Ping-pong diplomacija
DOBIČEK ZA KITAJCE
Svernoameriški in drugih držav ping-pongaši so se minulo soboto poslovili od Kitajske in v Hong Kongu rstopili skozi „zaveso bambu“ v svobodni svet. Prvo dejanje ping-pong diplomacije, ki jo je začel 'Maocetung igrati z ZDA, ise je končalo z rezultatom 1:0 za (Peking.
Daši opazovalci razvoja odnosov med ZDA in Kitajsko ne dvomijo predhodne zakulisne priprave za to prvo diplomatsko igro med Washingtonom in Pekingom pa se kljub temu ne morejo znebiti vtisa, da je bil spet svobodni svet tisti, ki z njo ni nič dobil, temveč le izgubil. Četudi v Washingtonu dokazujejo, da je ureditev odnosov s Kitajsko nujna, ne -vedo, kako zadevo izpeljati, da bi imel od tega v glavnem korist le svobodoni svet.
Amriška ping-pongaška skupina je imela v svoji sredi tudi predstavnika dolgih las in kratke pameti Clenna Cowana, ki je s svojo z rožami poslikano srajco in vijoličastimi hlačami „predstavljal ameriško mladino in ameriško ljudstvo“. Vsevprek je dajal izjave, kakor so jih hoteli slišati rdeči kitajski goetitelji. Višek izjav ameriških ping-pongašev je bila njihova zadnja, tik j pred odhodom iz Kitajske: „Odhajamo I
Minuli teden so se sestali v Kairu predsedniki Egipta, Sirije in Libije na štiridnevno konerenco, na kateri so razpravljali o ustanovitvi nove Zveze arabskih republik. Konferenco so končali v Bengaziju ter so nato vsak iz svoje prestolnice slovesno razglasili nastanek Zveze arabskih republik, kateri se bo, „ko bodo razmere za to ugodne“, pridružil tudi Sudan.
Povezava treh arabskih držav v rahlo konfederacijo bo predložena prizadetim narodom v plebiscit 1. septembra t. 1„ na dan, ko libijska vlada praznuje drugo obletnico svojega „revolucionarnega obstoja“.
Predsedniki treh arabskih držav so se dogovorili, da bo v najkrajšem čaeu ustanovljena tričlanska komisija za izdelavo nove skupne ustave, ki bo morala biti nato odobrena od vsake države posebej. Nova arabska zveza bo imela svojo himno, svojo zastavo in svojo federalno prestolnico. Idejno bo nova zveza vključena v „demokratski ¡socializem“, je izjavil egipčanski predsednik Sadat.
Sestavljen bo tudi predsedniški svet, v katerem bodo predsedniki vseh treh1
iz čistega sveta in se vračamo v umazani svet“. Vodja kanadske ekipe pa je dodal: „Ta teden smo živeli v svetu, v katerem so bile vse osebe, s katerimi smo govorili, odkritosrčne in prijateljske. Je to brutalno nasprotje z zunanjim svetom, ki je poln zločinov in dvoličnosti“.
Čuenlaj je kanadskim ping-pongašem izjavil, da bi „rad obiskal južno Ameriko in Avstralijo“, dve področji, kamor Kitajska hoče čim bolj razširiti svoj vpliv.
Ameriški „odgovor“ na kitajski sprejem ping-pongašev in nekaj tujih časnikarjev je bila ukinitev dosedanje prepovedi trgovanja ameriške industrije s Kitajsko. Na tiskovni konferenci je Nixon sicer poudaril, da je nadaljnji razvoj sedaj odvisen od „novih korakov“, ki jih mora storiti prvi Peking, dasi so ZDA pripravljene napraviti še nove ukrepe za okrepitev trgovske in turistične izmenjave med obema državama. „'Prezgodaj pa je govoriti o diplomatskem priznanju rdeče Kitajske ali o spremembi ameriške politike glede kitajskega včlanjenja v ZN“, je končal Nixon.
držav. Ta svet bo potem „z večino“ izbral predsednika Zveze. Imenovanih bo več federalnih ministrov in organizirana federalna skupščina, ki naj bi proglašala federalne zakone.
Prva zveza Egipta in Sirije, ki je bila proglašena 22. februarja 1958, je trajala samo tri leta in pol dasi je bila vsaj na papirju trdneje povezana kakor sedanja zveza med Egiptom, Sirijo in Libijo.
V	novi zvezi bodo članice ohranile svojo zunanjo individualnost in bodo imele vsaka svoja diplomatska predstavništva v tujini in članstvo v ZiN. Politične stranke v eni državi ne bodo smele delovati v drugi, čeprav bo zveza imela posebno vrhovno vojaško poveljstvo pa bodo posamezne vojske ostale končno podložne svojim predsednikom.
V	novi Zvezi arabskih republik je združenih 43 milijonov Arabcev na ozemlju, ki ohsega skoro dva milijona kv. kilometrov. Egiptu in Siriji je šlo predvsem zato, da bi dobila dostop do libijskih petrolejskih vrelcev odn. da bi bila soudeležena pri dobičku iz teh virov. To se sedaj, vsaj teoretično, zgodilo.
Mednarodni teden
Novo urejanje odnosov med ZDA in Kitajisko zasleduje ves svobodni svet in dela svoje zaključke. Z veliko pozornostjo pa ga zlasti zasledujejo v Moskvi, ker se dobro spominjajo, da je bila Kitajska kot taka prav za prav v modemi zgodovini zaveznica ZDA na azijski celini, predvsem proti japonski ekspanzivnosti v prvi polovici sadanje-ga stoletja. Zato je Bedaj spet v polnem delu oddelek v sovjetskem zunanjem ministrstvu, ki ima na skrbi odnose med ZSSR in Japonsko. V Kremlju se namreč z mrzlično hitrostjo pripravljajo igrati z Japonsko proti ZDA in Kitajski.
Prav tako skrbno zasledujejo razvoj odnosov med ZDA in Kitajeko tudi v Tokiju. Japonska je doslej imela za svoj potencialni tržni prostor Kitajsko, ki ga lahko izgubi ali ji bo vsaj močno okrnjen, če in kadar bo ameriška industrija prodrla skozi zaveso bambu. Trgovske oči Japoncev so se začele še bolj kakor doslej obračati v jugovhod-no Azijo in proti Avstraliji ter v Indijo.
Zanimivi dogodki se odigravajo tudi na Cejlonu. Tam iso maostični gue-varistični uporniki z gverilsko akcijo skušali prevzeti oblast in vreči že itak levičarsko vlado predsednice Bandara-naike. Vojski je uspelo to gverilo v glavnem zatreti, sedaj pa jo skušajo tudi uničiti po vsej deželi. V ta namen jim je pa 'Sovjetska zveza ponudila vojaško pomoč — lovska letala Mig, ki bodo skupaj z angleškimi tanki in ameriškimi helikopterji napadali komunistične gverilce kitajsko kubanske o-rientacije. Hudiča z Belcebubom...
