KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 155 ^ GRAD TURN PRI DRAGATUŠU IVAN SIMONIČ Grad Turn je dobil ime po prvotnem viso- kem štirioglatem stolpu, ki je stal na neko- liko dvignjeni ravnici pri izviru Podturnščice južno od Tanče gore in zahodno od Dragatuša. K ospredju stolpa so pred turškimi napadi zgradili dve dvonadstropni grajski stavbi z enim samim štirioglatim kamnitim vhodom. Tako zgrajen grad je hrabro varovala grajska straža, da ga Turki, ki so večkrat pustošili po okolici, niso uspeli zavzeti. Po ustnem izročilu pa so Turki požgali cerkev sv. Neže nad Pod- turnščico, v katere izvir Jezero se je zrušilo cerkveno zidovje. Pozneje so ob prenavljanju stari grajski stavbi porušili in proti jugu od grajskega stol- pa zgradili v treh straneh novi grad ter za sprednjo stran na vzhodni strani stolpa posta- vili visok zid in v njem širok obokan vhod. Tako je znotraj gradu nastala pravokotna travnata ravnica. V grajskem stolpu je bila zgoraj ječa za ženske in spodaj ječa za moške. Grad je imel kapelo sv. Andreja, ki je sčaso- ma razpadla. Po franciscejski mapi iz leta 1824 je imel grad v svoji bližini pet gospodarskih poslopij, med katerimi so bili trije hlevi. Eden od njih je stal nad izvirom Podturnščice, dva vzpored- na pa niže v ravnini proti Brezniku. Nekoliko više v isti smeri je bilo eno majhno in eno večje dvostavbno gospodarsko poslopje z veli- kim dvoriščem. Graščaki so se bolj kot s polje- delstvom ukvarjali z živinorejo, posebej ko- njerejo in svilorejo ter s sadjarstvom in vrt- narstvom. Med običajnim sadnim drevjem so gojili zlasti murve, marelice, breskve in viš- nje. Imeli so zelenjadni in cvetlični vrt, kate- rega so ogradili z visokim zidom, ki je deloma še ohranjen. Zraven so si uredili lep park za sprehajanje. Prvi lastniki gradu so bili gospodje Gurai- tici, za njimi baroni Schnitzenbaumi, ki so v prvi polovici 16. stoletja prevzeli v najem so- sednje poljansko gospostvo z gradom Poljane, kjer so gospodarili do leta 1618. Za Schnitzen- baumi je imela v rokah grad Turn rodbina go- spoda Bernardiza, čigar vdova, rojena pl. Stemberg, ga je prepustila svojemu sorodniku Vincencu Stembergu. Od tega je grad s po- sestvom kupil približno sredi druge polovice 17. stol. baron Ivan Jurij Apfaltrern. Bolj po- membni so postali Apfaltrerni v Beli krajini pozneje, ko so od leta 1804 do 1904 gospodarili v gospostvih in gradovih Krupe in Pobrežje. Sredi 18. stoletja si je Turn in njegovo go- spostvo prisvojil Janez Jožef pl. Russenstein, leta 1789 pa je v gradu že gospodaril Nikolaj Paunovič (Paunovich), ki je leta 1798 določil za svojega naslednika sina Pavla. Ta je moral svojim štirim bratom in dvema sestrama iz- plačati ob njihovi doraslosti po 1000 goldinar- jev odpravnine. Leta 1807 je prodal kmetu Ivanu Kuretu na Brezniku kmetijo in stano- vanje zia 50 golinarjev. Zadnji graščak turnske graščine je bil Matija Primic (Primitz), okrajni komisar iz gradu Krupa, ki se je leta 1845 ože- nil z vdovo Ano Frideriko Paunovič, grad s posestvom pa je bil nanj prepisan šele 5 let pozneje. Po smrti Primica (1855) in njegove žene (1856) so jima v zunanjo steno pokopa- liške cerkve na Goleku, kjer sta pokopana, vzidali še ohranjeno železno spominsko plo- ščo. Strnjena posest gradu Turna se je v širokem pasu razprostirala s pobočja Poljanske gore Grad Turn pri Dragatušu po Valvasorju (Topographia ducatus Carnioliae moder- nae, 1679) 156 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Podturnščica pri izviru pod gradom Turn vzdolž Podturnščice na njenem desnem bregu do potoka Obrha in na levem bregu do cest Črnomelj—Dragatuš. Ker so jo ob deževju v ravnini v Logih zasegale poplave, so bili tam največ travniki in pašniki. Ta strnjena posest je leta 1824 zavzemala le 43 ha. Zunaj te po- sesti je imel turnski graščak šest strnjenih parcel na Tanči gori, in sicer en vinograd, 2 travnika s sadnim drevjem, en manjši travnik, en pašnik in en kostanjev gozd, kar je vse skupaj merilo 3 orale in 1004 sežnje, sam vi- nograd pa je zavzemal