov pregrešek je tako očiten,” je rekel predsednik v pismu na tajnika pomorskega departmenta Meyerja, kateremu je naročil, pograjati častnika, "da mora biti postopanje departmenta če ga pograja, prav enako.” Predsednik pravi: Kadarkoli je častnik ameriške ^vojske pozvan v inozemstvu imeti javen govor, tako da mora to, kar izgovori, neizogibno priti do znanja narodov drugih tujih dežel, potem je njegova razvidna dolžnost, ogibati se sovražnih primer ter svoj govor in svoje izraze prijateljstva za deželo, katere gost je, omejevati na besede, ki ne izdajo pomanjkanja prijateljskih čutov za kako drugo deželo. "Mornarica služi mnogim svrham miru. Eno glavnih opravil njenih častnikov na obisku inozemskih luk je, vcepljati vsem narodom misel o blagi volji Združenih Držav. Dolžni so zlasti gledati na to, da s svojim dejanjem in nehanjem ne napravljajo svoji vladi v njenih vnanjih razmerah nobenih težav.” Washington, 11. jan. — Slučaj Sims je s predsednikovim pismom na pomorskega tajnika Meyerja končan. Tajnik bo grajo vpletel v generalno povelje, tako da bo zahtevi po javni graji zadoščeno. Kapitana Simsa oceanska vožnja bo meseca marca končana in potem bo odvezan svojega poveljstva bojne ladje “Minnesota”. Kaj se potem zgodi z njim, še ni določeno. $1,000,000 škode po ognju. Cincinnati, Ohio, 10. jan. — Požar, ki je napravil več nego milijon dolarjev škode, je razdejal poslopje kupčij-ske zbornice, poškodoval sosedna poslopja, povzročil poškodbo nad pol tucata gasilcev in menda zahteval tudi eno človeško žrtev. Policija je trdila opolnoči, da sta še dve zasuti osebi živi, ker je bil slišati njun klic na pomoč iz razvalin. Pogreša se še nekoliko drugih gasilcev, ki so se pa menda odstranili, ko so bili poškodovani. Dognano je, da se je nahajalo mnogo oseb v poslopju, ko so izbruhnili plameni, zato je mogoče, da so storile smrt. Knjige in listine delniške borze ter Louisville-Nashville-železnice, ki je imela svoje poslovnice v razdejanem poslopju, so uničene. Samo zidovje nekoč tako krasnega poslopja še stoji. Najmanj 50,000 oseb je pritiskalo do pogorišča, ko se je nenadno podrla streha poslopja. Množice se je polotila panika in pri divjem begu je bilo mnogo oseb poškodovanih. Cincinnati, O., 11. jan. — Pet oseb, o katerih je znano, da so se nahajale ob času požara v poslopju trgovinske zbornice, se pogreša in bati se je, da so storile smrt v plamenih. Ranjenih je skupaj nad 20 oseb, med njimi tu-cat gasilcev. Blizzard se baje bliža. Denver, Colo., 10. jan. — Pravcat zimski blizzard, ki prihaja naravnost iz Alaske, se hitro pomika proti vzhodu. Včeraj je dospel do mesta Reno, Nev., odkoder se poroča o močnem vetru in dežju. Na kalifornijski brežini je bil hud vihar, tako da so trpele vse brzojavne zveze. Marquette, Mich., 9. jan. — Nov blizzard razsaja po celem gorenjem polotoku. Promet je po vseh mestih oviran. Šole so zaprte. Winnipeg, Man., 1L jan. — Najhujši blizzard izza mnogih let vihra že tri dni v Rockey Mountains in promet na kanadski pacifiški železnici je pretrgan. Kacih dvanajst osebnih vlakov je trdno obtičalo v snegu. Uporniki uspešni. New Orleans, La., 10. jan. —- Posebna brzojavka iz Port Bariosa, Guatemala, poroča, da so čete upornikov, ki prodirajo na severni brežini Hondurasa, ko so vzele vse otoke v zalivu, naskočile suho zemljo ter zasedle Cap Triumfo, Bishops Point in Micas Lagoon. Kraj Tela so zaiedle že poprej. Upornike vodi zUani general Manuel Bonilla. Uporniška topničar-ka “Hornet” podpira čete na suhem. Ameriška topničarka “Tacoma” je vsi-drana v luki zvani Puerto Cortez. Plazovi v Alpah. Turin, Italija, 9. jan. — O plazovih z Alp v izrednem obsegu se poroča, posebno iz pokrajine Cumeo. Med krajen^a Limone in Vernante je zaprta železnica po snežnih grmadah, katerih vsebino cenijo na 500,000 kubičnih čevljev. Ponekod so cele vasi zametene. SLUČAJ LORIMER NA DNEVNEM REDU. Boj za sedež illinoiškega senatorja se je pričel po temeljiti preiskavi v Washingtonu, D. C. ZAV. SENATOR STEPHENSON. Bil izvoljen v senat baje tudi z obil nim razdeljevanjem denarja. Springfield, 111., 11. jan. — V slučaju Lorimer se ima pričeti še strožja preiskava glede podkupovalcev in pod-kupljencev. Preiskovalni odbor je danes naprosil senat, da mu z novim sklepom podeli pravico, spraviti na dan vse podrobnosti podkupovanja, vse okolnosti in namišljene krivde kateregakoli člana sedanje ali prejšnje zakonodaje. Naprošena pravica bo skoro gotovo podeljena. Boj, izpodriniti senatorja Lorimer-ja iz Illinoisa z njegovega sedeža v zaveznem senatu, se je pričel v Washingtonu v ponedeljek z bojem med senatorjem Beveridge iz Indiane in senatorjem Owen iz Oklahome, ki si oba prisvojujeta pravico, da sta storila prvi korak v tej zadevi. G. Beveridge je predložil svoje poročilo, ki je prišlo do sledečih sklepov: “Da je ta (Lorimerjeva) izvolitev po vsakojakem pojmovanju zakonitih določb neveljavna. Če pride senat do takega sklepa, potem je naša dolžnost, izjaviti se v tem smislu. Zato predlagam sledečo rezolucijo: “Sklenjeno, da William Lorimer ni bil na pristojen in zakonit način izvoljen po zakonodaji države Illinois za sedež v senatu Združenih' Držav.” Preden je bilo poročilo predloženo, je imel Lorimer kratek nagovor, v katerem je poudarjal svojo nedolžnost na podkupovanju ter nedolžnost svojih prijateljev na kakršnikoli udeležbi podkupovanja v zvezi z njegovo izvolitvijo. Izjavil -je svojo namero, da hoče obravnavi svojega slučaja prisostvovati. Senator Coe Crawford iz South Dakote je naslednjega dne v dolgem in temeljitem govoru razkrival načine, ki so se jih posluževali agenti senatorja Williama Lorimerja v illinoiški zakonodaji, ter je nazadnje izjavil, da po njegovem prepričanju Lorimer ni u-pravičen, obdržati svoj sedež v zaveznem senatu. Govor g. Crawforda je vzbujal nenavadno zanimanje. Vkljub ponovnim zatrditvam, s katerimi je g. Lorimer podpiral svojo nedolžnost, ga je senator Crawford brez vseh o-vinkov obdolževal, da je vedel za dvomljivo postopanje svojih agentov v Springfieldu. Njegova politična glavna agenta sta bila baje državna poslanca Shurtleff in Browne. Madison, Wis., 11. jan. — Zavezni senator Isaac Stephenson je v škripcih. Odbor državnega senata je podal guvernerju McGovernu svoje poročilo o volitvenih bojih in o izvolitvi senatorja Stephensona. V tem poročilu je senator Stephenson obdolžen, da je v več slučajih prekršil zakone države Wisconsin. Odbor priporoča, da se prepis poročila predloži zaveznemu senatu, kateri naj potem uvede preiskavo izvolitve gospoda Stephensona. Med drugim se očita zaveznemu senatorju Stephensonu, da je svojo izvolitev v senat omogočil edinole z obilnim razdeljevanjem denarja. Pokojninska predloga sprejeta. Washington, D. C., 10. jan. — Poslanska zbornica kongresa je sprejela Sullowayevo splošno pokojninsko predlogo, po kateri se podeljuje pokojnina od $12 do $36 vsem vojakom, ki so služili v armadi Združenih Držav med državljansko vojno 90 dni ali med mehikansko vojno 60 dni in so v starosti 62 let. Po tej predlogi se letni stroški za pokojnine povišajo za $45,-000,000. 14 pomorščakov utonilo. Highland Light, Mass., 10. jan. — Štirnajst oseb, kapitani in moštva pre-mogovoznih ladij “Corbin”, “Pine ForesP’ in “Treverton”, ki so se nahajale na vrvi vlažilnega parnika “Ly-kens”, je utonilo. Barke so se razbile na produ pri Peaked Hillu med vožnjo iz Philadelphije v Boston. Moštva treh reševalnih brodov niso mogla ničesar opraviti, da bi rešila barke in pomorščake. Dve trupli sta splavali na breg. Hripa v New Yorku. New York, 9. jan. — Tu razsaja hripa epidemično, in sicer huje nego kdaj izza 1889, ko je razsajala po vsej deželi. Število za hripo zbolelilih oseb je bilo zadnji teden 400 odstotkov večje nego v odnosnem tednu lanskega leta. Perzija prosi zaščite. New York, 10. jan. — Perzijska vlada se je obrnila na velevlasti s pritožbo proti krivicam, ki jih trpi odstrani Velike Britanije in .Rusije. To pritožbo je perzijska vlada, opremljeno s svojim pečatom in podpisom predsednika vladnega svetovavstva Mo-stofi-el-Manalika odposlala na tukajšnjega perzijskega generalnega konzula in naslovila na ameriško ljudstvo. Pritožba je pisana v perzijskem in francoskem jeziku ter obsega kacih 16,000 besed. V pritožbi se delata Velika Britanija in Rusija odgovorni za vse neprilike, ki jih je morala Perzija v zadnjem času pretrpeti. Pod ničnimi pretvezami sta ti velevlasti pošiljali na perzijsko ozemlje vojaške oddelke, ki so se tam vgnezdili. Pred nekaj leti je Rusija baje vsi-lila, Perziji posojilo, katerega Perzija ne more vrniti, ker ji Rusija m Velika Britanija baje pripravljata vsakojake ovire v tem oziru. V gotovih pokrajinah, kamor so bile poslane ruske čete v svrho pobiranja davščine, je perzijska vlada izgubila vso svojo oblast. Velika Britanija pa vkljub neki pogodbi mirno gleda, kako pošilja Rusija polk za polkom na perzijsko ozem lje. V treh pokrajinah je vsled tega upor. Velika Britanija in Rusija sta sedaj zahtevali, naj se napravi spet red in mir, a Perzija je brez moči, dokler se ne umaknejo ruski vojaki, ki so vzrok nemirov. Eksplozija v smodnikarni. Buenos, Aires, Argentinija, 10. jan. —Mnogo ljudi je bilo usmrčenih vsled eksplozije v neki smodnikarni v San Martinu. Dvanajst trupel je bilo spravljenih iz razvalin smodnikarhe, kmalu ko je ta sfrčala v zrak. Z iskanjem nadaljnjih mrtvecev nadaljujejo Nove določbe za izseljence. Bensheim, Nemčija, 10. jan.—Vlada je 650 izseljencem na njihovem povratku iz Združenih Držav dovolila, nadaljevati njihovo potovanje po železnici na Rusko. Potniki so bili na holandski meji več dni pridržani, kar je posledica novih nemških določb o izseljevanju, ki imajo namen, pospeševati izseljevanje in povraćanje preko nemških luk. Kolera v Mandžuriji. Blagoveščensk, 10. jan. — Poročilo iz Fudziadiana v Mandžuriji naznanjajo, da se dogaja v oni pokrajini vsak dan 80 smrtnih slučajev vsled azijske kolere. Doslej je inozemska kolonija še brez kolere. . Štrajk na Portugalskem. Lizbona, 11. jan. — Večina železniških uslužbencev je zaštrajkala. Vlada je bila dolgo že poučena o tem gibanju in je ukrenila vse potrebno za vz-držanje prometa. Štrajkarji zahtevajo 12 uren delavnik in en dan počitka v tednu. Minister notranjih zadev, Antonio Almeida, je odstopil, ker se mu ni posrečilo, poravnati železničarski štrajk. Skrajšani delavni čas. Skrajšani delavni čas v raznih podjetjih nikakor ne more imeti za posledico manjše delavne zmožnosti. V neki predilni tovarni v Bocholtu na Pruskem so skrajšali delavni čas od 10 na 9 ur, da bi podjetje prihranilo pri plačilih delavcem ter da bi se zmanjšala produkcija. Pri mesečnem zaključku pa se je konstatiralo, da so se produkcija in temu primerno tudi zaslužki delavcev celo za nekoliko zvišali od prejšnjih mesecev. Delavci, ki so bili večinoma v akordu, so z večjo marljivostjo dosegli, da ni samo njihov zaslužek ostal v enaki višini, pač pa se je še zvečal. Torej je resnično dejstvo, da skrajšanje delavnega časa ne more biti vzrok, ako se manj naredi v kakem podjetju. Cesar okreval. Dunaj, 9. jan. — Cesar Franc Jožef se spet redno vozi na izprehode in po svojih opravilih. To vest je pozdravilo vse prebivavstvo z največjim veseljem. Saj dokazuje, da je belolasi vladar srečno prestal katar, vsled katerega je moral ostati več dni v postelji v gradu Schoenbrunn. Čist sladak dih •je zelo zaželen in zdrave zobrne z dvema vrstama čistih belih zob so bistvene k dobremu zdravju. Vse to si lahko zagotovite, če rabite vsak dan Severov Antisepsol, kot grgralo in ustno izpiralo. Imeniten antiseptičen tekoč pripravek, ki je za vse koristen. Čisti ustne