Nadaljnji razplet, ne samo političen, temveč tudi gospodarski, bo na Daljnem vzhodu še vsekakor silno zanimiv.
Ker se mu zdi, da so odnosi med velesilami prav vsled novih premikov na Daljnem vzhodu in vsled trenutne stagnacije na Bližnjem vzhodu na kritični točki, je glavni tajnik ZN na svojem potovanju po -centralni Ameriki spet pozval ZDA, Anglijo, Francijo in ZSSR na novo vrhunsko konferenco, „na katero bi moral biti pripuščen tudi Maocetung“. U Thant meni, da je treba „začeti prehajati Hz dobe spopadov in nasprotij v dobo graditve varnega in mirnega sveta“.
Kljub resnim problemom, ki jih je naš planet vsak dan bolj natrpan, se nadaljuje med ZDA in ZSSR tekma za osvojevanje vesolja. Medtem ko Ame-rikanci pridno pripravljajo Apolo 15 za nov polet na ¡Luno, so v ZSSR poslali na krožno potovanje okoli Zemlje orbitalno postajo, ki naj bi bila predhodnica vedno večjih orbitalnih postaj za človeško udejstvovanje v vesolju.
Z. A. R.
ARABCI SE SPET POVEZUJEJO
OB TRIDESETLETNICI USTANOVITVE SLOVENSKE LEGIJE
(¡Nad. s 1. str.)
s pogodbo z Nemčijo. Osvobodilna fronta pa je bila ustanovljena šele 22. junija 1941. Navajamo te datume prav zaradi tistih, ki radi govore o slovenski nepripravljenosti. Slovenska mladina, dobro izšolana po svojih verskih, mladinskih in političnih vodnikih, se je takoj znašla, takoj organizirala in takoj šla na delo. če bi se to ne zgodilo, bi bili v kratkem času vsi nasprotniki komunizma v Sloveniji neusmiljeno u-ničeni. Tako pa se je zoper komunistično nasilje in njegove morije po zaslugi 'Slovenske legije in tudi ostalih protikomunističnih edinic organizirala krepka obramba.
Vodstvo SL je dalo poboudo za u-stanovitev obrambnih edinic po vsej deželi in prav člani SiL so bili tisti, ki so jih začeli ustanavljati po vsej tako imenovani Ljubljanski pokrajini. SL ie tudi organizirala v Klečah prvi tečaj za vodnike teh edinic, ki smo jih imenovali Vaške straže. Prva Vaška straža je bila ustanovljena v št. Joštu nad Vrhniko. Borce v Vaških stražah bo imenovali legionarje, ker so po veliki večini izšli iz vret SL.
Skoraj vse delo SL je bilo odslej v ustanavljanju in medsebojnem povezovanju Vaških straž in v iskanju spodobnih poveljnikov zanje. Izredno važno delo je bilo prav omenjena povezava. Samo na ta način je bilo mogoče organizirati uspešne skupne akcije proti komunistom, če bi tega ne bilo, bi komunistične tolpe uničile postojanke Vaških straž eno za drugo.
Utspeh delovanja SL in Vaških straž je bil velik. Po 15 mesecih svojega delovanja so spravili partizanstvo na tla. 'Partizanstvu pa je prišla na po-
moč italijanska kapitulacija v jeseni 1943, pri kateri so dobili mnogo italijanskega orožja in moštva, s katerim so se spravili nad Grčarice in Turjak. S padcem Turjaka ee je končalo delovanje Vaških straž in njenih legionarjev, ki so v najtežjih okoliščinah pogumno nastopali z orožjem zoper komuniste. Tega dela se danes malokdo spomni, in vendar zaslužijo ti prvi borci zoper komunizem našo največjo pohvalo in zahvalo.
Začela se je nova doba — doba Slovenskega domobranstva. Vodstvo SL — na čelu z majorjem Mirkom Bitencem — je napotilo svoje člane v SD. Vojaške akcije so se prenesle na domobransko vodstvo. Delo SL je odslej obstojalo v pridobivanju moštva za Slovensko domobranstvo, za Narodne straže na Primorskem in za Gorenjsko domobranstvo. Vse to uspešno delo pa se je zaradi angleškega izdajstva končalo z vetrinjsko tragedijo.
Zakaj več legij?
Ob tej priložnosti naj pojasnimo, zakaj so se v začetku okupacije in revolucije ustanavljale na protikomunistični strani razne vojaške organizacije na svetovno nazorskem temelju in zakaj se ni ustanovila samo ena skupna protikomunistična vojska.
Kdor se spominja tistih težkih dni v začetku revolucije, ta dobro ve, da ni tedaj nihče nikomur zaupal, niti brat bratu. Kajti revolucija ni običajna vojna več držav med seboj, ampak je medsebojni boj članov istega naroda. Tajno, konspirativno delo je bilo mogoče samo med dobrimi prijatelji, ki so se že dolgo časa dobro poznali in si
zaupali. Zato je katoliška mladina u-stanovila ¡SL, ¡sokolska protikomunistična nladina pa ¡Sokolsko legijo, še druge skupine so ustanovile Narodno le-,gijo, štajerski bataljon, Slovensko narodno gibanje.
Taka delitev protikomunističnih sil med razne organizacije pa je obstojala samo v nižjih edinicah, dočim so bile te organizacije na vrhu povezane v skupnem vojaškem vodstvu, ki je r,kr-belo za koordinacijo delovanja raznih protikomunističnih skupin.
Med zastopniki raznih legij oz. vojaških organizacij v splošnem ni bilo trenj. Zlasti sta složno delovali SL in Sokolska legija, kar je v dopisu, ki ga je poslal zastopnik Sokolske legije ing. Ladislav Bevc, podčrtano. V omenjenem dopisu piše ing. Bevc, da je bil tudi on prav tako kot vodstvo SL v letu 1941 prepričan, da je najbolje, da naj se eni in drugi (fantje iz katoliških organizacij in sokoli) povezujejo v nižjih edinicah vsak zase, povežejo pa naj se v skupni višji vojaški strukturi, kar se je tudi v resnici izvedlo. Obstojala je tudi Narodna legija, katere člani so idejno pripadali ali Fantom ali Sokolom. Najnižja povezava vseh treh legij npr. v Ljubljani je bila v Komandi mesta Ljubljane, kamor je vsaka legija poslala svojega zastopnika. Sodelovanje med legijami — kar odločno potrjuje tudi ing. Bevc — je bilo odkrito in eno-dušno. Ožja organizacijska povezava najnižjih edinic pa zaradi konspirativ-nosti ni bila umestna.
Teh nekaj skromnih vrstic naj bo ob 30 letnici ustanovitve SL zapisanih predvsem v hvaležen spomin na tiste tisoče legijonarjev, ki so dali svoja živ ljenja na oltar domovine bodisi v Vaških stražah kot pozneje v Domobranstvu.