en oral in 785 sežnjev. Na pašniku ob vinogradu je grajska zidanica zasegla 34 sežnjev. Vse to je v položnem po- bočju južno od cerkve sv. Ane. Posebej je imel turnški graščak še dve parceli pri Dobličah, in sicer travnik in njivo s skupno površino le 271 sežnjev. Pod turnsko gospostvo je v dobi Marije Te- rezije spadalo le pet naselij in sicer Breznik, Sela pri Dragatušu, Podlog, Hrast pri Vinici in del Doblič. Gospostvo je imelo na Brezniku 10 kmetij, na Selih 4 kmetije, v Podlogu 6 kmetij, v Hrastu 9 kmetij in v Dobličah, kjer je bila pri kmetu Buteli (vulgo Vrtinu) trome- ja med poljanskim, metliškim in turnskim go- spostvom, osem kmetij. Prevladovale so če- trtinske kmetije, nekaj je bilo polovičnih, le tri so bile tričetrtinske, in sicer po ena na Brezniku, v Dobličah in Podlogu, a cele kme- tije ni bilo nobene. Podložni kmetje so bili ob- davčeni z denarjem in naturali j ami. Ročno tlako ob lastni hrani je moralo opravljati po en dan v tednu 12 kmetov, po dva dneva 6, po tri dneve 5, štiri dneve en kmet, pol dneva en kmet, osem kmetov, in sicer 7 v Hrastu in eden v Podlogu, pa je bilo oproščenih tlake. Poleg kmetov v navedenih vaseh je bilo turn- skemu graščaku posebej podložnih tudi 82 vi- nogradnikov, ki so morali oddajati davek v vinskem moštu in denarju. Grad Turn je imel pod Jezerom, izvirom Podturnščice, mlin, ki se omenja 15. marci 1749. Mlinu se je kmalu pridružila tudi žaga. Ob razprodaji grajske zemlje sta prišla v kmečke roke. Leta 1924 je bila žaga preure- jena na motorni pogon. Mlin in žaga sta pre- nehala z obratovanjem leta 1964. Izvir Pod- turnščice je že toliko opešal, da obnova mlina na vodni pogon ne bi bila več možna. V gozdu nad Breznikom je Francoska jama, v katero so oboroženi hlapci graščaka iz Poljan po ustnem izročilu pahnili v vasi Obrhu ujete francoske vojake, ki so bili obdolženi kraje. S pomočjo nekega domačina so se vo- jaki rešili iz jame in so potem iz maščevanja zažgali grad Poljane v Predgradu. Grad Turn je že nad 100 let v razpadanju. Grajsko zemljo in poslopja so ob razprodaji pokupili okoliški kmetje. Grad in vrt ob njem ima v rokah kmet Adam iz Dragatuša, ki je levi in desni trakt gradu pokril s cementno opeko. V levem traktu od vhoda je uredil vin- sko klet, v kateri je sedaj razno staro orodje, desni trakt pa uporablja za senik. Drugi, večji del vrta proti Brezniku z ohranjeno grajsko zidanico, ki je na novo pokrita z opeko, ima sedaj kmet Perušič iz Breznika št. 3. Nekdanji grajski mlin in žago je prenovil in zraven zgradil še novo poslopje Anton Šuštarič iz Breznika. Grajsko zidanico in grajske parcele na Tanči gori ima v svoji lasti Marija Svetič iz Tanče gore. Zidanica nekdanjih turnskih graščakov je največja zidanica na Tanči gori, od koder je lep razgled zlasti na bližnjo oko- lico, sicer pa tudi daleč na Hrvaško. Na njenih parcelah sta zrasli že dve počitniški hiši. Na Tanči gori so imeli vinograd in zidanico tudi baroni Apfaltrerni. Veliko uporabnega kame- nja razpadajočega gradu so uporabili okoliški kmetje za svoje gradnje, posebno pri obnovi pogorele Dragovanje vasi. Grad Turn v Brezniku pri Dragatušu (1964. leta) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 157 VIRI IN LITERATURA 1. Johann W. Valvasor, Die Ehre des Herzog- thums Grain 1689, XL — 2. Janez Vajkard Valva- sor, Topographia ducatus Carnioliae Modernae. Bogenšperk na Kranjskem 1679. Spremna bese- da in redakcija B. Reisp, Ljubljana 1971. — 3. Stift Register von dem Guett Thurnau bey Tschernembl, Arhiv SR Slovenije. — 4. Hauptbuch VIII, 421, Arhiv SR Slovenije. — 5. Hauptbuch TX, 422, Arhiv SR Slovenije. — 6. Franciscejske mape in protokoli katastrskih občin Dobliče, Go- lek. Hrast pri Vinici, Obrh in Tanca gora. — 7. Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana, 1937. — 8. Krajevni leksikon Slovenije, Ljublja- j na 1971. — 9. Ludwig Schiwiz von Schiwizhofen, Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain, Görz 1905. — 10. Leopold Podlogar, Kronika me- sta Črnomelj in njega župe. Ljubljana 1906.