votline, odstranjuje kislo-bo iz ust, občuva zobe razpadanja, o-zdravlja vnete mrenice in prepreča iztok. V lekarnah; 25c. W. F. Severa Co., Gedar Rapids; Iowa. 2-4 ZRAKOPLOVEG RUSJAN MRTEV, Iz Belgrada brzojavljajo žalostno vest o ponesrečenem poletu našega slavnega rojaka. NOVA VLADA SESTAVLJENA. Baron Bienerth spet na konju z nemško večino v ministrstvu. Belgrad, 9. jan. — Hrvatski aviatik Roussijan je bil usmrčen pri preletu reke Save z aeroplanom. Ker se je neki vijak odvil, se je zrakoplov prevrnil in je zadel ob neko poslopje. Pri tem je bil Roussijan vržen iz svojega sedeža in zmučkan. — Tako se glasi kratka brzojavka, ki nam naznanja nesrečno smrt prvega slovenskega zrakoplovca Rusjana, kajti “Roussijan” v brzojavki je samo spačena pisava imena Rusjan, kar lahko za gotovo trdimo. Aviatik Rusjan pa ni bil Hrvat, ampak Slovenec, doma z Goriškega, kar naši čitalci že vedo iz naših prejšnjih poročil o njegovih prvih in nadaljnjih zrakoplovnih poskusih. Ljubljanski “Slovenec” z dne 28. dec. 1910 je objavil pod naslovom “Rusjanov polet v Zagrebu” naslednje poročilo o zadnjem uspešnem vzletu sedaj ponesrečenega zrakoplovca: “Dne 26. t. m. se je nad vse pričakovanje lepo obnesel polet slovenskega rojaka, aviatika Rusjana, katerega je priredil v Zagrebu s svojim aeroplanom. Kljub slabim cestam in kljub slabim izkušnjam z drugimi zrakoplovci je prišlo na vojaško vežbališče do 3000 oseb. Orožništvo je vzdrža-valo red. Rusjan je še enkrat pregledal konstrukcijo monoplana, preizkusil motor, sedel na svoje mesto, si privezal na rame vodilni aparat in mo-noplan je zadrdral naprej. Po kakih tridesetih metrih se je monoplan dvignil v zrak ter se dvigal dalje in dalje do 150 metrov višine. Občinstva se je polastilo silno navdušenje, vse je klicalo in vihtelo robce. Rusjan pa je veličastno in mirno plul v krogu nad glavami gledalcev ter odzdravljah Trikrat je obkrožil vežbališče, se okrenil nazaj, plul višje in nižje — mirno in mogočno kakor velika ptica-roparica. Po desetih minutah se je gladko spustil na tla. Občinstvo je pritisnilo k njemu kličoč in čestitajoč, vse mu je hotelo stisniti roko, prijatelji so ga poljubovali in objemali ter ga nosili na ramah. Poklonili so mu tudi velik lovorjev venec s hrvaško trobojnico, s katero je Rusjan ovenčal propeler syojega vrlega zrakoplova, ki mu je prinesel tolik uspeh. Med navzočimi so bili taki, ki so videli Blerio-tov polet v Budimpešti in so trdili, da isti ni bil zdaleka tako miren in gotov kakor Rusjanov. Z eno besedo: Na Štefanov dan 1910 je slavil svojo zmago prvi slovenski zrakoplovec s svojim lastnim izumom. Hvaležni moramo biti bratom Hrvatom, ki 'so v osebi g. Merčepa finančno podprli podjetje, da Slovencu s svojim izumom ni bilo treba med tujce! Kakor pišejo zagrebški listi, bo g. Rusjan morda po novem letu priredil v Zagrebu še en javen polet, potem pa se takoj poda na turnejo: O pravoslavnih božičnih praznikih je že obvezan v Belgradu, potem gre v Bukarešt, Sofijo in Carigrad.” Novo ministrstvo. Dunaj, 11. jan. — Baronu Bienerthu se je sedaj posrečilo, sestaviti novo vlado, ko so se izjalovili že razni poskusi. Cesar Franc Jožef je novo ministrstvo že odobril. Naloga pa se je šele posrečila, ko se je baron Bienerth vdal zahtevi nemške narodne zveze, obsegajoče vse nemške stranke, ter opustil Nemcem nenavistnega grofa Friderika Schoenborna, ki je bil določen za poljedelskega ministra. Novi minister notranjih zadev bo dr. grof Wickenburg, doslej sekcijski načelnik v ministrstvu javnih del. Od prejšnjih ministrov ostanejo: Grof Stuergkh, naučni minister; dr. pl. Hochenburger, pravosodje; dr. Weis-kirchner, trgovina; feldmaršallaj.tnant pl. Georgi, domobranstvo. Finančni minister bo Robert Meyer, doslej predsednik statistike. Na čelo ministrstva javnih del stopi Čeh Marek. Železniški minister bo načelnik Poljskega kola dr. Glombinski. Minister za poljedelstvo bo baron Widmann, doslej delujoč v Tropavi. Minister brez posebnega področja bo Poljak Salew-ski. Novo vlado je smatrati samo za prehodno ministrstvo. Čehi in Nemci. Dunaj, 9. jan. — Poravnava med Nemci in Čehi, po kateri bi bilo sklicanje češkega deželnega zbora omogočeno, se je vtretjič izjalovila. Čehi nočejo popustiti. Vsled tega tudi Nemci ne opuste svoje obstrukcije. Obletnica. Kakor po navadi, tako tudi letos, namreč ko smo srečno nastopili XX. letnik našega lista “A. S.” je dobre, da nekoliko omenimo glede naših tisočerih naročnikov, ,ki so, hvala Bogu in čast njim, skoro vsi z malenkostnimi izjemami, obenem tudi vrli in vzgledni predplačniki. Z veseljem poročamo, da bi nikakor ne bilo prav, če bi se pritoževali, a v dolžnost si štejemo se vsem našim cenjenim naročnikom iskreno zahvaliti za točnost pri plačevanju naročnine na naš list. Skoro vsi plačujejo naročnino vnaprej, kar je v čast našemu listu in vsemu narodu, da se zaveda svojih dolžnostij tudi v tem oziru. Vidimo, da se mnogi listi pritožujejo nad svojimi naročniki, da so trdovratni neplačniki. Tega pri nas ni. Mi ne pošiljamo našega lista nikomur, ki ga ne predplača, kar je mnogim do-broznana stvar. Naš list stane le $1 na leto, za to se lahko nanj predplača vsakdo, če je še tako ubog. Ni se torej mogoče izgovarjati, da ga ni mogoče plačati ob pravem času. Po našem mnenju ima naš list večje število predplačnikov kot kateri drugi list v Ameriki. Lahko bi jih imel še mnogo več, a vsaka stvar počasi raste, tako tudi imenik naših naročnikov. S pomočjo naših mnogobrojnih prijateljev, upamo, da se uresničijo besede našega prijatelja iz New Yorka, da bo imel naš list sčasoma 20,000 naročnikov. Imel jih bo, če bomo složno delovali za nadaljni napredek. Bog daj srečo! Slovenski narod v Ameriki dobro ve, da je “A. S.” edini slovenski katoliški list v Ameriki. Slovenski stariši, ki so previdni, in kojim je blagor njih družine pri srcu vedo, da je slab list in sploh pohujšljivo berilo strup za njih dom in družine, za to se pa čedalje bolj oklepajo našega katoliškega lista, ki ne bo okužil njih družine in spačil njih otrok. Naš list je značajen in ne preminja svoje barve. Že skoro XX. let deluje na svojem programu — za vero in narod. To je geslo in program našega lista od začetka in tudi ostane. Kljub vsem svojim sovražnikom naš list čedalje bolj napreduje. Tekom svojega obstanka je naš list imel mnogo burnih bojev z sovragi narodno-naprednega katoliškega mišljenja v Ameriki, a noben boj mu ni škodoval temveč i inogo koristil, ker ob takih prilikah je narod izvedel kolike veljave je naš list za slovenski katoliški narod v Ameriki. Taki boji zrak le očistijo, da se odstrani plevelj od dobrega zrnja. V nadi, da nam ostanejo naši cenj. naročniki, sotrudniki in prijatelji še vnadalje naklonjeni, se jim zahvaljujemo za dosedanjo točnost, naklonjenost in prijaznost. S spoštovanjem, Upravništvo “A. S.” Dvoletna služba. Dunaj, 9. jan. — Za vojno organizacijo sila važen dogovor je bil sedaj sklenjen po dolgotrajnih posvetovanjih pristojnih činiteljev med Avstrijo in Ogrskim. Obe vladi sta se odločili za uvedbo dvoletne službene dobe. Posebni stroški, ki jih zahteva novotarija, so razdeljeni na pet let. Po sklenjenem dogovoru se postavi v armadni proračun 400 milijonov kron, v pomorski proračun pa 300 milijonov kron. Alzačani protestirajo. Metz, Nemčija, 9. jan. — Čete so razgnale množico ljudstva, ki je korakalo po ulicah prepevaje marzeljezo in vzklikaje “Živela francoska Ijudovla-da!” Demonstracije so priredili socialisti in radikalci, da protestirajo proti novi ustavi, predlagani za Alza-cijo-Lotaringijo. Slične demonstracije so se vršile v drugih mestih. Lovrenc Konjar okreval. Kakor poroča C. A., je Lovrenc Konjar, ki je na sveti večer v Collin-woodu pri Clevelandu, Ohio, ustrelil svojo ženo in potem še sebe skušal umoriti, in o katerem smo zadnji teden pisali, da leži na smrtni postelji, že toliko okreval, da so ga prepeljali pred kriminalnega sodnika, .ki ga je izročil porotnemu sodišču. Sodnik ni hotel dovoliti nobene varščine, da bi moža začasno izpustili na prosto. Konjar je izpovedal pred sodnikom odkrito, da je res ustrelil svojo ženo. Jolietska novica. — Državna komisija za nakup zemljišča, kamor se ima preložiti državna kaznilnica in zavetišče za blazne zločince, je izbrala 2,500 akrov veliko zemljišče zapadno od reke Desplaines in eno miljo severno od Jolieta. To je eno miljo severozapadno od sedanjega prostora, ki je vzhodno od reke. Zemljišče bo stalo kacih $500,000. Z gradnjo se prične okoli prvega junija. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 11. jan. — Ravno čez dva tedna bo za Joliet usodepolni dan, ko se odloči takorekoč bodočnost tega mesta. Dne 25. t. m. bodo namreč Zdaj pa moram končati moj dopis, da se preveč ne razjadi g. urednik. H koncu mojega dopisa lepo pozdravljam vse Slovence in Slovenke po šir-stari domovini. A iolietski volivci glasovali o vprašanju, 111 Am®rl^ 111 v. . ., . 1 .... tebi, vrli list, pa se vec naročnikov in ali naj mesto Joliet sprejme novi način mestne uprave po komisarjih, ali ne. Usodepoln dan zares. Kajti če se sprejme novotarija zvana “Commission Form of Government”, potem Joliet ne bo imel več svojih aldermanov, teh pravili ljudskih zastopnikov; namesto teh se imajo potem voliti šamo štirje komisarji in župan, in taki petorici mož bi bila poverjena vsa mestna u-prava. Proti tej novotariji je nastal med jolietskim prebivavstvom odločen odpor, pravcat vihar, zlasti med delavstvom in slovanskim ljudstvom, kajti to bi bilo predvsem prizadeto po novi obliki mestne uprave. Kot prvi bojevnik proti novotariji je nastopil novi list “The Public Safety ', ki se tiska v naši tiskarni. Pravkar je izšla tretja številka istega z, velezani-mivo vsebino, ki mora vsakogar prepričati, da “Commission Form of Government” res ni za nas, ker ni v prid ljudstvu. Prvi javni protest proti novotariji je bil izrečen na velikem shodu, ki se je vršil v ponedeljek zvečer v neki veliki dvorani notranjega mesta. Nastopili so kot govorniki odvetnik J. W. Dow-ney, bivši državni pravdnik Heise in drugi. Učinek izvrstnih govorov je bil velikanski. Z največjim navduše njem je bilo sprejeto zlasti zagotovilo Od zdaj naprej se bojo vršile seje tega kluba vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Lovrenc Kovačevi. Imamo pa tudi Dramatičen klub, ki je priredil veselico 1. januarja ali Novega leta dan, katera se je prav lepo obnesla, tako da je vsakemu srce igralo, kateri je videl igro, slišal njih lepo petje in pa tamburaško godbo, ki je tako lepo svirala, da se bi kar zasukali, pa je bila dvorana prenapolnjena. Pozdravljam vse rojake-čitatelje tega lista in jim voščim veselo novo leto. Frank Krebs. predplačnikov. Val. Pirc, Box 116. Chicago, 9. jan. — Prazniki so minuli in spomin na nje me sili, da v tem katoliškem listu na kratko sporočim, kako smo katoliški Slovenci v Chicagi te praznike obhajali. Sicer je neki “Naročnik” že v zadnji številki tega lista priobčil svoj dopis, a vkljub temu, da je pohvalno omenil božično kolekto ($620.00), mislim, da je še bolj pohvale vredna bila naša priprava za Božič. Če je v Chicagi — o kateri se raje kaj slabega govori nego dobrega — prejelo v adventnem času o-krog 600 katoliških mož in žena svete zakramente, mislim, da je to za našo katoliško naselbino večji poklon, kakor število božične kolekte. V adven tu smo imeli 40urno pobožnost, pri kateri so sodelovali čč. gg.: John Tscholl, župnik iz Minnesote, Jakob Černe, župnik iz Sheboygan, Wis. in John Kranjec in John Plevnik iz naše škofije. Vsem tem gospodom v ime nu naše fare izrekam odkrito zahvalo za ves njihov trud in za besedo božjo ki so jo oznanjevali v naši cerkvi. Pretečeno