Rudolf Smersu
Dobička željna sebičnost potiska v kot idejo pravičnosti. Vsak se rije sam zase skozi življenje, kakor ve in zna. čim več jih odrine, tem bolje zanj. Ne meni se, da jih morda veliko število pomandra in pohodi na svojem potu, da mu je le cesta široko odprta.
Janez Evangelist Krek, Socializem, str.12.
Iz življenja In dogajanja v Argentini
TEŽKA POT NARODNE EDINOSTI
V	razgibanosti političnega življenja, ki je ¡sledila zadnji vladni spremembi, zlasti potem, ko je notranje ministrstvo „oživelo“ politične stranke, je težko slediti dogodkom in jim dati pravo vrednost. Največkrat se zgodi, da so na videž važne poteze le bistri manevri, da se pozornost javnosti obme v zaceljeno ¡stran, navadno proč od dogodkov, ki imajo resnično važnost.
Č(e bi kdo mislil, da je nastop politikov in bodoče volitve v dobi treh let osrednja točka programa sedanje vlade, bi se bridko zmotil. Je sicer zelo važna, a še zdaleč ne edina. Vlada, kateri predseduje poveljnik vojske general Lanusse, ima namen, izrabiti to razmeroma kratko dobo treh let, in izpeljati vsaj temeljne postavke revolucije, za katere so v juniju leta 1966 oborožene sile zapustile vojašnice in si zadele nalogo voditi državo po poti njene veličine.
V	tem zadnjem obdobju Revolucije pa je zavzela prvo mesto naloga narodne ¡sprave, pot k narodni edinosti. Je sicer najtežavnejša naloga, kar jih hoče in želi Argentina izpeljati v zadnjih desetletjih, a je edina, ki lahko da resnično močan temelj za vse nadaljnje delo. Tega se zaveda tudi sedanji predsednik in zato je v svojem govoru, ob
75. obletnici prvega vojaškega vpoklica zatrjeval, da bo narodna edinost grajena „brez razlike sektorjev, kajti ne obstaja višjega interesa kot je narodov blagor. V tej borbi ni prostora za strankarske interese“.
Da to misli v polnem pomenu besede dokazujejo trditve opazovalcev, ki navajajo, da bi bil gen. Lanusse pripravljen dvooliti, da se zemski ostanki generala Rosasa prepeljejo iz Francije in pokopljejo v Argentini. Enako s truplom pok. Eve Peron, za katero grob narod ne ve. S tem bi bili pomirjeni nacionalistični in peronistični sektorji, vlada pa bi dokazala, da resnično dela za narodno ¡spravo.
Seveda pa za notranje pomirjenje niso dovolj take politične poteze. Sedanja vlada je storila že prve korake, da dobi resnično narodno zaslombo za bodoče delo: to je, dobila je podporo politikov (ko je dovolila delo strank), podjetnikov (z raznimi kreditnimi in davčnimi ukrepi), ter delavcev. Glavni tajnik CGT, Rucci je v torek 13. s svojim glavnim štabom bil sprejet pri predsedniku. Kmalu nato pa je odletel v Madrid, da se tam sestane s Peronom.
Prvi korak na poti edinosti je storjen. A manjkajo še dolgi kilometri.
BENGLA DESII
MAJHEN ODMEV
Medtem ko boji med pripadniki uporniškega šejka Rahmana v Vzhodnem Pakistanu in zahodnopakistansko vojsko še trajajo, je bila minulo soboto,
17.	t. m. proglašena neodvisnost nove republike Bengla Desh (bengalski narod), kakor tamkajšnje prebivalstvo imenuje Vzhodni Pakistan.
Uporniki so za minulo ¡soboto povabili na tiskovno konferenco v vasi Daidyanathala, nekaj kilometrov vzhodno od indijske meje, več indijskih in drugih časnikarjev. Ker v vasi ni primerne dvorane, je bila tiskovna konferenca na prostem. Podpredsednik nove bengalske vlade ¡Syed Nazrum Islam, ki je tudi začasni predsednik, je prebral proglas o neodvisnosti Bengalije pred ok. 5000 Bengalci in indijskimi in drugimi časnikarji. Istočasno je pozval vse demokratske narode sveta, naj priznajo novo bengalsko republiko: „Prosimo vse narode sveta, nr.j nam priskočijo na pomoč, da bo olajšano gorje bengalskega ljudstva“.
Časnikarji so ugotovili, da vodja upora, šejk Rahman, na tiskovni kon-
ferenci ni bil prisoten ter jim na ba-devno vprašanje Islam ni vedel drugega povedati, kakor da ga je zadnjikrat videl 25. marca t. 1., na dan začetka napada zahodnopakistanske vojske na Dacco, glavno' mesto Vzhodnega Pakistana, odn. Bengalije.
Poziv na priznanje bengalske neodvisnosti ni naletel na blagohoten odmev v svetu. 'Prva, ki se je oglaisila nanj, je bila Indija, ko je indijski predsednik države Giri izjavil, da indijska vlada proučuje možnost priznanja bengalske uporniške vlade, da pa bo o tem dokončno sklepala vlada sama pod predsedstvom Indire Ghandi.
Maocetungova kitajska vlada je že minuli teden dala vso svojo zaslombo Zahodnemu Pakistanu proti uporniškim Bengalcem.
¡Od pakistanskih diplomatskih zastopstev v tujini pa je bil pakistanski konzulat v indijskem mestu Kalkuti prvi, ki se je pridružil Bengaliji in je minulo nedeljo izobesil zeleno-rdečo-rumeno bengalsko zastavo s svojega poslopja.
\ pepelnični noči
O nedavni devalvaciji dinarja in njenih posledicah rsmo v našem listu že precej pisali. Sedaj pa nam je prišla v roke tudi pesmica, aforizem na devalvacijo, ki jo je objavil humoristični list „Pavliha“. Ker je zelo zanimiva in jasna (čeprav v šaljivi obliki) pokaže na de-janfiki gospodarski položaj, jo ponatiskujemo v celoti:
Izvršni svet z visokih lin grenko zaklenkal je: navzdol povzpel se je! na loj tri dinar spet za klin
Plesišča, gledališča se vse bolj zapirajo, kulturna nam svetišča se kot domine podirajo.
Glej tu in tam vsak šolski hram mijavka pod nebo za proračun, dovolj prostran in plačan kar tako.
Vodilni vabi spet nocoj, enaki k njemu vro; pisarna polna je takoj —• in duri se zapro!
Tu v dimu, ob kofetu se brez reda kokodajsa vse: zakonov luknje išče se, diši pa po prekršku vse.
Dolgov je že do dna morja, zaloge so skrbi; in več kot zvezd je vrh neba, je praznih besedi.
