ZUZ – XLVIII – 2012 
Od Van Eycka do Dürerja 
Van Eyck bis Dürer. Altniederländische Meister und die Malerei in Mitteleuropa, 
edd. Till-Holger Borchert, Antje-Fee Köllerman, katalog razstave, Groeningemuseum, Brugge, 29. 10. 2010–30. 1. 2011, Stuttgart: Belser Verlag, 2010, 552 pp., ilustr. 

Vpliv staronizozemskega slikarstva in kiparstva na likovno ustvarjanje v skorajda celotni Evropi 15. stoletja je izjemno fascinantna tema, ki nenehno klice k novim obravnavam, prezentacijam in raziskavam. Eno najzanimivejših in najodmevnejših tovrstnih razstav z obsežnim katalogom so leta 2002 pripravili muzeji v Bruggeju, njena tema pa so bili vplivi staronizozemskega slikarstva na umetnost sredozem­ske Evrope (The Age of Van Eyck. The Mediterranean Wold and Early Netherlandish Painting. 1430–1530, Ghent – Amsterdam 2002). 
Till-Holger Borchert, ki je vodil tedanji projekt, je osem let pozneje priredil nekakšno nadaljevanje tega uspešnega prikaza vpliva nizozemskih slikarjev na umetniško ustvarjanje od Portugalske do Italije, in sicer projekt Od van Eycka do Dürerja. Staronizozemski mojstri in slikarstvo v srednji Evropi. Vsekakor sta raz­stava in katalog, ki jo je spremljal, izjemen dosežek, saj gre za izcrpno, natancno in obsežno predstavitev vpliva in medsebojne povezanosti staronizozemskega sli­karstva ter umetnosti v srednji in vzhodni Evropi. Tako je s katalogom te razsta­ve nastala natancna prezentacija problematike, ki že vec kot stoletje vedno znova vzbuja interes umetnostne zgodovine, predvsem pa je ta katalog poskus nekakšne sinteze vedenja o temi, ki je bila predmet številnih monogra.j in razprav o po­sameznih aspektih. Katalog prinaša predvsem nove vpoglede in izcrpen prikaz ogromnega vpliva ter spodbud, ki jih je ustvarjanje nizozemskih mojstrov dalo v predstavljenem obdobju umetnosti na obsežnem podrocju od Kölna do vzhodne Evrope, z obravnavo posameznih regij in v tem okviru posameznih umetnin s po­drobnimi kataložnimi enotami. 
V casovni okvir od dokoncanja Gentskega oltarja (1432) do Dürerjevega poto­vanja na Nizozemsko v letih 1520–1521 so umešcene uvodne študije in kataložni del, v katerem so predstavljene posamezne regije oziroma dežele. Razprave se zac­nejo s študijo Till-Holgerja Borcherta o prenovi slikarstva na Nizozemskem, sledi pa razprava o uvozu nizozemskih oltarjev v tem casu, v kateri je Reinhard Karren­brock predstavil ta pomemben nacin razširjanja nizozemskih inovacij na podrocju likovne umetnosti v srednjo Evropo. 
Stephan Kemperdick se nato posveca delovanju in vplivom prve generacije sli­karjev na Nizozemskem. Zgledovanje po Rogierju van der Weydnu je predmet raz­prave Antje-Fee Köllermann, sledita pa prispevka o umetniških izmenjavah med Nizozemsko in Nemcijo v Dürerjevem casu (Juliane von Fircks) ter o risbi med Ja­nom van Eyckom in Dürerjem (Guido Messling). 
O izjemno pomembni vlogi gra.cnih listov pri posredovanju in razširjanju no-vih likovnih formulacij piše Christof Metzger, ki svojo razpravo zakljucuje prav s primerom Maškega mojstra in njegovega posnemanja gra.ke Mojstra E. S. na fre­skah sv. Krištofa in Križanja v Macah nad Preddvorom. Ingrid Ciulisová je prispe­vala pregled vplivov Schongauerjevih gra.cnih listov v umetnosti srednjevzhodne Evrope. 
V kataložnem delu so s posameznimi umetninami predstavljene dežele, zacenši z Nizozemsko, Vestfalijo in obmorsko regijo Nemcije, sledijo Köln, Švabska in Gor­nje Porenje ter Bavarska, Frankovska in Avstrija. Vzhod je predstavljen z ustvarja­njem na Ceškem, Poljskem, v Šleziji in na Madžarskem. Predstavitev vsake regije se zacne z uvodno študijo, ki ji sledijo kataložne enote o posameznih umetninah. Te vkljucujejo precizne in izcrpne opise ter analize vplivov in zgledovanj po nizo­zemskih slikarjih. 
Eden teh primerov je Obiskovanje Mojstra Marijinega življenja (Rotterdam, Mu­seum Boijmans van Beuningen, ok. 1470, kat. št. 107, str. 260), kölnskega slikarja, ki se je zelo natancno zgledoval po slikarstvu Rogierja van der Weydna. Prav s to sliko je lahko nazorno dokazano, da so se slikarji s podrocja današnje srednje in vzhodne Evrope zgledovali ne le po kompozicijah in . gurah svojih nizozemskih vzornikov, temvec tudi po organizaciji slikovnega prostora, v katerega so umešcali .guralne kompozicije. Zelo podobno strukturirane prostorske zasnove najdemo namrec tako v kölnskem kot v nürnberškem ali avstrijskem slikarstvu (v katalogu je denimo predstavljen triptih s Križanjem (kat. št. 250, str. 453–454), pripisan krogu 
ZUZ – XLVIII – 2012 
dunajskega Mojstra oltarja v Schottenstiftu (Johannes Siebenbürger), St. Florian; srednja slika Križanja, nastala okoli leta 1480, ima zelo podobno zasnovo prostora in posamezne prvine krajine), ne nazadnje pa zelo podobne krajinske motive tudi v slikarstvu Mojstra Kranjskega oltarja. 
Ta slikar, najverjetneje identicen s kamniškim mojstrom Vidom, je v okviru obravnave avstrijskega slikarstva na straneh 462–463 (kat. št. 258) zastopan s trip-tihom z Objokovanjem Kristusa na srednji tabli, ki je v zasebni lasti. Besedilo, ki ga je podpisal Till-Holger Borchert, bolj ali manj natancno povzema stanje raziskav in navaja vso relevantno literaturo. 
S tem katalogom smo dobili eno izmed temeljnih del o izjemno pomembnem segmentu evropske umetnosti 15. in zacetka 16. stoletja, ki prica o medsebojni pre­pletenosti umetnosti tega casa v srednji Evropi in o izjemni vlogi staronizozemske umetnosti v celostni podobi umetniškega ustvarjanja v tem prelomnem obdobju. 
TOMISLAV VIGNJEVIC