nedeljo, dne 8. jan. je ma ševal in pridigoval v naši cerkvi č. g. Jos. Judnič, misijonar iz So. Dakota S svojo lepo pridigo, v kateri je naš g. W. Bella, predsednika delavske zve- I po tem velikem mestu razkropljeni ze “Will County Trades and Labor Councill”, češ, da je najmanj 90 odstotkov delavstva proti novotariji. — Te dni sta se mudila v tem mestu g. Jos. M. Nemanich in soproga, ki sta obiskala svoje mnoge sorodnike in prijatelje. G. Nemanich je premožen farmar v Tower City, N. Dakota. Med potjo sta obiskala stariše ge. Nemanich, ki stanujejo v Watertown, Wis. Tam se namreč nahaja njih lastna hčerka v šolah. Obiskala sta tudi našo tiskarno, ki jima je jako ugajala. — Spet je nepreviden avtomobilist povozil človeka in ga poškodoval, čeprav ne smrtnonevarno. Topot je bila žrtev M^iry Videc, učenka naše župnijske šole sv. Jožefa, stanujoča'v hiši na voglu Stone in Hickory cest. Po- narod navduševal za slogo in zjedi njen je, je spomnil podpisanega dopis nika na nekatere stvari, katere želim priobčiti v tem dopisu Da! V slogi je moč! Da! Sloga jači, nesloga tlači! — Ali je med Slo venci v Chicagi sloga? Ali je med Slovenci v Ameriki sloga? Ali je med Slovenci v stari domovin sloga? Ne, nikjer je ni! Mi Slovenci imamo izvanreden talent za vrline, ki slišijo na ime: Napuh in Nevoščljivost. In to je vzrok našega narodnega in gospodarskega propada. Želel bi, da bi pri tem zapisanem stavku vsak či tatelj tega lista nekaj časa premišlje val, če je to res ali ne. Napuhnjeni smo! Vsak hoče vla dati! Najboljši članek, kar sem ga ke daj čital o tej stvari, je bil članek, pri Crockett, Cal., 6. jan. — Glede dela gre vse bolj po malem, ter ga je težko dobiti. Vreme imamo pa tako toplo kot tam gor pri Vas meseca avgusta. Dežja je bilo do sedaj prav malo. Jaz sem že dost Amerike prepotoval, a se mi tu najbolj dopade, posebno na kmetih tu v Tulare County, kjer je zemlja tako rodovitna. Tu zraste koruza do 13 čevljev visoko ter ima po 4 in več klasov. Breskve so tako lepe in debele, da ena sama tehta včaši po funt in več. Naši rojaki se naseljujejo na farme, to me veseli. Kdor pa ima pač “tav-žent” in se hoče naseliti na farme pod starost naj pride sem, ker tu je pravi raj naše ljudovlade. Tu ni zime in ne vročine. H koncu mojega kratkega dopisa prav srčno pozdravljam vse svoje prijatelje posebno one iz vinorodne Dolenjske, a “A. S.” pa kot njegov 20 letni zvest naročnik in prijatelj, pa želim, da bi rastel, cvetel in se množil še vbodoče. Marko Dragovan. niti moram, da imamo tukaj pohvale vredne fante in dekleta, in vsem iskrena zahvala, ker so darovali in darovale za slikanje cerkve. Tudi bomo dobili oltar iz starega kraja, kateri za gotovo če prej ne pride pa za Veliko noč, potem bomo Slovenci ponosni tukaj v Kansasu. Kakor se sliši, nas čakajo vesele ure po pustu, kajti marsikatere tiho goječe želje se imajo izpolniti z vstopom na tir zakonskega življenja. Pustni dan se približuje, vsaka dekle se solzi; ona zmeraj premišljuje, kaj bo pač na stare dni. Sedaj pa končam ta moj dopis in pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki, vse Belokranjce, posebno starotrške in predgrajske fante in dekleta. Tebi, Am. Slovenec, pa želim obilo naročnikov in predplačnikov. Marija Guštin, rojena Majerle-Filipova iz Trga. mali dopis, da ga ne bi košu izročili, pam premog in on, moj drugi tovariš, Saj ni nič posebnega, samo zimo ima- pa vozičke rine na vzpenjačo, mo prav milo, snega prav malo, ko- j j-j koncu mojega dopisa pozdravljam maj dva do tri palce; samo prvega in vse rojake in rojakinje v Ameriki, po-druzega jan. je bilo malo zime; sedaj | sebno pa one rojake v Wenoni, 111., je pa zopet južno vreme. O Božiču kjer sem živel med njimi dolgo vrsto je bilo prav gorko, tako da smo se lah- , let. Voščim vsem prijateljem in znanko sv. maše udeležili. Kakor sem že en- cem in vsem Slovencem v Ameriki in krat poročal, imamo tukaj vsako dru- j na oni strani Atlantika srečno novo go nedeljo mašo, tako smo imeli nadeto 1911. A tebi, Am. Slovenec, pa sv. dan samo eno mašo. I obilo novih naročnikov in predplačni- Poročam, da tukajšnja požarna j kov. Simon Vidmar, bramba je imela obilo posla zadnje vožena je bila zadnji četrtek popolu- občen v nekem slovenskem listu, kjer dne ob štirih na povratku iz šole, a na je pisatelj opisal “storijo” o nekem srečo le neznatno odrgnjena po glavi j društvu, v katerem so vsi člani hoteli in nogah. Kriva nezgode je bila nekoliko sama, ker ni pazila po cesti gredoč. Avtomobilist jo je sam prepeljal v bolnišnico sv. Jožefa, kjer so jo kmalu izlečili. Istotam se še vedno nahaja nedavno po avtomobilu težko povoženi John Klemenčič, ki je sreč- Ely, Minn., 6. jan. — Božič! Oj kako lepo, kako sladko se razlega ta beseda. Božič! Da res, vzbuja se nam spomin na domovino, na brezskrbna leta presrečne mladosti, ko smo še kot otroci komaj pričakovali one tajin-stvene noči, v katerej se je narodil Odrešenik sveta... S kakšno pobožnostjo smo pokleknili k jaslicam, katere so nam v veliko veselje priredili ljubi stariši. In potem smo šli k polnočnici. Tam zopet vse tako lepo, iz kora doli so se razlegale lepe božične pesmice. In bilo je res lepo tam v rojstnej domovini našej — nepozabno lepo! Tudi v tukajšnjej slovenski naselbini smo lepo obhajali božične praznike. Zlasti petje je bilo lepo pod spretnim vodstvom našega vrlega organista, gospoda Fr. Hrovat-a. Res, koliko se trudi za povzdigo lepega petja, in vse ima lepo v redu, a vzlic temu ima vseeno sovražnike, ki mu žele le slabo. Ni lepo to, posebno ne v tujini. Ljubite se med seboj! to je še naš ljubi Odrešenik rekel. Vzemimo si za vzgled te lepe besede, le potem in s tem nam bo Slovencem nastopilo srečno in veselo novo leto. Vsem naročnikom srečno in veselo novo leto želiva Alojzij Perušek, Leopold Stupica. okreval, dasi ostane vedno pohabljen. — Tovarna Illinois Steel-kompanije Ironwood, Mich., 8. jan. — Cenjeni g. urednik A. S.! Hvaležen vam bo- biti — predsedniki. A ker so se vsi že pred ustanovitvijo društva pošteno skregali, zato je prva seja minula, in društvo je umrlo, predno je bilo sploh rojeno. Napuh! ' Napuli je vzrok, da vsakdo hoče vse vedeti. Če kak nešolan človek v Ame-no prestal krizo in bo skoro gotovoj riki ne mara delati, pa začne “eajtenge drukati . Misli si, nekaj muh bom že . dem> ¿e odločite malo prostora za moj ulovil. In jih res ulovijo. Zato, keii dopis v priljubljenem listu. bo vkratkem spet poslovala s polnim f ™eđ ,naSlm’ r°J,akl V I Z ddom gre kaj b°’j P° s,abem- a parom. V ponedeljek sta po večte-! *klh’ da ,*e 1 . *Ja ; “ ““j : delati moramo vseeno, da si vsakdanji denskem nrestanku snet zaooslovala ^“eZ tn eta pa pravl' Ja’ Jaz nlsenl i kruh zasluzimo. Zimo imamo jako isSr --E »i ’»t*1- ktr S"1,1 :ploh r& -«* - *■—3 *4 «*•«* in od 700 do 800 delavcev ima spet de- i Ja^ sem bl! speljan od tega m tega. | vlsokega m ga nlsmo lmei, 4—5 let lo in zaslužek. En oddelek “rodi Vas, cenjeni gospod urednik, resno toliko ko zdaj. milla” je zaposloval že ondan, in osta- pr?.S‘m’ ?a na™ ? . ‘ naznanite, j Dne 3 januarja, to je bilo v torek, la dva “zaronata” te dni. Prihodnji 1 bol,ko slovenskih časopisov izhaja v, je gel naš brat Mihael Maurin, član . .. . , . . . Ameriki. Ob enem Vas prosim, da ponedeljek bo baje spet zakurjen nam koIiko slovenskih delav- plavz st. 3. V nekaj tednih se bodo , , ., ... ,,OKltOtOtOK)tO«)tOt040tOtOtOtO( Joliet Citizens Brewing Co. ] Korth Collins St., Joliet, 111. 5 Elis: Brand" Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. 040t0e04040t0*Ot040t(W>t0eO*04OttHOttOKitOVOK>t0t0t Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, HL Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker jc Slovan. Če imate opraviti s sodnjo pojdite do Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891. JOLIET, ILL. K. S. K, ****** 9***9* JEDNOTA ****** Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois. GLAVNI ODBOR. Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I. podpredsednik:............Marko Ostronich, 49 Villa St, Allegheny, Pa. II. podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik:.........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. Pooblaščenec: ................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik:......Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111. Finančno poročilo K. S. K. J. za mesec december 1910. a. 2. 3. 4. 5. 7. S. 11. 12. Sv. Štefand, Chicago, 1111......................? 211.10 Sv. Jožefa, Joliet, 111. Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111...... Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Sv. Družine, La Salle. Ill.......... Sv. Jožefa, Pueblo, Colo............ Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111--- Sv. Roka, Clinton, Iowa............. Sv. Janeza Krstnika. Aurora, 111... Sv. Jožefa, Forest City, Pa......... Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn. 452.65 186.50 127.50 178.50 485.15 139.35 15.60 59.25 399.90 101.40 fc5. _ .. V.4. Sv. Janeza Krstnika,' tfutte, Mont..............; 286,30 LSI Sv. Roka, Allegheny, Pa..........................\ >36. Sv. Jožefa, Virginia, Minn...................... 17 Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark................. . Krstnika I ton wood, Mich. 20 21. 23. 24. 25. 29. 30. 32. .-83. .38. •<4 a. 46. 47. 49. 50. '51. 52. 53. 54. 55. ¡56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63 ó! 65. 66. Si- Ir Sv. F v aukee, VViss . u. Ohio....... 67. Sv. Nikolaja, Steeiion, b*a . . . , 4)8. Sv. Barbare, 1 twin. Pa 6>9. Sv Jožefa, Gi reat T: ills. Mont. 70 St « » ; ■•/usa St l.o U1S, Mo... ZI. Sv Amona t’ .oj.., (j< 72. Sv. Antona L 'ud*, b« 1>, Minn. . 73. 74 .75. .77. 78. 79 »> •81 S3 ,84 •85 86 8/. •8K 89 90 91 92. 93 94 ‘93. 9': 97 98 100. 101. 102 103 '104 105 107. 108. 109. 110 111. 112. 113. 114. 115 119 118. 120 121 122 123 124. 176 127 128 l?o 130 131 132 133. 134. 135. 136. 137. 138. Sv. Ilirija Toluca. IT ...................... Sv. bd, ijaie, .ipruig I icld. ill........... Vitezi sv. Martina, i .a Salle. Ill.......... Mariie Vnebovzete I orest City, Pa........... Marije Pomagaj, Chicago, 111................. Manje Pomagaj, Waukegan, 111................. Matere Božje, So. Chicago, 111............... M one Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa........... Sv Alojzija', Fleming. Kails................. Mame Sedem Žalost;. 1 niuountain Mich... * Marije Čistega Spočetja. So. Lorain, Ohio.. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv s*. Srca Marije. UO' Alojzi jai Springs, V\yo.......... i. 111.................. Mich................... 1U: Fridefi \W< ; Sv. Â " ni Metnu. .Omaha, Nebr. m Pavia, Kankin, Pa........ <■ Pittsburg. Pa........... ,-traga. C hisholm, Minn... W vo Sv ItoiMre MoVtnt Olive, 111................. Sv. 1 ecu Kraljev. Rockdale, 111............. Sv. junta, Smiiiyside. Utah......,........... Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio....... Novi Dora, Newark, N. j........'............. Sv Jožefa Milwaukee, Wis..................... Marne Čistega Spočetja, Pueblo, Colo......... Sv Vne. New York. N Y........................ Sv. Barbare, Moon Run, Pa.................... Sv. Genovefe, Joliet. Ill.................... Sv. Družine, Aliquippa. Pa .................. Sv Jožefa. Barberton Ohio.................... S irca Maminega. Barberton, Ohio............. Sv. Jožefa, Ely. Minn........................ Sv. Roka. Denver Colo..................... Marne Milosti Potne, Steelton. Pa............ Sv V ironike. Kansas City, Kans.............. Mariie Pomagai. Rockdale. Ill................ Sv. Pavla. Little Falls, N. Y................ Sv \ne Forest CVv Pa......................... M a rite 13 m Sv, Jožefa Sv Ane, B Sv. lakoba. Y..... ,yo. lgeport. Ohio. iarv, Ind Sv Martin Vlinei Sv Ane, Wankeg , Sv. B i rha re t .... Kans. Sv Ma Du mega rka, I Mi Venca. Autora rontenac. K.ms........... Društvo sv. Ime Marije, Ironwmd, Mich_________ Društvo sv. Ane. Indianapolis. lud....*....... Sv. Cirila in Metoda Colbert. Minn..,......... Društvo sv. Družine, Will.ard, Wis.:.,.,...... Društvo sv Ant. Pad., Atirora, Minn........... Dr Marije Vnebovzete, Tmjperiat, Pa........... Skupaj .................................. 709.05 52.60 68.55 163.40 62.65 36.60 421.30 390.95 520.25 100.15 193.80 90.15 25.35 199.90 Sv. Baioaie, Bnagcport, Ohio..................! Sv. Barbare. Blocton, Ala...................... Sv. Vida, Cleveland. Ohio................«... .i Sv. F'ranciska Sal., Joliet, 111............... Sv. Petra, Calumet, Mich.....................- j Jezus Dober Pastir. Knumclaw, Wash........j Matere Božje. Pittsburg, Pa...................i Sv, Petra m Pavla. Kansas City, Kans......... »40. Sv. Barbare, Hibbing, Mitltl....... 41. Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa...................... i 121.40 42. Sv. Alojzija, Steelton, Pa.....................! 152.45 43. Sv. Jožefa, Anaconda, Mont.....................j 113.40 •44 Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111.........' 277.55 Bv. Cirila m Metoda, East Helena, Mont......... 75.60 Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y........... 49.30 Sv. Alojzija, Chicago. Ill..................... 83.40 Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa.............. 69.55 Manic Sedem Zalom. Allegheny, Pa............... 281.90 Sv. Leu a m I'avia, Iron Mountain, Mich.... 67.35 Sv. Alojzija, Indianapolis, lnd................i 193.45 Sv. Jožeta V1 aukegan, 111.....................I 340./8 Srce jezusa, Chisholm, Minn...................j 104.10 Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo................j .83.20 Sv Jožefa, Leadviile, Colo...................., ........ Sv Jožefa, Brooklyn N. Y. .................... Sv. Jožefa, flaser. Pa........................ Sv. Cirila m Metoda, F.veleth, Minu........... Sv. Janeza Krstnika. Menona, lil..............• Vhe/.i sv. Mihaela, F ouugsiowri, O............ Sv. Petra m I’avia, Bradley, 111.../........... Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio................. 147.20 100.45 362.20 71.55 96.10 30.45 233.05 95.25 99.65 58.15 62.55 141.00 34.60 1U0.25 49.70 115.25 94.00 81.05 214.60 97.85 118.05 90.35 94.35 145.60 1/7.90 23.60 28. oO J J 2.65 71.20 90.50 8.15 146.05 37.25 142.80 76.60 109.25 50.70 69.05 08.95 69.35 50.35 21.80 69.85 37.30 29.50 14.30 33.65 47.05 23.80 13.25 151.65 81.25 16.00 50.30 56.90 17.45 22.10 31.85 88.30 31.65 32.80 42.40 39.60 15.20 10.20 20.30 94.90 42.55 15.30 17.05 102.10 13.75 37.60 17.30 Preostanek 30. nov. 1910..........................................$173,300.48 Plačanega od društev.................................. $13,371.30 Obresti od posojila John Umek od 7. aprila do 7. oktobra 1910 ............................................ Obresti od posojila John Želko od 14. maja do 15. novembra 1910 ........................................... Obresti od obveznic Joliet Street Improvement od 1. februarja do 1. avgusta 1910....................... Obresti od obveznic Commercial National Safe DeJ posit Co., Chicago 111. od 1. maja do 1. noy. 1910.. Obresti od obveznic Woodruff Safe Deposit Co., /o- liet, 111., od 1. jul. do 31. dec. 1910............ Obresti od vlog Will County National Bank, Joliet, 111. od 1. 'jan. do 31. dec. 1910....................... Obresti od vlog Joliet National Bank Joliet, 111. od 1. jul. do 31. dec. 1910.............................. Obresti od vlog Joliet Trust and Savings Bank, Joliet, 111. od 1. jul. do 31. dec. 1910................... Najemnina gl. urada od 1. jan. do 31. dec. 1910..... Najemnina dvorane za tri mesece od Slov. Sokola.... 125.00 62.50 225.00 337.50 250.00 521 00 450.00 75.93 480.00 45.00 15,943.23 Plačana posmrtnina za: — Jakob Zorman ..........................$ 600.00 Katarino Čolnar ....................... 500.00 Marijo Rosandič ....................... 100.00 Anton Mihalič ......................... 875.00 Matija Balkovec ....................... 400.00 Ivan Lešnjak .......................... 500.00 Franc Lenarčič ........................ 100.00 Franc Zobec ........................... 400.00 Franc Tanceg .......................... 600.00 $ 4,075.00 U. S. Post Dept. za 2000 kovert z 2c znamkami.... Edith I. Goodspeed za zavarovalnino Jednotine hiše in premičnine ................................... Plače uradnikom Jednote: Anton Nemanich-u od 1. jul. do 31. dec. 1910.... John Graheku od 1. jul. do 31. dec. 1910...... Marka Ostronich-u za leto 1910................ Frank Bojc-u za leto 1910..................... Josip Rems-u od 1. jul. do 31. dec. 1910...... Geo. Stonich-u za leto 1910..........-........ Josip Sitar za leto 1910...........-.......... Francu Opeka za leto 1910..................... Josipu Dunda za leto 1910..................... B. J. Chulik-u za leto 1910................... Josipu Kompare za leto 1910................... Leo. Kukar za leto 1910....................... Najemnina gl. upada Jednote za leto 1910 ......... Geo. Stonich-u za premog in drva.................. Razni drugi stroški .............................. 42.48 118.80 100.00 150.00 20.00 20.00 100.00 25.00 25.00 25.00 15.00 10.00 10.00 10.00 480.00 75.93 124.45 5,419.66 Preostanek 31. decembra 1910J; ...... ■ ■■ $183,824.05 KDOR SE NIMA PRATIKE jo lahko dobi, če nam pošlje 8c 100 za $4.75, 50 za $2,50, 25 za $1.50. Naročite jo danes, dokler zaloga ne poide. Imamo jih dovolj na roki. Amerikanski Slovenec 1006 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. Albert Weiss Land Go. Red River Valley Farme. v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn. lie# fane ea syetu. In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu. L EBERHART, glav. zastopnik za sev. držav« Illinois, Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, III, JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR | Izdeluje vse v notarsko delo spadajočelistine| 1006 N. CHICAGO ST, JOLIET W£Cr,eairr°r/f7~ CZ°THdS, /fjypz>Ye them, 2°°; rir T,TK°JTGr.m st Caí o fis, Naj večje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce. Joliet Steam Dye House (Straka & Cq.) 642-644 Cass St, <■ Joliet, Illinoi*. Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar. $13,371.30 3*e^©*C*©*CO* 0*0*©*©W I Društvene vesti. Eveleth, Minn., 1. jan. — Naznanjam, da je društvo sv. Cirila in Metoda št. 59 K. S. K. J. imelo svojo letno sejo in volitev novih uradnikov za leto 1911. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik Josip Franzel, podpredsednik Anton Pene, I. tajnik Anton Zalar, II. tajnik Frank Češarek, zapisnikar Josip Kovač, blagajnik Frank Blatnik, zastopnik Frank Pogorelc, nadzorniki John Prebsnik, Frank Kalorozar, John Mikolich; bolniški odbor Jurij šaver, john Ja-nezich, Frank Koshir in Gregor Gregorič; maršala Frank Novlan in Domijan Blatnik; zastavonoše Anton Koroshez, Frank Ovniček, John Nose, Jakob Stražišar Upam, da bo novi odbor se dobro zanimal za svoje dolžnosti. Redna ■mesečna seja je vsako drugo nedeljo v mesecu in novi odbor nastopi v nedeljo 8. januarja. Zdaj pa srčen pozdrav in veselo novo leto vsem Slovencem in Slovenkam po širni Americi, posebno pa članom in članicam K. S. K. J. Tebi, vrli list, pa obilo naročnikov. Anton Zalar, I. tajnik, Box 761. Powel, Anton Čufrli, Jak. Udovič, Martin Urajnar, Jos, Ivančič, za notranje mesto Fr. Matelič. Koncem mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. J. Tebi, vrli list, pa obilo naročnikov. John Matelič, tajnik. Great, Falls, Mont., 2. jan. — Dajem na znanje, da je naše društvo sv. Jožefa št. 69 K. S. K. J. imelo glavno zborovanje dne 17. dec. 1910 in so izvoljeni večinoma prejšnji uradniki; samo predsednik je nov izvoljen, on je že bil predsednik popred, in sicer Matija Urili. Naznanim vsem udom, kateri kaj dolgujejo še društvu za leto 1910, da to poravnajo kar najpred mogoče. Obenem opominjam naše rojake tukaj, ker Vas je še mnogo, da niste pri nobenem društvu, posebno pa še vam, kateri ste oženjeni, da pristopite h kakemu društvu. Pri našem društvu je zelo nizka pristopnina, samo $3.00. človek ne ve, kedaj ali kje ga smrt počaka. Ako ste pri društvu in Jed-noti, to je velika tolažba za ženo in otroke. Sedaj želim srečno novo leto vsem rojakom po širni Ameriki, kakor tudi onim v stari domovini. Tudi želim naši slavni K. S. K. J., da bi napredovala kar najbolj mogoče. Tebi, Am. Sl., želim mnogo novih naročnikov in dobrih predplačnikov. Z bratskim pozdravom John Ramuta, tajnik. Indianapolis, Ind., 8. jan. — Društvo sv. Alojzija št. 52 K. S. K. Jednote je imelo redno mesečno sejo dne 1. jan. 1911. Tisti dan je nastopil tudi novi odbor, kateri je bil izvoljen dne 4. dec. 1910. Imena odbornikov so sledeča: Predsednik John Hribrnik, podpredsednik Louis Fon, I. tajnik John Matelič, II. tajnik Franc Bajt, delegat Jakob Strgar, blagajnik Jos. S. Zore, zapisnikar John Radež; nadzorniki John Perko, Martin Fran ko, Jos Framte; prizivni odbor John Faletič, Filip Loviček in Mat. Hvalica; bolniški odbor Anton Faletič, Mih. La Salle, 111., 8. jan. — Društvo sv. Družine št. 5 K. S. K. J. naznanja vsem bratom našega društva, da je iz naše srede nam pobrala smrt našega sobrata Jurija Kovač, ki je v Gospodu zaspal dne 26. dec. 1. 1910. Res žalostno je to za društvo. On je bil dober član, dober plačnik za društvo in Jednoto. Pogreb se je vršil dne 28. dec. Društvo mu je priredilo lep sprevod in tudi godba je bila pri tem sprevodu. Res lep sprevod je bil, že zdavnej ni bilo takega pogreba. Velika udeležba prijateljev in znancev, društvo mu izreklo: Naj mu sveti večna 1 luč! i Sedaj vidite, da društva so potreb-na, da če je član v društvu, mu društvo 1 vse preskrbi. Opozarjam vse tiste, ki še niste pri društvu ali Jednoti, pristopite k enemu ali drugemu, posebno pa k našemu društvu sv. Družine, ki nas šteje 113 članov in 35 članic. Še enkrat, možje in fantje, pristopite k društvom! Nikdar se ne boste pokesali. Naznanjam vse bratom našega društva sv. Družine, da je društvo priredilo svojo veselico kot vsako leto 31. dec. v prid društveni blagajni v prostorih našega sobrata in rojaka Josipa Zorčiča. Veselica je prav dobro u-spela. Čistega dobička je bilo $112.95. Društvo se prav lepo zahvaljuje vsem društvenim bratom in vsem prijateljem in znancem, ki so nas obiskali na Silvestrov večer. Opomba. Pri društvu sv. Družine je izvoljen sobrat Matevž Basal za reditelja za leto 1911. Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J., želeč jim obilo sreče v novem letu 1911. Anton Štrukel, bivši tajnik. Jos. Steblaj PRODAJALNA smo#, duhana, slaščic in mešanega blaga ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva. 1840 W. 22 St, CHICAGO, ILL Oha telefona 488. B.T^nçh office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Ste. Bray-eva Lekarna SepriporoSa sloventkernu občinstvu V Jolietu, Y(lika Nizke cene. 104 Jefferson St., fcljgu jjjčsta, Joliet ŽAL VAM BO ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto družili stvari; prepričajte se! A. J. TERBOVEC & CO., (nasl. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. ' MALI Sâo*0» /GLASI, i Pittsburg, Pa., 8. jan. — Dajem na znanje vsem članom društva Matere Božje štev. 33 K. S. K. Jednote, da je novoizvoljeni tajnik Franc Cvetaš od-, potoval iz Pittsburga zaradi svojih okolnosti. Do prve mesečne seje bo obavljal to službo II. tajnik in so čla-nix naprošeni, da se iste udeležijo v večjem broju, ker bode nova volitev I. tajnika. Tudi omenjam in dajem do znanja celokupni slovenski naselbini, da je 5. jan. t. 1. priredilo društvo za zidanje Slovenske dvorane, na 57. in Butler cesti, veselico v korist isti. Kdor ni bil navzoč, ne more soditi te sloge, katera je bila na ti veselici med bračo Slovenci in Hrvati. Slovenska mladina je predstavljala igro “Dr. Hribar”, katera je prav zabavno izpadla. Bili sta tudi dve hrvatski pevski društvi, “Sloga” in “Javor”, kateri sta peli prav lepe pesmi, da se je moglo vsakemu Slovanu okreniti v njegovi čudi in razvneti v srcu. “Javor” pa se je najbolje izkazal s svojimi pevci, sami-mladi korenjaki, in peli so lepe pesmi, Slovanstvu mile: “U boj” in “Iz bratskog zagrljaja”. Zatem je počel ples in rojaki so tudi praznili kozarčke do druge ure po polnoči. Najlepšo zahvalo naj prejme odbor, ker se je izkazal s svojo veselico kakor malokdaj izza pamtiveka v tej o-kolici. Z bratskim pozdravom John Filipčič, II. tajnik. (Nadaljevanje na 8. strani.) NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša,, hlev, voda i. t. I. , vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič. 1222 N. Broadway, Joliet. NAPRODAJ 2 VELIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu. Nizka cena. Več se pove v uprav. Am. Slovenca, ali pa pri M. H. Ne-manichu. NAPRODAJ VEČ LOT NA BROAD way, Center, Elizabeth in Summit Sts. v Jolietu. Prodajo se za gatov denar ali na lahke mesečne obroke. Jos. Mauser, lastnik, 200 Jackson St., Joliet, 111. NA PRODAJ LEPA LOTA NA JU-gozapadnem vogalu Collins in Liberty ulic in čedna hiša z loto za $1100 na 408 Water St. Več pove: J. F. Quinn, 409 N. Chicago St, Joliet, 111. 6 PODPISANI BI RAD ZVEDEL naslov od svojih dveh bratov, ki živita v Jolietu že več let. Prosim ju naj mi naznanita svoj naslov. Josip Farbar, Box 62, Sparta, Minn. KJE JE GEORGE STEPAN, DO-ma iz Bojanje vasi št. 34. Pred 6 leti je bival v St. Louis, Mo. Imamo nekaj jako važnega mu naznaniti, za to naj se nam javi, ali pa kdo drugi, ki ve zanj. Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. 8t KJE JE G. MIHAEL KUNČNIK? Pred 8 meseci je odšel iz Jolieta ne-znanokam. Kdor rojakov ve zanj naj mi naznani njegov naslov, ali se naj pa sam javi. Ant. Vrenchur, R. F. D. Box 30, Joliet, 111. 4t SLOVENSKI PRAVNIK. R. F. Kompare ADVOKAT •tip Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL. olifl Stefanie »t» voglu Scott in Ohio cest, Joliet, UL Slovenska gostilna Kjer se toži vedno sveže pivo, it* /rstna vina in žganja ter prodajo priletno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET. Emil Bachman 1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL. Slovanski tvorničar društvenih oi znakov (badges), regalij, kap bande« in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar .potrebujete hej za društvo. Pišite slovensko. K»* talog na zahtevanje zastonj. Pozor Rojaki! Knpite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M. B. Schuster Young Building. PRESENEČENJA. Rev. Ivan Zl. Smoley. Munammmmm Na restavracijskem vrtu newyorske-ga centralnega parka smo. Bil je jeden tistih krasnih amerikan-skih dnij, o katerih Cooper in Bret liarte toliko sanjarita. Listje hrastov, kostanjev in topolov svetilo se je v vseli mavričinih barvah. Brezštevilne dame, gospodje in otroci sedevali so ob mizah ali pa se sprehajali po krasnem drevoredu. Natakarji so hiteli s postrežbo, kolikor se je dalo. K stranski mizi, skriti za' debelim hrastom, sedli so trije gospodje. Pravi yankee-ji, razne starosti, najmlajši kakih 25, srednji 40 a stari kakih 60 let. Vsi trije bili so oblečeni po najnovejši modi, elegantno počesani, trebuh krasile so jim težke zlate verižice; zlati ščipalniki, snežnobelo perilo. Starejši od te deteljice, Mr. Smith, se je prvi oglasil. Bil je starček častitljive zunanjosti, z dolgo sivo brado, milih prijaznih oči, ki so se vsakemu prikupile. _ , “Prijatelji, zadnji čas smo bili srečni. Prav srečni. Nebo je naše delo blagoslovilo.” “Da, da, zvita, prekanjena igrica že preživlja človeka,” dejal je Mr. Turner, mož 40 let, med lokavim smehom. “Kolik pa je naš netto zaslužek, Mr. Goldon?” Mr. Goldon, najmlajši igralec, je nekoliko pomislil, potem pa svojima tovarišema zašepetal: Trideset tisoč. “Trideset tisoč dolarjev, na jeden penny?” vprašal je začudeno Mr. Smith. “Yes.” “Very well — pride na vsakega izmed nas 10,000 dolarjev. Kaj napravimo z denarjem, gentlemen?” “Jaz mislim, da mi obrt nadaljujemo,” menil je Mr. Turner. “Je-li to tudi Vaše mnenje, Mr. Goldon?” “Seveda.” Edini Mr. Allan Smith majal je svojo častitljivo glavo. “Jaz za svojo osebo sem proti temu.” “Hočete li našo družbo zapustiti?” vprašal je Mr. Turner prestrašeno. “Ne, ali drugi predlog bom stavil. Faro je sicer dobra stvar, to priznavam; ali reč le prepočasi napreduje. Čemu bi toliko časa čakali, ko vendar mahoma postanemo milijonarji.” Turner in Goldon sta začudeno pogledala svojega mojstra. “In na kak način?” sta ga obadva v jednem trenutku vprašala. Mr. Smith jih je pomenljivo pogledal, potem so pa staknili glave vkup, da so se nosovi skoro stikali. Stari si je najprej pogladil svojo sivo brado in je potem začel: “Poslušajte, gentlemen. Moj predlog je ta-le: Zamenjajmo faro-bank z drugo. Zložimo naš denar vkup in ustanovimo pravo banko. V našem novem eldoradu, v Ala-ski našli smo velikansko zlato žilo, katero hočemo izrabiti. Da si nabavimo stroje, da bomo izplačevali delavce, da imamo obratni kapital, potrebujemo denarja in zopet denarja. Da si ta denar preskrbimo, izdati hočemo delnice v minimalni vrednosti tisoč dolarjev. . Obljubili bomo ogromne dobičke, stoterne obresti. V začetku izdati hočemo le omejeno število delnic, tako da se bo vsakdo srečnim štel, da more svoj denar pri nas naložiti.” “Vse lepo; toda, ali nam bodo ljudje verjeli?” vprašal je Turner skeptično. Zaničljivim pogledom meril je Smith Turnerja od pete do glave. “Vi vendar niste kak greenhorn, da bi tega ne vedeli. Na vsako sleparijo in naj si je še tako neumna in nerodna, se vsedejo ljudje na limanice. Razun tega je pa Amerikanec rojen špekulant. Rajši zgubi 10,000 dolarjev, kakor da bi tako zapeljive prilike ne porabil. Jaz Vam zatrjujem, da bodo dolarji kar deževali.” “Bi ne bilo bolje, ako mi ustanovimo akcijsko družbo?” menil je Goldon. “Ne. V prvo so težave veliko večje, v drugo pa dobimo po mojem načrtu ves denar v roke v gotovini.” “Resnica je,” pritrdil je Turner. “Glavna stvar je, da skrbimo, da bodo ljudje v naše zlate žile in rudokope verovali. Zato hočem pa sam skrbeti. Časnike moramo s poročili o čudoviti najdbi te zlate žile kar preplaviti. Vrh tega pa že moja postava, moja zunanjost vzbuja zaupanje. Jaz bom prvi, Turner drugi direktor, Mr. Goldon pa bo blagajnik. Svoj sedanji denar pa porabimo za inštalacijske stroške. Najeti si hočemo naše prostore v najbolj elegantnem delu mesta, notranjost naj-fineje opravimo, delnice pa damo umetniško tiskati na pergament.” “In če pridejo naši slepariji na dan?” vpraša Goldon. “Potem smo newyorški prah že davno otresli od naših čevljev, razume se seveda, ko smo si dobiček pošteno razdelili. Seveda naša “kupčija” ne sme predolgo trpeti; v treh tednih mora biti vse končano. Ta čas nam zadostuje popolnoma, predno našo sleparijo spoznajo.” Veselo podali so si roke, banka je bila ustanovljena, predsednik izvoljen; sedaj pa na delo........... II. V neko v bližini luke se nahajajočo gostilno, kjer so se zbirali zločinci vseh vrst, prihajal je že nekoliko večerov star mož. Glavo mu je pokrival kalabreški klobuk, nosil je višnjevka-sto raztrgano bluzo, noge so mu tičale v luknjastih, umazanih čevljih. Širok obliž na jednem lici, ki se je raztegal od ušes skoro do ust, delal ga je nekako nepriljudnega, da si bi bil njegov obraz radi dolge sive brade skoro častitljiv. Mož ni pozdravil nikogar, ni govoril z nikomur. Hripavim glasom zahteval je svoj brandy, vsedel se k neki mizi v prav temnem kotu in zrl zamišljeno pred se. Tako se je vsaj zdelo; kdor ga je pa natančno opazoval, je kmalu videl, kako s paznim očesom motri vse, kar se godi v lokalu. Navadni dnevni gostje gledali so ga sumljivo; slišati so bile že grožnje proti njemu. “Vohun, ogleduh, detektiv,” godrnjalo je vse vprek. Toda gostilničar jih je potolažil. “Tak ni noben detektiv, pač pa je on človek, ki ima za koga izmed vas dosti dela.” Od tega časa je imel pokoj. Ko je mož z obližem nekega večera sedel zopet pri svoji mizi, vstopil je mož kakih 30 let, krasne postave, močan, kratko pristriženih las, črnih brk, v čedni obleki. Vse se je razveselilo njegovega prihoda. “Halo, šerif je tu; hip, hip, hura,” kričalo je vse vprek. “Kje pa si tičal toliko časa, šerif?” “Pridem ravno iz otoka; odsedel sem ravnokar štiri mesece, hahaha. Čašico brandy-ja, oče Izak,” je rekel obrnivši se h gostilničarju, potem pa se ozrl zvedavo po sobi. Ko je pa zapazil moža z obližem na lici, vprašal je naglo: “Kdo pa je to?” “Ne poznamo ga. Gotovo ima kako delo za koga izmed nas.” “Delo? To bi mi prišlo ravno prav. Zakaj suh sem kakor cerkvena miš. Bomo videli.” S kratkim pozdravom vsedel se je k možu z obližem. Nemo sta sedela nekoliko časa drug nasproti drugemu. “Zakaj Vas pa imenujejo šerifa?” "Ste-li Vi naše baze?” bilo je nasprotno vprašanje. "Na pol in pol,” bil je odgovor. "No, potem Vam na Vaše vprašanje odgovorim. Presedel sem ravno kar štiri mesece zapora in teh se mi ni treba sramovati. Pravijo mi šerif, ker sem “delal” nekoliko časa kot sleparski policaj, razumete? To je najboljša maska in tej ljudje vsedejo vedno na lim.” Mož z obližem ga je ostro pogledal. “Vam verjamem,” je dejal. “A k temu potrebujete legitimacije. Jo imate?” Šerif se je smejal. “Ne samo to, še pomožne kostabler-je, ako potreba. Moj zadnji čin — “Nadaljujte, prosim.” “O tem drugokrat,” odvrnil je šerif. “Jaz Vas ne poznam—-Vi me razumete —” “Well, šerif, Vi mi ugajate, seznaniti se moramo bolje. Bova jednega skupaj spila.” “K temu sem vedno pripravljen.” Cel večer sta presedela v skupni družbi; vedno zaupneji postajal je šerif in pripovedoval dogodke svojega življenja. Z dopadajenjem ga je mož z obližem opazoval. “Vi ste moj mož,” dejal je naposled. “Pri tem ostane, da se seznanimo bolj natanko.” “Imate kako delo za pie?” “Mogoče, toda o tem govoriva drugokrat.” Drugi dan sta se zopet sešla, ravno tako tretji večer. Tokrat je pa šerif v njega silil, naj mu pove, kaj namerava. “Jaz moram nekaj začeti, ker potrebujem denarja. Ako imate kaj za me, mi naravnost povejte, sicer se moram obrniti kam drugam.” “Moj načrt potrebuje zanesljivega poštenega moža,” bil je odgovor. “Poštenega? In tega iščete tukaj?” “Razumite me prav. Pravim poštenega nasproti svojemu drugu.” “Aha!” “Kako naj vem, da naj vam zaupam?” “Vprašajte Izaka; on me dobro pozna.” Tujec poklical je gostilničarja k sebi in se kratko z njim razgovarjal. Zadovoljen vrnil se je na svoj sedež. “Vse je v redu. Jaz se moram odločiti še danes. Poslušajte toraj. Veste, kaj je banka?” Šerif je pritrdil. “Mislim, da.” “Predstavite si toraj, da je več oseb ustanovilo banko. Denarja kar dežuje v njo. Ko imajo neko gotovo svoto vkup, jo pa odkurijo.” “Izvrsten načrt,” mrmral je šerif. “Tako vsaj je dogovorjeno. Med u-stanovitelji banke je pa jeden, ki si sam pri sebi misli: Čemu bi jaz s svojima tovarišema še delil? Ali bi ne mogel vsega obdržati sam? To, vidite, je moj naklep.” “Dobro, razumem. Zakaj jo pa ne popiha z denarjem?” “Ker ne more. Denar se nahaja v blagajni, ki je pred ognjem in pred tatovi varna, a do blagajne ima vsak