A čuj!.. . Nek duh suflira mi: „Kar zreš jih pred seboj, po vrsti nelikvidni vsi so nekdaj in nocoj!“
In zlezel sem na mehki tron kot bi vodilni bil, zatulil sem v mikrofon, da bi jih vse zabil:
„Tovariši zapufani, proč krono in škrlat; saj niste usposobljeni naš dinar reševat!“
In roj zabitih odskaklja neskrbnih, jasnih lic, čist kakor angeli neba, ki slišali so vic.
Zaplakal nad spoznanjem sem, češ: dinar, ti boš strt!
Boš hiral res še kar naprej, ne veš, da greš v smrt?
Oh, vstani, vstani dinar moj, od vseh deviz kloftan, naj se pohvali mojster tvoj:. „Tvoj je vstajenja dan!,,
AÑO (LETO) XXX (24) No. (štev.) 16
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIR Ja» 22. aprila 1971
Ohranjevavci slovenske zdomske kulture
Dve stvari — malenkostni sicer, ki jih večina bravcev ni skoraj opazila — se mi zdita vredni nekaj besed na u-vodnem mestu našega lista. V štev. 13 je Zdravko Novak iz USA javil, da ne more več nadaljevati zbiranja kompletne (slovenske emigracijske knjižne produkcije; v' štev. 15 pa je majhen oglas, da nekdo prodaja zbirko okrog 300 slovenskih knjig. V prvem primeru gre tu za privatno iniciativo sistematičnega znanstvenega zbiranja in registriranja ustvarjanja zdomskih kulturnikov na vseh področjih; pri drugem pa za ljubitelja knjig, uživatelja literarnih del in častivca slovenskih. V obeh primerih pa za ljubezen do slovenske knjige in kulture isploh ter skupna usoda. Razmere so prisilile oba, da se ločita od svojega plemenitega amaterstva in zaklada.
'Zdravko Novak je s svojim marljivim in požrtvovalnim delom opravljal vse doslej iz lastne iniciative posel, ki bi ga morala realizirati slovenska emigracijska ustanova kot od vse naše javnosti vzdrževana institucija. Večkrat smo ze na tem mestu poudarili nujno potrebo po emigracijskem arhivu, po knjižnjici, kjer bi bile zbrane vse emigracijske knjige in periodiki, po muzeju, kjer bi se hranili važni dokumenti in slike naših pomembnih dogodkov, tudi podobe našega družbenega privatnega življenja. Vse, kar bi nekoč moglo služiti kot gradivo za zgodovino protikomunistične emigracije po drugi svetovni vojni. Vsega tega nimamo. Toda Zdravko Novak je iz svoje vzpodbude ustvaril temelj dragoceni zbirki knjižnih stvaritev ter tako postal gotovo zaslužen za pravilnejšo podobo našega zdomstva v bodoči zgodovini. Sam je dolga leta tudi vestno registriral vse to našo produkcijo in redno sproti objavljal pregled vsakoletnega knjižnega trga v zdomstvu v Zborniku /Svobodne Slovenije; tudi v letošnjem, ki je teku. Kdo bo nadaljeval to velevažno delo? Zdravko Novak je sicer zbiral to gradivo z vero in ljubeznijo, da ga bo nekoč mogel poslati v domovino, ki bi tako v Ljubljani lahko pokazala kulturno zmogljivost in zdomsko življenje, pa se mu ta želja dozdaj m izpolnila. Toda bogata knjižnica bo prišla v bližino domovine, v Rim, v zavod slovenskih bogoslovcev Slovenicum, kjer bo na razpolago na vpogled vsemi ki bi se zanjo zanimali, predvsem znanstvenikom iz (Slovenije za bodočo zgodovino, ki je zdaj še ne pišejo, ali pa brez prave naše podobe. Zdravko Novak tega dela ne more več opravljat-, mi pa mu dajemo zanj priznanje, da .le dopolnil zaslužno in z vsem priznanem veliko kulturno delo. Zdaj naj se Slovenicum izkaže vreden njegove u-Stanove, da jo izpopolnjuje v času m ohranja s tako požrtvovalnostjo, ljubeznijo, vestnostjo in vdanostjo, kot jo je lmel^njen ustanovitelj. Tudi naj redno poroča o njej, kakor on. Pregledi v načinu Novakovih ne /smejo prenehati. Po tem, če se bodo redno nadaljevali bomo mogli presojati, ali je prišla ta zbirka v prave roke, kakor bi želeli Slovenicum bo moral organizirati prinese tega gradiva ter apelirati na vse kulturne^ delavce zdomstva in zamejstva naj mu pošiljajo gradivo, kakor je za to prosil Zdravko Novak sam in kakor prosimo mi. Naj vse založbe in vsi prireditelji slovenskih kulturnih dejanj pošiljajo svoje izdaje, letake, programe, slike v. Slovenicum za „Novakovo zbirko«, kakor naj bi se imenovala a knjižnica odslej - to je naš pred-og —, ker on ji je-ustanovitelj iz same ljubezni do slovenske knjige in kulture. Vsem našim domovom pa naj bi bilo tako zbiranje arhiva v vzpodbudo, da naj shranjajo vsak tiskan listič, in naj enega pošljejo v (Slovenicum, dokler ne bomo imeli — recimo — v Buenos Airesu centralnega arhiva in knjižnice vsaj za Slovence v Argentini. Temu znanstvenemu sistematičnemu zbiranju je pokazal pot in tudi uspešno realizacijo Zdravko Novak, za kar smo mu v$i zdomski Slovenci hvaležni. Slovenicum je prejel lep zaklad, in naj se zaveda njega pomem-
RAZPOROKE Y SLOVENIJI
Kakor je znano, pred drugo svetovno vojno skoraj ni bilo v Sloveniji raz-porok, v pravem pomenu besede, kvečjemu „ločitev zakoncev od mize in postelje“, kar pa ni pomenilo ne cerkve nega ne pravnega razveljavljenja zakonske zveze kot take. Pred duhovnikom sta si zakonca obljubila „zvestobo do groba“. Pod komunistično vlado je seveda vse drugače. Tu se je takoj uveljavil civilni zakon kot avteničen državni zakon, cerkveni pa ni bil samo nepotrebna ceremonija, temveč celo znamenje za komunistično nepravovernost zakoncev in vzrok za šikaniranje oblasti, oziroma celo preganjanje.
