Predrago sadje in zelenjava
Prebivalci slovenskega glavnega mesta kupujejo na najdražjj tržnici v državi
Na ljubljanskem živilskem trgu gospodinje iz dneva v dan ugotavljajo, kako je njihov di-nar čedalje manj vreden. Pre-glavic z visokimi cenami pa ni-majo samo kupci, z njimi se bolj ali manj uspešno ubada-jo tudi na upravni ljubljan-ske tržnice. Izračun zveznega zavoda za statistiko je namreč nradno potrdil, da so cene na ljubljanskem živilskein trgu najvišje. Težko je reči, kdo je krivec, bčitno pa je, da bi z boljšdm nadzorom na tržnici lažje onemogočili delovanje raznih prekupčevalcev, ki sedaj izigravajo zakone in so glavni oblikovalci visokih cen.
V prvih šestih mesecih leto-šnjega leta se je v Ljubljani podražila zelenjava za 67 od-stotkov, sadje pa za 75. Glav-ni problem uprave ljubljanske-ga živilskega trga je pomanjka-nje inšpektorjev, zato ne more-jo bdebi nad mnogimi prekup-čevalci, ki gospodarijo na tr-gu. Njihovo delovanje je tako obširno, da izpodrivajo proiz-vajalce same. Mnogi prodajalci tudi »pozabljajo« na kartonfi-ke s cenami. Na ta način jim seveda ne uide priložnost, da si ob priložnosti krojijo cene, v čigavo korist, pa ni potreb-no ugibati. Poleg tega da stoj-nica brez označenih cen velja za neurejeno, pa prodajalci s takdm početjem kršijo tudi 29. 61en tržnega reda iz leta 1968. Potreba po učirikavitejšem nad-nadzoru in bodje urejendh pred-pisih o kaznih za taka in po-dobna kriva dejanja jasno na-
kazuje smer za reševanje tega problema v našem glavnem me-stu.   "
Pri vseh mogofiih kršitvah, ki ljubljanskemu živilskemu trgu pripomorejo do najvišjih • cen, pa vedno odnese »ta krat-ko« kupec. Ob vsesploSnem dvi-govanju cen življenjskih stro-škov povzročajo cene na živil-skem trgu gospodinjam šeprav posebno  veliko  preglavic.
Za pogovor smo prosili go-spodinjo, kl si je z mrežami v rokah ogledovala cene na raz-ličnih stojnlcah.
Alojzija štine je gospodinja s šestčlansko družino. Skoraj vsak dan se napoti na isti poti proti živilskemu trgu.
»Ja, trg je kar dobro zalo-žen. Izbira je še kar dobra, sa-mo, cene, te pa so previsoke.«
Kot reden gost Sivilskega tr-ga gotovo opazujete gibanje cen v različnih dnevih. Ali ste opa-sili kakšno razliko?
»Jasno, da je razlika. Ob sre-dah in sobotah, še posebno ob sobotah, pa res tako navijajo cene!«
Gotovo nam lahko iz izkušenj poveste, kateri čas je najbolj primeren za nakupovanje.
»Tega vam pa ne morem re-či. Jaz rada kupujem bolj zgo-daj zjutraj, ko ra še take gne-če, takole ob šestih do osmih. Ob sobotah pa še prej. Je naj-brž že res, da pozneje, popold-ne, anižajo cene, ker se jim mudi domov. Toda roba je go-tovo že vsa prebrana in ob vročini  fcudl  slabše kvalitete.«
Kaj je po    vašem    mnenju
vzrok premsokih cen na ziviU skem trgu?
»Takble bi vam povedala. Premalo je tistih, ki sami pri-delujejo sadje in zelenjavo in tudi sami prodajajo. Tisti, kl so posredniki, pa gledajo sa-mo na t6, kako bi čimveč za-služili, briga jih kupec. Enkrat sem že videla nekoga, ki je zjutraj kupil pridelke iia dniž-benih stojnicah, čez nekaj ča-sa pa je iste pridelke prodajal na svoji stojnici za dvojno ce-no. Tega ne bi smelo biti.«
Kako, mislite, bi tem pre-kupčevalcem lahko stopili na prste?
»Imeti bi morali več nadzor-nikov, pa ne samo za kakšnp uro, ampak od zgodaj zjutraj do pozno popoldne.«
Kaj vas na našem živilskem trgu najbolj moti, kaj pogreša-te?
Ni mi všeč, da so se tako razširile stojnice z najrazli6 nejšo kramo. Kar je kaj prak-tičnega in uporabnega, naj bo, razna svetlikajoča in neokusna roba pa je čisto odveč.
Pogrešam pa malo večjo iz-biro rib, še posebno svežih. Ob dežju, kl ga je pa zadnje čase pri nas veliko, je nakupovanje na tržnici precej nerodno. Pro-daja in nakupovanje bi bila tudi ob takih dneh lažja, 6e bi tržnioo pokrili, vsaj delno, če že ne v celoti.«
Da ne bi samo kritizirali, bi nam povedati še kaj pohval-nega.
»Vsakokrat, ko se vmem z dopusta na  morjti,  sem  zelo
zadovoljna z izbiro na živil-skem trgu. Mislim, da je do-volj pestra, samo cene so pre-malo konkurenčne. Zlasti pa bi pohvalila urejenost in čistočo našega trga. Res je ob poplavi sezonske zelenjave malo manj urejen, na splošno pa čez 6i-stočo nimam pripomb.«
Uprava Ijubljanskega živll-skega trga se dobro zaveda, da bi v trenutni situaciji naj-več pomagale trgovske organi-zacije. Učinkovitejše poti lahko pridakujemo le ob sodelovanju
predstavnikov trga, inšpektor-jev in sodišča ter UJV, kajti le na ta način bi se laliko us-pešno vključili y vsesplošna stabilizacijska prizadevanja v našem glavnem mestu. Prvi ko-rak do izboljšanja položaja je že bil storjen. Na seji IS 21. te-ga meseca je Dagmar Šuster poudaril, da je preskrba s sve-žim sadjem in poljščinami v Ljubljani nezadovoljiva, ker se delovne organizacije z živili premalo ukvarjajo s prodajo na drobno. Sprejeli so več skle-pov, s katerirai nameravajo po-boljšati preskrbo mesta in za-treti prekupčevanje. Ustanovili bodo dve delovni skupinl za spremljanje poteka akcije in uresnlčevanje sklepov.
E. R.