po jeden ključ. Razun tega čuva blagajno ponoči zanesljiv čuvaj, po dnevi so pa vedno vsi trije delničarji vkupno tam. Drug drugemu ne zaupa.” “Razumem sedaj. Ste-li Vi eden od teh treh. Čemu niste te kupčije že v začetku sami pričeli?” “Zato, ker nisem imel dosti denarja sam. Razun tega sam pa na vsak način potreboval tovariše.” “Na kak način naj Vam toraj pomagam? Da vlomim v blagajno?” “Ne. Poslušajte. Vzamiva slučaj, da hočejo ti trije delničarji prihodnji pondeljek odpotovati. Denar v blagajni si hočejo razdeliti ob 6. uri, ko končajo uradne ure. To bi se pa ne moglo zvršiti, ko bi prišla vmes na- gloma zapreka------------” “Kaka zapreka?” vprašal je šerif. “Ko bi na primer ravno v trenotku, predno si hočejo denar razdeliti, prišel kak policijski uradnik z nekoliko konstablerji, bi zaplenil blagajno, lastnike banke pa v imenu postave areto-val.. .” “Izvrstna misel... in ta uradnik naj bi bil jaz?” “Vi ste ravno pravi mož za to. Vaša postava ima tako nekaj vojaškega, policijskega na sebi. Še maska k temu.” “Za to se ne bojte.” “In legitimacija.” “Jo tudi imam.” “Preskrbeti si morate na vsak način dva dobra pomagača za slučaj, da bi se moja tovariša hotela braniti. Sicer ne verujem, vendar mogoče je vse.” “Vse bo preskrbljeno.” “Obljubite vsakemu petdeset dolarjev. Ljudem ni treba vedeti, za kaj se gre.” “Ne bojte se, to bo moja skrb. Meni se je še marsikaj drugega izvrstno posrečilo. Toda glavna stvar: koliko dobim jaz?” “Vam dam, ako se vse posreči, petdeset tisoč dolarjev.” Šerif bil je veselja iz sebe. “Izvrstno, izvrstno, torej kje in kedaj me bo potreba?” “Postavite se v pondeljek popoludne ob 5. uri z Vašimi ljudmi ravno tam, kjer se križata Broadway in 5. avenue, I na Madison Square; tam zveste natančneje poročilo.” “Jaz bom točno na svojem mestu.” Segla sta si v roke in mož z obližem ostavil je previdno zakotno gostilno.. . III. Banka Smith & Turner bila je v pritličju jedne največjih trgovskih hiš. Najemnina prostora bila je ogromna, stala je precejšnje svote, še več pa o-prava. Dragocene ure, krasni divani, pristne perzijske preproge, marmornate mizice. V zadnjej sobici, v zasebnem kontorju bančnih lastnikov, sedeli so Mr. Smith, Turner in Mr. Goldon na gugalnih stolih in kadili najfineje smodke. “Koliko imamo denarja v blagajni?” vprašal je Mr. Smith. Mr. Goldon vzel je malo knjižico iz žepa, seštel poslednje številke in dejal: “Z danes vplačanimi 25,000 dolarji imamo ravno tri milijone in 180 tisoč." "In koliko gre na izdatke?” “Okroglo devetdeset tisoč.” "Potem je račun čisto navaden. Na vsakega pride eden milijon in trideset tisoč. Izvrsten vspeh moje ženijalne ideje. Načrt se je posrečil lepše kakor smo si mislili. Še danes sem izročil znanemu mi časnikarskemu poročevalcu entuzijastično poročilo o napredku našega rudokopa. Ves New York govori le o našem podjetju, čez par dni bodo pa še malo več o njem govorili. Mr. Goldon, upam, da ste že vse za delitev pripravili.” “Vse, Mr. Smith. Denar leži v blagajni, ves v vrednostnih papirjih, katere bomo lahko menjali.” “Sta si gospoda tudi že določila svoje potovanje?” Oba sta pritrdila. “Jaz sedim že ob sedmi v železnič-nem vozu,” dejal je Mr. Turner. “In jaz četrt na osem,” pristavil je Goldon. “In jaz upam, da bom še to noč na širokem morju,” rekel je častitljivo Mr. Smith. Ura v sosednji sobi je ravnokar bila. “Koliko je udarila?” vprašal je Smith. “Ravno pol petih.” “No, potem je zadnji čas, da opravim še nek nujni posel.” Smith je vstal, vzel klobuk in šel žvižgaje po Broadway. Čez četrt ure se je vrnil. Točno ob šesti uri zapustili so uslužbenci banko. Smehljaje je zrl Mr. Goldon za njimi, v duhu zaklical je še “Na svidenje”, ko je stopil pred njega nek mož kakor kak duh. “Govoril bi rad z Mr. Smithom.” “Mi je prav žal; uradne ure so proč, pridite jutri zjutraj zopet.” “Jutri nimam časa; a rad bi bil vložil še nekaj denarja.” “Ta denar lahko vzamemo še seboj,” mislil si je blagajnik Mr. Goldon. “Vstopite toraj.” Tujec mu je sledil v parlor. “Prosim, pokličite Mr. Smitha.” Mr. Smith in Mr. Turner vstopila sta oba hkrati. Slednji se je jezil, ker so bili moteni. “Jaz moram z vlakom odpotovati”, zašepetal je Goldonu. “Trpi le kaki dve minuti,” tolažil je Goldon. “S čim Vam morem služiti?” vprašal je uradno Smith. "Ste li Vi direktor te banke?” “Da.” “In ta dva gospoda?” “Drugi direktor Mr. Turner in naš blagajnik Mr. Goldon.” "Potem Vas, gospodje, v imenu postave aretujem.” Glasen žvižg in v trenutku bila sta dva konstablerja v banki. “Jaz sem policijski uradnik, tu moja legitimacija”, podal jo je Mr. Smithu, ki jo je po kratkem vpogledu vrnil. “Jaz zaplenim vse, poslovne knjige kakor tudi blagajno in Vas sedaj prosim, da izročite ključe.” Ob jednem vzel je revolver iz žepa. Isto storila sta spremljevalca. “Ne po-(Nadaljevanje na 8. strani.) Ko se mudite v So. Chicagi, ne poza bite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska g >st lna mesarija in grocerija. 3911 Greenbay Ave., So., Chicago, 111 Pri meni dobite vse kar želite. Po strežba točna, blago najbolje, a cent lajnižje. in več stalnega 1 dnevnega dobička jamči-B mo našim agentom z im-W portiranimi avstrijskimi sli-kami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti.. .A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota. PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagmo-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”. On je specialist za moške, ženske in otroška bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gall- R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. W. Woodruff, ass’t kasir. Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111. TA BANKA vam plača enako-viaoke obresti kakor banke v stari domovini. 3# O OBRESTI OD VLOG. Edine hranilna banka v Jolietu. J. C.Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111. ČITAJTE! Ukažem Vžm cestu k štastiu. DokiLaal som to tislce Tuđom a dokižem to aj V4m, ako nado-budndt ifastia. Odpište mi svoju adrMau a pošlite 2c štemp-Hk a ja Vim pošlem tJplny nđ-▼od a tajnosti, a čoho sa budete radovat. ELSDON NOVELTY CO. 3813 W. S1.t ST., CHICAGO. ILL. kilo ali bruh, srbečino (srap) >tones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mr-dico. vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-sce, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, XX) N. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS. Popolnoma ramo naložen denar ----JH PRI- Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico. REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO. Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrekujejo po 4J4 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje •ama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov: HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA ftî rti rti rti rti rti rti tTi rti rti ffr ifo ffrt rfo rti ft? ft? ftî *4} «A* «A* »i1 lts '4*1 •$* W *** l+4 *4.* ❖ ❖ Ako je vaš obraz bled ali rumenkast, je to znamenje pomanjkanja krvi, ker ista ne vsebuje dovolj rudeče in krepčilne vsebine, zato je slabotna in polna nečistobe. Tako pomanjkanje zdrave krvi je povzročeno po nepravilnim prebavljanjem hrane. Znaki takega pomanjkanja so: ¿is ❖ *37 # Rumenkasto l>ledo obličje, neprestani glavobol, slab okus, odurna sapa, nemir po jedli, zabasanost in Tem neredom se pridružijo še druge težave, ki so različne z ozirom na razmere v kojih se oseba nahaja. Mi vam svetujemo rabiti zanesljivo zdravilo v takem slučaju, ki je JOSEPH Tarn KR1 Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino •taiSTenco) Opozarjamo, da je format tega znanega zdravila bil zadnje čase mnogo izboljšan, da je sedaj mnogo močneje. Sedaj je doza mnogo manjša, a deluje mnogo bolj očividno. Rabite je kakor sami želite. To zdravilo je najbolj priporočljivo, ker Očisti telo brez da ga oslabi. Daje novo moč vsem organom ter dela prebavnost redno in perfektno. Stara in izdelana kri se v kratkem nadomesti z novo in močno krvjo, ki daje vsakemu udu novo življenje in moč. DOBI SE V VSEH LEKARNAH. 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. .4% .4% .«fr, e*K /fr, c*, e«j% el», .4% c*, e4% A .4% .4% el», a», rfr-, e4% .4% cTl lXJ l4L414/ *3? *4? sj.1 lV lV sj.1 W nk rx* m*s M*5 M? # e±l *37 m *37 EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine za društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. F. KERŽE CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR? MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4J4 odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER •2 Courtland Street, New York, in njegova bančna podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Compagnije 9 G-enerale 9 Transalantique FRANCOSKA PROGA. _______- ' L V ■ ' Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko la Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St., New York City. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kczminski, glavni zastop lik za zapad, 71 Dearborn St., Chicag* Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankoviča agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent. 110 South I7t» St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, 111. SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim reč ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111. Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 gŽSSRS DR. “ 'RICHTERS Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV PAIN-EXPELLER. Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje j n olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol j in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekar-' nah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita. F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl St. NEW YORK. (Nadaljevanje z 2. strani.) zamerili; saj veste, da ženski najbolj pristoji "kuhanca”, ne pa pero. Ker sem že v prvih vrsticah storila svoj izraz, da ženski pero ne spada, toi*ej opozarjam našega dopisnika, da istega ne prezre, in da ne bo rekel: to je že spet ena “puhla” glava, kakor se je izrazil v 305. številki G. N., da so vsi dopisniki A. S. “puhlih glav” in da je urednik istega premalo izbirčen. Dasi pa tvoji dopisi tudi še niso nič izpod-budili našega naroda, akoravno si že večkrat koga oživljal, vendar pa bode ostalo gotovo tvoje ime zapisano z zlatimi črkami v historiji slovenskih dopisnikov v Zjed. državah. Zaleti se pa ta naš frakljar ravno v vsak kot, ogniti se tudi ni mogel naše K. S. K. Jednote, češ, da njen sistem ni povo-ljen. Pa to gotovo prihaja le iz tega, ker je precej “izbirčen”. Seveda, izbirčen pa največkrat slično bajki: “Lisica in kislo grozdje”. S tem, ko je minulo staro leto in nastopilo novo, se bode gotovo tudi v političnih krogih precej spreobrnilo. Nova vlada, nova postavodaja in vse demokratsko? Pišejo, da ljudstvo zahteva temeljite reforme v političnem življenju. Volili so res večinoma le demokratsko, ker so demokrati tudi več obljubili kakor republikanci. In če bodo ti možje zvesti svojim obljubam, tedaj bomo gotovo zadovoljni z njimi. Vseeno smo pa izgubili nekaj dobrih mož, kteri sp bili zadnji dve leti pri legislaturi. Izgubili smo tudi moža Slovenca, kateri je večkrat odobril kak predlog pri zasedanju posta-vodaje. S tem smo izgubili tudi nekaj moči pri tukajšnjih domačinih, ampak upamo, da se zopet nazaj povrne, ko pridejo prihodnje volitve. Novic posebnih za danes Vam nimam poročati. Hud mraz je nastal sedaj z novim letom, tako da me ženske se moramo le za pečjo tiščati in poslušati, ko burja tuli ob stenah ter prenaša sneg in prst. Konečno pozdravljam vse čitateljice in čitatelje. Tebi, vrli tednik, pa želim obilo uspeha in mnogo novih naročnikov. Marija Keržišnik, 1. r. Sandcoulee, Mont., 2. jan. — Cenjeno uredništvo! Prosim, da priobčite teh par vrstic v nam priljubljenem listu Am. Slovencu. Tu prikladam en dolar ($1.00) zanaprej za naročnino, ker le v čitanju se človek bolj vedri; kajti da bi v družbo zahajal, ni mogoče, ker tukaj sva samo dva Slovenca. Je dosti slovanskega ljudstva tu, pa kaj, ko je govorica vseeno druga kot naša mila slovenska, čeravno smo vsi1 Slovani. Kar se dela tiče, gre bolj počasi; zasluži se že, ako bi vsaki dan delali, pa kaj, ko imamo več kot polovico delavnega časa praznik. Rovov je tukaj več, a so večinoma mali rovi, tako da dela po par delavcev v enem in par v drugem, a delavcev je pa pred vsakim rovom vsako jutro in večer več kot je vseh onih, ki delajo in ki imajo prostor, kajti zasedeni so vsi. Tukaj je bil en rov, ki je dozdaj delalo v njem kakih 80 delavcev; zdaj je zalomilo vse čez, tako da ima še 6 do 8 delavcev delo, vsi drugi so odslovljeni. Iz tega se razvidi, da je veliko ljudi brez dela. Končam, ker se bojim, da bi se predolg dopis zavlekel in potem dobil prostor ne v listu, marveč v onem nikdar sitem košu. Koncem dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Tebi, Am. Sl., pa mnogo vspeha in novih naročnikov. Tom Seliškar Sartell, Minn., 5. jan.