„Večno zvestobo“ sta si morala ’zakonca mnogokrat obljubiti le na skrivaj, v cerkvi, da nihče ni videl, prav tako kakor krst otroka. Že zaradi tega je v prvem petletju novega režima od
I.	1950 do 1954 bilo povprečno na leto v Sloveniji 865 razvez zakona. Pozneje je to število naraščalo, kakor pričajo nove uradne številke, priobčene v zadnjem Delu (26.3. 1971) v tem številu:, v petletju 1955—1959 povprečno na leto 1.354, 1. 1960 že 1.540, in potem vedno več. Leta 1961 —. 1562, 1. 1962 — 1532, 1964 — 1550, 1964 — 1671, 1965 — 1841, 1966 — 1853, 1. 1967 — 1973 in 1. 1968 že več kot dva tisoč, namreč: 2023 razvez. Leta 1969 je število padlo za par primerov (2007), 1. 1970 pa se spet dvignilo na 2030 razvez. Od povprečnih 865 razvez 1. 1950
so v dvajsetih letih prišli na čez 2.000 razvez na leto v Sloveniji.
■Če bi te številke primerjali s številom porok in jih primerjali s številom razvez, bi videli še nazorneje porast razvez. Med tem ko je število porok (civilnih iseveda) nekako ustaljeno, je bilo npr. 1. 1962’ na tisoč porok 105 razporok, leta 1970 pa že — 142. Največ zakonskih zvez se razdere že v prvem letu zakona (1. 1969 10 odst.).
Zanimiva je tudi številka, ki kaže, po katerem letu trajanja zakona se zakoni „razvezujejo“. Tako kaže statistika za poprečje v letih 1967 do 1969 tole tabelo: do 1. leta — 3%, po prvem letu — 6.4%, po 2 letih —- 8.1%, po 3 letih — 8.3% po 4 —• 7.9%, po 5—9 letih trajanja zakona: 27.1%, od 10—14 let trajanja: 16.1%, in po 15 in več letih trajanja 22.7%.
Otroci so vedno manjša vez med družino ter ne ovirajo več toliko razvezave. Večina otrok po razvezavi ostane pri materi. Sicer pa jih te dajo /seveda v jasli in te jih vzgajajo po svoje. Tako razveze zakona tudi sicer služijo komunizmu. Zanimivo pa je, da je vedno manj razvez med zakonci brez otrok. To ise pravi, da so otroci skorajda vzrok za razvezo. IPo sredi je seveda — materializem, kjer gre samo za čim udobnejše življenje in za čim večjo prostost od družine. Razbija se tako živa celica prave ureditve družbe: družina.
Hitra rast cen in — dolgov
... i
“Intercambio cultural”
Con el fin de iniciar el aspecto que es cubierto bajo la denominación de intercambios culturales, algunos grupos de “intelectuales” rusos han visitado en los últimos me/ses Venezuela. Es de suponer que estas visitas, llamadas de “enlace” y “acercamiento” irán aumentando, ya que se ha comprobado que la diplomacia soviética aprovecha el funcionamiento de los “Centros de Amistad” para la penetración política en el país donde están instalados.
En Venezuela funciona el “Centro de Amigos de la Ciencia y Cultura de la URSS”, por cierto muy frecuentado por los diplomáticos rusos actualmente radicados en Caracas. Estando el centro apoyado material y económicamente por el gobierno de la Unión Soviética —ya que ni el PCV ni los /simpatizantes del movimiento comunista disponen de recursos necesarios para /su mantenimiento— es fácil deducir que los diplomáticos rusos podrán aprovechar a su libre albedrío de la sede del mismo y de todos lo/s eventos que se celebren en él para lograr sus propósitos de penetración y espionaje.
No es éste el único caso. La táctica soviética de penetración bajo la máscara del “intercambio cultural” es ya de vieja data, pero que aún da buenos frutos _en América latina. Es necesario llamar claramente la atención sobre este peligro, pues el comunismo no se expande únicamente mediante la revolución y la guerrilla, sino también bajo aspectos exteriores de amistad, cultura y ciencia.
„Kulturna izmenjava“
V	zadnjih mesecih je skupina ruskih' intelektualcev obiskala Venezuelo, da bi tako pričela novo poglavje v medsebojnih odnosih pod krilatico o kulturni izmenjavi. Lahko si mislimo, da bodo ti obiski v znamenju „povezave“ in „zbli-žanja“ čedalje bolj pogostejši, saj je znano, da /sovjetska diplomacija izrablja „prijateljske krožke« za političen prodor v državo, v kateri delujejo.
V	Venezueli deluje „Center prijateljev znanosti in kulture Sovjetske Zveze“, ki ga zelo pogosto obiskujejo razni sovjetski diplomati iz Caracasa. Ta center materialno in ekonomsko podpira vlada Sovjetske zveze, saj venezuelska komunistična partija niti njeni pristaši nimajo dovolj sredstev za njegovo vzdrževanje. Iz tega se da sklepati, da bodo ruski diplomati lahko izkoristili po mili volji to središče in vse priredtve v njem, da tako dosežejo svoj namen penetracije in špijonaže.
Ni to edini primer. Ta tehnika sovjetskega prodora pod krinko kulturne izmenjave, je že stara, toda v Latinski Ameriki ima še vedno velik učinek. Treba je jasno pokazati na to nevarnost, kajti komunizem /se ne širi le z gverilo in revolucijo, ampak tudi pod krinko prijateljstva, znanosti in kulture.
Gospodarski položaj v Jugoslaviji tudi po zadnjih zasilnih ukrepih ni nič boljši. Nasprotno se stanje vedno bolj slabša in ne devalvacija dinarja, ne druge bolj propagandistične kot pa efektivne poteze že ne pomagajo nič. To je jasno razvidno iz poročila, ki ga je v ponedeljek, 5. aprila, podal Ibrahim Latifič, direktor Zveznega zavoda za statistike.
Po teh statističnih podatkih so cene proizvajalcev industrijskega blaga v marcu v primerjavi s februarjem poskočile za 1,1%, cene na drobno za 1,8%, življenjski stroški pa za 1,9%.
V prvih treh mesecih tega leta so bile cene proizvajalcev industrijskih proizvodov v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 11,4% večje. Najbolj, se je podražil reprodukcijski material, in sicer za 15,2%. Cene na drobno so /se v istem obdobju povečale za 12, življenjski strošoki pa za 12,8%. Tudi cene v gostinstvu so se v prvem tri-
bnosti, naj ga. ohranja in množi z ljubeznijo do slovenske zdomske knjige in zamejske.
To ljubezen pa izpričujejo tudi taki ljubitelji knjig, kot je tisti, ki sedaj nudi svojo izbrano knjižnico v nakup v celoti, ker je prišel v razmere, da se mora odreči tej svoji ljubezni. Tudi tu se vprašujemo: kdo med nami ima še tako ljubezen in toliko ponosa zaradi slovenskih klasikov in zdomske knjige, da jo odkupi in množi in z njo okrasi svoje stanovanje morda prav za — spomin svojim potomcem na slovenski izvor staršev ?
Poleg takih sistematičnih' zbirateljev dokumentov našega kulturnega življenja, kakor takih ljubiteljev slovenske klasične in zdomske knjige, pa /se spomnimo tu — kakor smo se že — tudi takih raz-pečevavcev slovenske knjige, kakor je bil pokojni Lončar. Na takih ljudeh temelji knjižno založniško delo med Slovenci v zdomstvu. Ko takih ne bo več, ne bo več slovenske zdomske knjige, ki že ¡sedaj zahaja v krizo. Da ohranimo nje podobo v preteklosti in sedanjosti, jo zbirajmo, da jo ohranimo bodočnosti, pa jo ljubimo in kupujmo kot ljubitelji knjig1; k čemur naj pomorejo požrtvovalni prav tako idealistični poverjeniki založb med nami.
Slovenska zdomska izdajateljska u-stvarjalnost ne sme prenehati, ker sicer bi to pomenilo smrt slovenstva v zdomstvu.
" ! W
mesečju tega leta glede na prvo trimesečje 1970 zvišale za 18,6%, predvsem zaradi podražitve živil za 22,6%, prenočišč za 16% itd.
'Zvezni zavod za statistiko je isti dan objavil pregled o naraščanju življenjskih stroškov v Jugoslaviji in še nekaterih državah v začetku tega leta. Januarja letos so se življenjski stroški v Jugoslaviji —• v primerjavi z vsem letom 1969 — povečali za 21.7%, v Avstriji za 6.5, v Franciji za 7,4, Italiji 7.4 in v ZR Nemčiji za 5.3%. “
Spričoo visokega uvoza je v prvih 3 mesecih leta 1971 nanesel primanjkljaj v blagovni izmenjavi s tujino 5.7 milijarde dinarjev, to je okrog 2.6-krat več kot v prvih treh mesecih lanskega leta (v vsem letu 1970 je bilo v blagovni menjavi 15 milijard dinarjev primanjkljaja.)
Na vprašanje, kaj napoveduje za gibanje cen in zunanjetrgovinske menjave v prihodnjem obdobju, je direktor zveznega zavoda za statistiko Ibrahim Latifič dejal: „Takšne tendence se ne morejo obdržati, ker bi nam izmenjavo obremenili preveliki dolgovi.“
Kako preprečiti v prihodnje „takšne tendence“, tega /seveda ne Latifič, kot statistik, ne jugoslovanski ekonomisti ne vedo povedati.
Ob tridesetletnici ustanovitve Slovenske legije
Nekateri radi ponavljajo krilatico, da nismo tflli Slovenci v zgodovini nikdar priprafljeni na velike dogodke, zlasti v letih 1918, 1941 in 1945. Prav 30-letnica ustanovitve -Slovenske legije daje priložnost, da take trditve zavrnemo.
Ko je bilo po svetu še kaj malo zanimanja za komunistično nevarnost, so velike slovenske osebnosti to nevarnost slutile in začele slovensko ljudstvo pripravljati nanjo. (Spomnimo se nadškofa Jegliča, ki je opozarjal na satanovo fronto, spomnimo se dveh mladinskih vodnikov prof. Ernesta Tomca in prof. dr. Lambe-rta Ehrlicha, ki sta mladino sistematično pripravljala na bližajoči se spopad s komunizmom. Veliko delo na tem področju sta tudi o-pravila prof. dr. Aleš Ušeničnik in dr. Ivan Ahčin /s svojimi številnimi spisi, članki in predavanji. ¡Škof dr. Gregorij Rožman je vse svoje življenje odkrival komunistično zlo in bil slovenskemu ljudstvu — zlasti med revolucijo — neustrašeni idejni vodnik v boju s komunizmom. Med delavstvom pa je idejno razčiščenje prineslo krščansko delavsko ogibanje pod vodstvom Andreja Križmana, Franceta Žužka, Jožeta Jon-
To pot so prikrajšani otroci
Da se reši težki gospodarski položaj, v katerega je država zašla, ,se domači režimovci ne strašijo štediti na kulturnem, zdravstvenem ali celo socialnem polju. A eden najkrutejših primerov varčevanja je gotovo ta, da so z njim prikrajšali otroke.1 Ob koncu lanskega leta je bil v slovenski skupščini sprejet zakon, ki določa, poleg drugega, višino otroških doklad. Zakon je s 1. januarjem stopil v veljavo. Po njem je predvideno, da naj za letošnje leto dobiva otroški dodatek okrog 102.000 upravičencev za okrog 200.000 otrok. Nedvomno so te družine računale s povišenjem otroškega dodatka. A njihovo upanje je splahnelo.
2.	aprila je namreč seja izvršnega odbora republiške otroške ¡skupnosti objavila, da se izplačujejo otroški dodatki v lanski višini. Nič se pri tem ni imelo v mari ne zvišanje cen, ne devalvacija, ne druge „ekonomske faktorje“, o katerih tako radi govorijo ob raznih prilikah jugoslovanski ekonomisti.
Ob taki „pravici“ se je celo ljub-
ljansko „Delo“ spraševalo, če ni socialna služba „vse preveč pripravljena, da se drži raznih birokratskih predpisov in postopkov in zadeve rešuje, dejali bi, zunaj našega prostora in časa, saj smo letos močno zavzeti za zaščito standarda malega človeka“. ¡Seveda se to zavzetje kaj malo kaže na praktičnem polju. ¡Sicer pa tudi Delo v podnaslovu ugotavlja, da je „Veliko besed, premalo dejanj“.
Primer otroških doklad ni edini, je pa kaj jasen. Povejmo še, da ima polovica upravičencev do otroške dokladi manj kot 250 din mesečno na družinskega člana in da 36,1% družin prejema otroški dodatek, čeprav sta oba starša zaposlena. Ali se je spričo takih razmer in potez mogoče čuditi nizkemu otroškemu prirastku v Sloveniji. A kljub temu so prav v teh družinah otroci bolj številni kot v bolje stoječih.
Ob tej žalostni sliki ne moremo, ne da bi znova vprašali: kakšno opravičilo lahko /slovenski partijci še poiščejo za svojo krvavo revolucijo?
keja, Albina Ga/serja, Maksa Jana idr. Moremo trditi, da je slovensko ljudstvo, zlasti pa še mladina, komunizem dobro poznalo in bilo na njegov napad pripravljena. Treba pa je priznati, da si tedaj nihče ni mogel misliti, da je komunizem tako perverzen, da bi izrabil veliko narodno nesrečo — okupacijo — za svojo revolucijo. Tega, česar si v mirnem času komunizem ni upal storiti, je naredil tedaj, ko je bila domovina razkosana in pod jarmom okupatorjev. To je najsramotnejše dejanje v slovenski zgodovini.
Toda tudi v tej strašni dvojni nesreči — okupacija in komunistična revolucija — se je slovensko ljudstvo znašlo in organiziralo svojo obrambo. Kako je organiziralo, naj pove vpogled Slovenske legije.