—Slavno uredništvo Am. Slovenca! Prosim, priobčite teh par vrstic v našem priljubljenem listu, ki nam že toliko let donaša vesele novice iz vseh krajev Združenih Držav. Poročati imam, da smo imeli na starega leta večer plesni venček, na katerem smo se prav dobro sporazumeli. Res lepo smo spremili staro leto. Mladenci in dekleta so se vrteli kakor ptice po zraku; drugi zopet prepevali lepe slovenske pesmi. Posebno zanimiv je bil naš igralec godec Aleks Bernik, ki mu častitamo iskreno in se mu toplo priporočamo še vnaprej, kakor tudi vsem plesalcem. Z 'delom gre bolj slabo, vendar se zasluži toliko, da se pošteno preživimo, in polegtega še včasih spijemo kakšen “glaž” ječmenovca, da smo bolj Židane volje. Da se predaleč ne zavlečem, prosim Vas, gosp. urednik, da varujete ta slabi dopis, da ne pride v dotiko s tistim strašnim uredniškim košem, ki ni nikoli sit. Ob koncu dopisa pa pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno pa naše slovenske farmarje v Brock-wayu. Tebi, vrli list, pa mnogo naročnikov in predplačnikov. Naročnik. South Omaha, Nebr., 6. jan. — Drago uredništvo Am. Slovenca! Prosim, da natisnite te vrstice na beli list, da naznanim rojakom, kako se imamo tukaj v South Onjahi. Tukaj nam gre še precej dobro, v primeri kakor se sliši slabo po drugih krajih. Zimo imamo lepo, ni premrzlo ne pretoplo; samo dva dni je bilo zelo mrzlo. Z delom gre še precej dobro. Naše klavnice nadaljujejo zmerom toliko, da vsi stari delavci zmerom delajo manj ali več, kakor ima kateri delo. Tudi v Omahi ima več različnih tovarn, ki neprenehoma delajo. Resnično, ko pride kakšen novinec semkaj, mora par dni biti brez dela, dokler si ogleda kraj in svet. Tukaj nas je jako malo Slovencev. Hrvatov, zamorcev, Čehov, Poljakov pa precej dosti. Samo ta ubogi Slovenec ne ve drugam ko v jamo ali pa v železno fabriko. Pojdi fhalo dalje po svetu, dragi prijatelj, ne stoj samo v Pittsburgu, Pa. ali v Jolietu, boš videl, da ne boš kruha lačen ti in tvoja familija. Ako znaš pa kako rokodelstvo, potlej pa nimaš straha za delo dobiti. Tudi imamo dve slovenski društvi, moško in žensko, in enega slovenskega gostilničarja, Josipa Jerman, kateri ima jako dober biznest Da ne pozabim omeniti, da imamo tudi jako blagega slovenskega duhovnika, Rev. Zaplotnika; dasi še nimamo svoje slovenske cerkve, ali vsak lahko opravi kar katoliška vera zapoveduje brez vsega izgovora. Tako, dragi bralec, več ti ne bom na števal vse kako je, ker bi kdo lahko rekel, da se hvalisam; ali ne, ker to je vse resnica in še več, ali to bo dosti za zdaj, drugikrat več. Zdaj pa sprejmite srčen pozdrav vsi čitalci in čital-ke po širni Ameriki. Tebi pa, Am. Slovenec, veliko naročnikov in predplačnikov. J, B. Waukegan, 111., 6. jan. — Cenjeni g. urednik Am. Slovenca! Ker Vas nisem že dolgo nič nadlegoval, upam, da denete teh par vrstic v nam cenjeni list. Večkrat sem že čital v raznih slovenskih listih o delavskih razmerah in večinoma povsod odganjajo, naj ne hodijo rojaki tje. Ravno tako smo že večkrat čitali o delu iz Waukegana. Dela se tukaj ne dobi, dasi se eni, ki vsaki dan delajo, jako pritožujejo o tem pisanju. Seveda, lakote ni še dozdaj, čeprav je pa draginja dosti velika pri 3 do 4 dnevnem delu v tednu. Dostikrat bi ga človek kak glažek brez skrbi izpraznil, da ni te prešmentane večne krize, katere mislim da ne bode več konca v tem stoletju. Kar se tiče društvenih razmer, so jako v lepem stanu in vse kipi k napredku, izvzemši Politični klub. Ta pa počiva kakor vojak v mirnem času, dasi ima veliko nalogo, katero bi moral izvrševati v dolzih zimskih večerih. Ne smemo čakati samo časa volitev, poduka rabimo zmeraj, da ne bomo Slovenci zmeraj zaostajali v političnih zadevah. Treba je, da se opravi tudi decemberske dolžnosti kakor druga društva: volitev odbora za leto 1911. Prvo leto je Političen klub še dosti koristil Slovencem v naši naselbini; upam, da bode zanaprej še boljše. Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri! Torej sedaj je čas: poleti i tako človek misli na hlad in zabavo zunaj na prostem, da nas muhe ne motijo. Ne morem drugače, da izpregovo-rim nekaj o narodnem napredku oziroma o Slovenski Narodni Čitalnici, ker slišim večkrat od nekega g. K. J. nasprotstva vsemu, kar je v korist napredku. Jaz mu svetujem in ga prosim, naj ne nasprotuje kar njemu ne škoduje. Ravno tako naznanjam članom čitalnice, da se vrši skupna seja 29. januarja v čitalnici, upajoč, da dosti novih članov(ic) pristopi, ker sedaj imamo veliko število vsakovrstnih časopisov, tukajšnjih in iz stare domovine. Veliko število knjig dobimo od Dr. sv. Mohorja, od Narodne knjigarne in od Katoliške knjigarne iz Ljubljane. Tako se bode nudila rojakom in rojakinjam lepa priložnost za zabavo in poduk. Le naprej, dokler je moči kaj, brez ozira na levo ali desno. Nikdo nam ne more prerezati vrvi, ako je dosti debela. Ravno tako se zahvaljujem rojaku rane Petkovšeku, ki je daroval za S. N. Č. 2 letnika G. Naroda in večje število knjig. Pokazal je ta gospod, da ljubi svoj narod in mu želi izobrazbe in poduka. Upam, da še ostane naš sotrudnik. Ker vem, da že gledate, kje je konec dopisa, je dobro da neham. Pozdravljam vse napredne Slovence širom A-merike. Tebi, vrli list, pa želim obilo naročnikov. Math,Ogrin, tajnik. AGENTOV RABIMO Napredujoča družba, ki prodaje zlatnino, ure, itd. rabi dobrih agentov po vseh krajih. Lahko naredite od $3,000 do $5,000 na leto, a začnete lahko s $10 in napredujete; častno in stalno delo, veliko polje za napredek. Pišite za podrobnosti na: Commercial Watch Co., Dept. 112, 194 W. Broadway, New York City. 4t Dober namen. Začeti moramo leto s kakim dobrim namenom. Zavrzimo slabe navade in sprejmimo kako novo krepost. Premislimo, kaj je dobro in kaj je slabo za 'nas, in potem sklenimo, kako hočemo živeti. V prvi vrsti poskušajmo ohraniti svoje zdravje, ojačiti svojo moč. Kadar opazimo najmanjšo ne-rednost, posebno v svoji prebavi, izberimo si kot zdravilo zanesljivo Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Uživajo ga že mnogo let z največjim uspehom naše družine ob vseh boleznih želodca, jeter in drobja. To vino napravlja prebavo popolno, kri novo in čisto, in hrani živčevje. Nadalje lajša vse slučaje zapeke, večino slučajev revmatizma in glavoboli, kakor tudi dražljivost in mnoge kožne opahke. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Krasen stenski koledar pošljemo po prejemu 10c v znanfkah. Lepa prilika v Chisholmu kupiti hišo ali boarding house. Hiša je velika, ima 7 sob, zraven lep vrt in hlev. Je na lepem mestu. Proda se prav poceni, ker sem namenjen v stari, kraj. Natančnejše se izve pri Frank Krebs, Box 54, Chisholm, Minn. —----- ZA NAJBOLJŠI ------- PREMOG po primerni ceni telefonajte do nas: M. Truby & Son. Chicago tel. 241. N. W. tel. 61. Wilmington Lump, tona po $4.00 Pena, tona po........$3.50 Wash Nut, tona po....$4.00 VYAVY.SV.VYA'.Y.WVWY.Yi Oscar J. Stephen ■ í Sobe 201 ln 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS. JA VINI TVOTA.lt Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. . Zavaruje hiše in pohištva pro-ti ognju, nevihti ali drug. po- P škodbi. * Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko si.oko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro. JOS. J. BENEDIK slovenski barvar in dekorater Chicago tel. 3891. 1820 N. Broadway, Joliet, Illinois. TROST &KRETZ —■ izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše “Tho U. S.” 10c. in "Meerschaum” Sc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, 111 S^JHONET Šivam.popravljata in gladim obleke 918 TV". Chicago St , Joliet Ul. Salun—AMERICAN HOUSE—Hotel Alfonz Weiblinger, lastnik, 1022 Ohio St., Allegheny, Pa. Bell Phone 9571-R. Cedar. Se priporoča Slovencem v poset. Najboljše pivo, vina in žganja; okusne jedi in prigrizek. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše mr jo po naj nižji ceni? Gotovo 1 V mesnic J. & L Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka iene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ii poskusite naše meso. Nizke cene in doDra postrežba )• aaše geslo Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. ’Jiic. Phone 4531. N W Phone Tir Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les. Ce boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. w. J. LYOIVS Naš Office jn Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je Tie L ff. Flsxer Dres Co. LEKARNARJI. lor. Bluff and Exchange Street* JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. 402 Ohio Street JOLIET, ILL. PREMOG. PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona. NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE M. PHILBIN 515 Cass St., Joliet, III. Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. Geo. Laich GOSTILNIČAR. 3501 — 95 Street, So. Chicago, Ul. Tel. So. Chicago 5844. Pošilja denar že več let v staro domovino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe. ROJAKI DOBRODOŠLI! KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL. Narodno Podporno Društvo “Slovenski Sokol” Waukegan, Illinois. Uradniki: Pavel Bartelj, starosta, 834—lOth St. Josip Hribar, tajnik, 604 — lOth St. Frank Belec, blagajnik, 818 — lOth St. Telovadni odbor: Alojz Grebenc, Cor. McAlister in lOth Sts. Mesečne seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 uri pop. v Matt. Slanovi dvorani na 10. cesti. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje» in firnežev. Izvršujejo se vsa bar-* varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander Harass? ! io go telef. 279 ihtele- N. W. 29 KiritičičBros Cor. Columbia in Chicago St». JOLIET, ILL. Gostilničar Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo. Tie Joliet Minil M *ia voglu Chicago in Clinton ulic, RAZPOŠILJA DENAR NA VSK KRAJE SVETA. Kapital in prebitni sklad $100,000.00. ROBT. T. KELLY, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. C. G. PEARCE, kasir. Ustanovljena 1871. Thi WillGointyNatioiil Bank Ot Joliet. Illinoi». Prejema raznovrstne denarne «loge ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.0«. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. Tom Stefancich N. W. Phone 392. 