Ustanovitve Slovenske legije
že drugi dan po napadu Nemcev na našo domovino t. j. na velikonočni ponedeljek 1941 se je v Ljubljani zbralo nekaj zastopnikov katoliških mladinskih organizacij. Po pregledu položaja bo se vsi prisotni takoj zedinili, da ie potrebno takoj ustanoviti tajne oddelke. ki naj pripravljajo ljudi na trenutek, ko bo nastop zoper okupatorja notreben. za naš narod koristen in uspešen. Že naslednje dneve so prihajala z dežele poročila, da komunisti dvigajo glave, da zbirajo orožje in da croze liudem, češ da je prišla njihova ura in da bodo z vsemi svojimi nasprotniki krepko obračunali. Treba je bilo hiteti.
Zato so se dne 21. aprila 1941 zbrali v Delavski zbornici v Ljubljani zastopniki vodilnih (slovenskih katoliških mladinskih organizacij ter ustanovili tajno vojaško organizacijo — Slovensko legijo. Vodstvo te tajne organizacije ie takoj poslalo na deželo kurirje z navodili za delo. Eno izmed prvih' naročil ie bilo zbirati orožje: drugo naročilo na, takoj ustanoviti oddelke SL. zbrati za voisko sposobne fante ter skrbno opazovati in poročati o Vsem delovanju okupatorjev in komunistov.
Hitela je tudi komunistična partija. Dne 27. aprila 1941 je ustanovila svojo Antiimperialistično fronto, ki je bila naperjena predvsem zoper zapadne „imperialiste“ Anglijo in Ameriko, ker je bila tedaj Sovjetska zveza še povezana
(Nad. na 2 str.)
VARI ZEDINJENA SLOVENIJA
Dopoldne ob 11.30 sv. maša	Popoldanski program ob 16
UNIV. PROF.
.... SLOVENSKI DAN
DRUŠTVENI OGLASNIK Zedinjena Slovenija in vsi slovenski domovi so na zadnjem medorganizacij-skem svetu isklenili priporočiti naslednje: Prosimo vse starše, katerih mladoletni otroci se udeležujejo plesnih prireditev po naših domovih, da jih spremljajo na te prireditve. Ker se ti plesi navadno končajo pozno in udeleženci stanujejo daleč, je prisotnost in spremstvo staršev ne samo priporočljivo, ampak nujno potrebno.
OBVESTILA
SOBOTA, 17. aprila 1971:
SKAD prireja v Slovenski hiši 0b
19.30 debatni večer. Predaval bo g. Jure Rode o tretjem svetu, mamilih in naši mladini.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi prijateljska večerja. Prijave pri odbornikih do vključno srede 14. aprila.
V	Slomškovem domu v Ramos Mejia ob 21 Jesenski ples, ki ga organizirala krajevna SDO in SFZ.
NEDELJA, 18. aprila 1971:
Slovenski dan na Pristavi.
SOBOTA, 24. aprila:
Pričetek Teološkega tečaja za laike, Prijave do 15. aprila na TE: 60-0643 in v Dušnopastinski pisarni.
NEDELJA, 25. aprila 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
deseta obletnica blagoslovitve doma.
SREDA, 28 aprila:
V	Slovenski hiši ob 19,30 seja voditeljskega sVeta šolskega odseka Zedinjene Slovenije. Vabljeno vse učiteljstvo.
SOBOTA, 1. maja:
V	Slov. domu v Berazateguiju II.
mladinski dan skupno z otvoritvijo športnih dni. Zbiranje ob 8 v doma. Začetek ob 8,30.
SKAD prireja v Adrogueju študijski dan.
Učiteljski študijski dan. Predaval bo vseučiliški prof. dr. Vinko Brumen.
NEDELJA, 2. maja:
V	Slovenskem domu v Carapchayu 11. obletnica.
ZVEZA ŽENA IN MATER
V	četrtek 29. aprila ob 16,30 predava v Slovenski hiši pri zvezi slov. mater in žena ga. Anica Kralj. Iskreno vabljene!
PRODAM
ZBIRKO SLOVENSKIH KNJIG (okoli 300)
med katerimi so zbirke islovenskih klasikov, leposlovne, strokovne in druge knjige. Naslov v upravi Svobodne Slovenije.
masa
ZS prireja prosvetno-športni tečaj, ki ga bo vodil g. prof. Vivod Tine. Začel se bo 25. aprila ob 11 v Slovenski hiši. Vabljeni fantje in dekleta nad 20 let in posebej še vabljeni mladi poro-
čeni pari. Prijave sprejema Zedinjena Slovenija.
Gospe in gospodične naprošamo, da darujejo pecivo za Slovenski dan.
DR. JEAN BLAZNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
ESL0VENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina
Correo Central (B) Argentino	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
Slovenski dom v San Martinu
vabi vse rojake in rojakinje na
PROSLAVO DESETLETNICE BLAGOSLOVITVE DOMA
ki bo v nedeljo, 25. aprila
Dopoldne ob 11 sv. maša, ki jo bo daroval delegat msgr. A. Orehar,
nato bo na razpolago kosilo,
popoldne ob 15.30 pa bo
jubilejna akademija
s sodelovanjem šole škofa dr, Gregorija Rožmana in vseh organizacij, ki delujejo v domu. Slovenske pozdrave bo prinesel predsednik 'Zedinjene Slovenike g. Božo Stariha, slovenski mladini pa bo spregovoril inž. Jože Žakelj.
Po akademiji bo
VELIKA DRUŽABNA PRIREDITEV
Sodeluje orkester PLANIKA
BERAZATEGUI, 1. MAJA
MLADINSKI DAN
in otvoritev Športnih dni
ob 8-00 zbiranje
nato odbojka
ob 11.00 sv. maša kosilo
ob 14.30 popoldanski program prosta zabava
Ne razočaraj mladine! Pridi!
Podjetniki, delavci, uradniki, upokojenci, moški in ženske, otroci, sitari, mladi, suhi, debeli, vsi so zastopani med 1.200 člani naše zadruge. če slučajno vi še niste pristopili v naš krog, (Storite to čim-prej, v vašo korist. To vam svetuje
Kreditna zadruga S. L. O. G. A.
(Cooperativa de Crédito ltda.)
Bmé. Mitre 97	Tel. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16—20.
Vama in dobro obrestovana .naložba za vaš denar. Posojila, menjava čekov in menic, pod zelo ugodnimi pogoji.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
Lavalle 2331, p. 5. of. 10 T.E, 47-4852
ZS prireja prosvetno-športni tečaj, ki ga bo vodil g. prof. Tine Vivod
SLOMŠKOV DOM in SDO ter SFZ
vabijo mladino in odrasle v soboto, 17. aprila ob 20 na
JESENSKI PLES
Sodeluje orkester Planika
Starši, ki spremljajo mladino, ne plačajo vstopnine.
Lepo vabljeni!
St»: J JS.1»* «H J*"'

Prijateljem in znancem sporočam žalostno novico, da je v Ljubljani, dne 22. marca, v 79. letu starosti nenadoma izdihnil svojo blago dušo
Ivan Ahačič
višji železniški inšpektor V p.