1000 N. Chicago St., Joliet, Ills. Gostilna Kadar se želite okrepčati, dojdit* k meni, da vam postrežem s finimi pijačami. WWWWÙ k^îokîH^ P LORI L L ARD COMPANY, JCRSCr CITY. N. J. £■ Lorillard' STRIPPED SMOKING TOBACCO JE NAJBOLJŠI za pipe in cigarete. Njegov vonj je prijeten Lorillardov je čist in mil. Kazvi seii vsakega kadilca. To je prva vrsta ježam ga tobaka, ki se predaja v A merili in se h lilo kupi povsod cd tsakega prodajalca. Cigaretni papir prost z t sak ni zrn ej< m. Varoite ss pana ejani! Pravi Lorillard ima la rndeči, diamantni utis im THE AMERICAN TOBACCO CO. Zle nasledke pitja Pf čiste kave H ltrape-mariTI more odstraniti [trade^markTJ Franckova Cikorija Crni pridatek kayi. uniči zle nasledke čiste kave narejene iz kavinih zrn — učini jo prijetno — bolj krepčilno in oknsnejo. Primiešajte vaši kavi Pravo Franckovo Cikorijo in nikdar ne boste trpeli na nasledkih kateri često sledijo pitju čiste kave. Vprašajte svojega grocerista za FRANCKOVO CIKORIJO v štirivoglatih zavojčkih. Na vsakem zavojčku naša trgovska znamka mlinček. Heinr. Franck Soehne & Co. Ameriška podružnica, Heinr. Franck Soehne, PIllfilliTlO1 \iniir Vnvlr LUDVVIGSBURG, NEMŠKO I 11131111! g, 11 L W lUlK (Nadaljevanje z 6. strani.) skušajte nikakega upora; gre se za življenje.” Nemo so stali zločinci pred uradnikom. Goldon do cela potrt, Turner bled ko zid, Smith navidezno ves prestrašen. “Česa nas dolže?” vprašal je tihim glasom. “Goljufije in poneverjenja — naprej, Hilken, Steffens, uklenite jih.” Sleparji se niso upali upirati. Bežati ni bilo več mogoče, kajti konstablerji bi bili brez usmiljenja streljali. V trenutku sta ležala Turner in Goldon na tleh in bila uklenjena. “Hilken, Vi ostanete tu kot straža. Vi, Mr. Smith grete z menoj, da odprete blagajno.” Uradnik in Smith šla sta v sobo, kjer je stala blagajna; Steffens jima je sledil. Sklonjen korakal je Smith za u-radnikom, dokler je mislil, da ga tovariša vidita; potem pa se je zravnal in veselja so se iskrile njegove oči. “To ste izvrstno napravili, šerif. Takoj Vam izplačam 50,000 dolarjev.” “Dobro, kaj pa začnemo z ostalima dvema?” "Vtaknite vsakemu robec v usta; potem jih pa pustimo ležati. Vse trdo zapremo; no, zjutraj bodo častite tovariše že našli.” Med tem je Smith odprl blagajno in je začel spravljati vrednostne papirje in bankovce v pripravljeni kovček. “Tu imate 50,000 dolarjev,” dejal je k šerifu in mu pomolil pest bankovcev. Željno je ta stegnil roko, a ne po bankovcih, pač pa po roki direktorjevi, katero je stisnil z železno močjo. “Lopov,” zagrmel je, “v lastni zanjki si se vjel. Vedi, da sem pravi policijski uradnik, in ta denar bomo povrnili pravim lastnikom. Moji spremljevalci so pravi konstablerji. Od časa do ča sa prihajam v take gostilnice, kjer se zbirajo zločinci in kjer sem znan pod imenom šerif. Mislijo, da prihajam iz zapora, ako me včasi po par mesecev ni tam. Navidezno dal sem se že dvakrat zapreti. Samo gostilničar in jaz veva za to skrivnost in marsikaj se mi je na ta način že posrečilo. Marsika-kemu zločinu prišel sem na sled. Tako tudi vam, lopovi; in stotine osleparjenih revežev mi bode hvaležnih. Steffens, naprej!” Mr. Smith postajal je med govorom uradnikovim bolj in bolj bled, dokler se ni zgrudil in se dal brez najmanjšega upora ukleniti. Čez četrt ure bil je s svojim tovarišem že na poti v poli cijsko ječo. Turner in Goldon bila sta prav izven sebe; nista mogla razumeti, kako bi bilo vse to prišlo. Direktor in “starešina” Smith je pa škripal z zob mi in mislil na psa, ki je držal kos mesa v gobcu; gledajoč pa na svojo lastno podobo v vodi hotel je pograbiti še drugi kos in tako še svojega zgubil nam dajajo podporo v bolezni. Sezimo si v roke po bratsko, da moremo pred svetom pokazati, da smo tudi mi narod, ki skrbi za bodočnost svojcev in naslednikov. Nudi se vam vsak dan prilika, pristopiti k društvom in naši slavni organizaciji. Pozor rojaki, dokler je še čas! Držimo skupaj eden za drugega v veselju in žalosti ter delimo dobre in slabe čase med svojimi brati \ tej svobodni deželi. Nadalje vabim člatle dr. sv. Jožefa, da bi se polnoštevilno vdeležili redne mes. seje dne 15. jan. (v nedeljo pop.). Na programu imamo celoletni račun. Objednem pa še prosim cenjene člane, naj vsak blagovoli prinesti naslov svojega stanovanja ter meni oddati, da mi bode mogoče pravilno pošiljati obiskovalce k bolnikom. Ker večina članov, kateri so mi oddali naslove v pret. letu, je spremenilo svoje bivanje. Z bratskim pozdravom John Petkovšek, tajnik. Skoraj en milijon iztisov priljubljenega Severovega Almanaha za leto 1911 je bilo natisnjenih in poslanih lekarnikom in trgovcem z zdravili v razdelitev. Iztis imajo tudi za Vas. To je knjižica, ki bi se morala shraniti, imeti pri roki v slednji domačiji celo leto in večkrat prašati za svet. Na njenih straneh najdete najzanimivejše čtivo ter mnogo koristnih in poučnih navodil. Ta lepi Almanah dobite lahko zastonj, če vprašate zanj v lekarni ali pišete ponj na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4 DRUŠTVENE VESTI. »IIIII11IIII1I1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIB1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIK | Vsakdo ve, da so Atkins \ \ žage najboljše. \ Fino srebrno jeklo. Narejene so po izkušenih delav- j | cih, da zadovoljijo vsakogar. | Pri nas jih dobite. jj I Pridite k nam. (Nadaljevaje z 5. strani.) Waukegan, 111., 7. jan. — Cenjenim bratom društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote naznanjam, da je društvo na gl. letni seji z dnem 18. dec. 1910 sklenilo, da se udeležimo veselice društva sv. Roka št. 94 J. S. K. Jednote, ki se priredi 14. januarja (v soboto zvečer) v Matevž Slana-vi dvorani Vsem je dobro znano, da nas je gori-imenovano društvo polnoštevilno obiskalo pri naši zadnji slavnosti oziro ma desetletnici, ter tudi na veselici pripomoglo k društveni blagajni. Dolžnost naša je, da se tudi mi polnoštevilno udeležimo njih veselice. Društvo šteje nad 200 članov, ter se nas lahko udeleži vsaj polovica. Navadno je pa udeležba vedno majhna in še tedaj pridejo vedno isti bratje. Zapomnite si vsi, da samo nekaj članov ni dolž nih delati reklamo za celo društvo, in to radi tega, ker imamo vsi enako pra vico do blagajnice, ni nobene razlike med -nami v podpori. Storite svojo dolžnost, kateremu je le mogoče, ako hočete, da bomo tudi mi, oziroma naše društvo napredovalo v enacih slučajih Prosim vpoštevajte to! Zbrali se bodemo ob polosmi (7:30) uri zvečer v šolski dvorani, odkoder skupno odkorakamo na veselico. Vsak naj prine se društveni znak. Nadalje tu podajam celoletni račun članom društva sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J., iz katerega bodete sprevideli v kakem finančnem stanju stoji dru štvo: Skupnih dohodkov je bilo v 1. 1910 .......................$4,594.75 Stroški so: Jednoto poslano. .$2,912.00 Bolniške podpore se je splačalo ....... 1,190.30 Raznih druzih društvenih stroškov... 234.74 J Barrett Hardware Co., [ 113-117 N. Ottawa St. Joliet, Illinois ! ..................................... N. W. telefon 577. Libersher & Kirincich gostilničarja 1014 N. Chicago St., Joliet, 111. Naznanjava rojakom, da svo otvorila moderno gostilno ali salun, kjer točiva najboljše pijace. Veseli nas, če nas ob priliki posetite. N. W. telefon 1257. Jos. Zelnikar gostilničar 200 Jackson St., Joliet, 111. Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače. VSI DOBRODOŠLI! Skupnih stroškov je bilo v pretečenem letu ....................$4,337.04 Prebitek za v blagajno........$ 257.71 V blagajni 31. dec. 1909......$1,298.98 6.69 Glavnica v blagajni 31. dec. 1910 .....................$1,556 Pregledano in potrjeno po treh nad Zornikih 9. januarja 1911. Kakor je razvidno iz računa, je društvo splačalo samo bolniške podpore v preteklem letu blizu 1,200 dolarj kar je lep dokaz, kako potrebna______ podporna društva. Torej rojaki, pristopajte k podpornim društvom, oso bito k naši slavni K. S. K. Jednoti, katera vam zamore dati obilo dokazov ko so se nesreče pripetile med našimi rojaki ter vsakdo je dobil vse pošteno, za kar je bil zavarovan. Zatorej brati Slovenci, bodimo složni! Pristopajte k društvom, katera skrbijo za nas ter KJE JE JOŽEF PERDAN, DOMA je iz Sostrega pod Ljubljano? Za njegov naslov bi rad zvedel Anton Roitz, 226'/a Burride St., Portland, Oregon. 4-9 \iina naprodaj Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gah, resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino iz šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila: Hill Grit Vineyard“ < < Stefan Jakše, lastnik. Box 657, Crockett, Cal, Metropolitan Dri Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku. Frank Terlep NOVA GOSTILNA 1134 N. Hickory St., Joliet, 111, Chicago tel. 1387 R Svojim mnogim znancem in prija teljem naznanjam, da sem otvoril lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli! Knjige za urade. Mi imamo največjo zalogo knjig za trgovce, kot Cash books, Journals, Ledgers Time books, Figuring books, i. t. d. raznih velikosti in vrednosti. Loose-leaf knjige í Imamo ekßklusivno agencijo Irving-Pitt in Moore’s Corporation Loose-leaf knjig, ki so mnogih vrst, velikosti in kakovosti. Namizni koledarji ) Memorandum knjige, črnilo, pe-1 resa, svinčnike, brisalke, rulers, i rubber bands, ojtrilnike za svinč ) nike. Typewriter in potrebščine in stroje za pisanje naprodaj in v najem, pasovi in papir, svinčniki in karbon papir, i. t. d. The Book Shop ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St, New York, N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po ceniki JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. L 206 N. Chicago St Največja prodajalna te vrste izven mesta Chicage. ANTON VOGRIN, ČREVLJAR 210 Ruby St. Joliet, Illinois. Točim vedno sveže pivo, fino kali» »rnijsko vino, dobro žganje ia tržiš» »jboljše smodke ’“rodsiam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612. *i» N. Broadway...JOLIET, ILT Gostilno, ROJAKOM priporočam svojo Pboenix Buffet ejer sc toči vedno sveže pivo, žgaaj» ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Sl£.o:ff N. W. Phoa« fc*. 'iS7 M. Hickory It, Joti»! Popravljam in izdelujem moške, ženske in otroške čevlje po zmerni ceni. Vabim rojake da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam Jos. Bozich 101 Indiana St, JOLIET, ILL. n slorenslcD - Mit Pooblašče*! Agent od vsita Parobrodskih Družb. za So. Chicago in okolico je Frank Medosh 9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, lil le en blok od naše cerkve. lOOO TTPt OiDUD-AJVrO The European Tobacco Co. razda PROSTO med svoje odjemalce, da oznanjuje svoj TOBAK, lepo 14 K. ZLATOM POLNJENO URO, jamčeno za 20 let, ki stane v prodajalnah po $15.00. To je najboljša ponudba. Prvih tisoč odjemalcev, ki naroče naš avstrijski, turški, ruski in bosanski duhan za cigarete m pipe, $6 vredno, dobi eno tako krasno ZLATO URO ZASTONJ. Lepo je okrašena, dvojni pokrov in finim niklastim ame-rikanskim kolesovjem, kamenjem, bilancirana, patent regulator ter je prav točna. Taka kot najboljša 14 K. zlata ura, ki je jamčena za 20 let. Ta ura vas ne bo stala en cent, le priporočali boste naš duhan (kot so ga kadili v starem kraju) svojim prijateljem. Pišite nam, da vam pošljemo $6 vrednega DUHANA. Pošljite le 50c v znamkah, ostalih $5.50 plačate ko dobite duhan po ekspresu, kje morete tobak in uro pregledati. Če pa rajši pošljete vso vsoto $6-vnaprej, vam bomo poslali ZASTONJ LEP KOLEDAR z zemljevidom z uro. Vse dobite kar obljubimo, ali pa denar nazaj. EUROPEAN TOBACCO COMPANY, 33 Leonard St., Dept. 102, NEW YORK. TREBAMO AGENTOV. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača. E. Porter Brewing Company • S. Bluff St., Joliet, lil. Oba telefona 45.