Pokopali so ga 24. marca na pokopališču na Žalah.
Dragega očeta, tasta, deda in pradeda bomo ohranili v prisrčnem trajnem spominu.
Prosimo za molitve v pokoj njegove duše.
Majda dr. Komarjeva roj Ahačič, hči, v imenu žalujočih
Buenos Aires, aprila 1971
Aleksander Solženicin
En dan Ivana Denisoviča
Bil je že očiščen snega. Led pa, ki je
Aljoša je prinesel premog. Nekateri so začeli vpiti: naloži!, drugi pa: počakaj, da se pogrejemo ob drveh! in revež ni vedel, koga naj uboga.
Fetjukov se je bil spravil k peči. Pa ga je že kapitan prijel za ovratnik in potegnil proč:
—	Pesek nosit, gnoj!
Kapitan se še vedno obnaša, kot bi bil v mornarici: če je rečeno delati, ,je treba ukaz izpolniti. Zato je zadnji mesec zelo shujšal.
Vsa tri okna so bila že zadelana in svetloba je v dvorano prihajala le ž: skozi vrata. Vendar je tudi tam skozi prihajal oster mraz. Zato je Pavlo ukazal, naj zabijejo še zgornji del vrat. Ko je bila naloga izvršena, si se moral pripogniti, da si prišel notri.
Nastalo je novo vprašanje. Opeko so pripeljali. Kako je spraviti v prvo nadstropje ?
—	Zidarja! Pogledati moramo gori. Pojdite z mano. Je vabil Pavlo.
Glej, za čast gre. šuhov in Kilgas sta odbrzela za Pavlom v prvo nadstropje. Stopnice so bile lesene, postavljene le provizorično. Sedaj je pa še ’Senjka odbil ograjo. Če nočeš strmoglaviti, se moraš stisniti k steni. Poleg tega še zaradi snega in ledu drsi. Težko bo nositi malto.
Pavlo in zidarja so isi ogledali zid.
prekril opeko, bo treba is sekirico razbiti ter ga nato odstraniti, da pridejo do stare malte.
Kako bi pa opeko spravljali gori. Po stopnicah je preveč nerodno. Raje naj jo štirje podajajo na oder, ki stoji pod steno. Od tam pa dva še više, v prvo nadstropje, tu pa naj jih druga dva raznašata zidarjem. IDa, tako pojde hitreje.
Veter zgoraj ni bil močan, a je zoprno vlekel. Zidarje bo prezeblo lo kosti. Ko pa bo zid nekoliko višji, tedaj bo topleje.
Šuhov se je ozrl proti nebu: glej nobenega oblaka ni in sonce je že visoko, kmalu bo kosilo. Neverjetno, kako hitro teče čas, kadar si na delu. Šuhov je to že večkrat opazil, kako hitro se vrstijo dnevi; le konca kazni ni hotelo biti.
Vrnili so se v pritlično dvorano. Vsa brigada je bila zbrana okrog peči, le kapitan in Fetjukov sta še prenašala pesek. Pavlo se je razjezil. Takoj jih je osem poslal, da so podajali opeko, dva sta morala nositi peska in cementa v maltarko, še nekaj jih je poslal po vodo in premog.
Kilgas je naročil svoji skupini:
— Fantje, noisilke morajo hiti takoj narejene.
šuhov se je ponudil Pavlu: — Naj jim pomagam?
— Pomagajte, — je prikimal Pavlo.
Člani brigade, ki so šli po kotel za taljenje snega, so se vrnili. Med potjo so jim povedali, da je ura že skoro dvanajist.
„Res je, kar dvanajst bo že,“ je pritrdil šuhov. „Sonce je prišlo na najvišjo točko-“
„Če je na najvišji točki,“ je popravil kapitan, „potem je ena in ne dvanajst.“
,/Kako?“ je začudeno pogledal šuhov. „Že od ptarih časov vemo, da je opoldne sonce najvišje.“
„V starih časih je bilo že res,“ je kapitan prisekljivo pojasnjeval. A sedaj je nova uredba, zato je sonce najvišje ob eni.“
„Čigava uredba?“
„'Sovjetske oblasti.“
'Šuhov se ne bi prepiral s kapitanom. Pa ta je tudi že odšel z nosili. Vendar je Ivan Denisovič pomišljal: kaj se sonce res podreja njihovim uredbam ?
Udarci kladiv (so napolnjevali prostor. Zabijali so žeblje, da bi naredili štiri manjša korita za malto.
„Dobro,“ je dejal Pavlo zidarjema. „Vsedimo se, da se bomo malo ogreli.“
Obrnil se je še k Klevšinu: „Vi, Senjka, boste tudi zidali po kosilu. Prisedite.“
Tako so se po vseh pravilih usedli k peči. INi da bi začeli zidati pred ko-
silom. Malto, ki bi jo pripravili, bi predčasno zmrznla.
V peči je gorel premog. Toplota se je vztrajno širila od žerjavice, vendar jo je bilo čutiti le pri peči. Dvorana je ostala mrzla.
Noge pa niso postavljali preblizu ognja. To ni dobro. Moraš razumeti da če si v čevljih, ti kaj rado popoka usnje. Če pa v škornjih, se ti ovlaži klobučevina. Pare bo veliko, a nog si ne boš ogrel. Pa še škorenj lahko sežgeš. Dobiš luknjo in vso zimo boš moral z njo hoditi okoli. Ni nevarnosti, da bi ti škornje zamenjali.
Kilgas je dražil: „šuhovu ne prideš do živega, fantje. Z eno nogo že stopa domov.“
„IS tisto, ki je bosa,“ je pripomnil sojetnik in vsi so se zasmejali. Šuhov si je bil namreč sezul levi škorenj in si sušil nogavice.
„Šuhovu se že bliža konec kazni.“
Kilgasu so prisodili petindvajset let. Včasih so bili res lepi časi. Vsem po vrst eo sodili po deset let. A od leta 1949 naprej se je stvar spremenila: kar od kraja so jim nalagali po petindvajset. Deset let že prestaneš, ne da bi crknil — a petindvajset?
šuhov se kar prijetno počuti, kadar namignejo nanj, češ, glejte ga, kmalu bo prestal kazen. Vendar tiho-ma sam temu ne zaupa. Večkrat se je že zgodilo, da so tistim, katerim ise je med vojno iztekla kazen, z izrednim odlokom dodali nameček. Izpustili so
jih šele šestinštiridesetega leta. Kdor je odsedel tri prisojena leta, jih je moral potem še pet. Zakone pač lahko obračajo po volji. Odsediš deset let, pa ti rečejo: tu jih imaš še deset! Lahko te pa tudi pošljejo v izgnanstvo.
Tu in tam ga nadleguje misel: konec kazni se bliža, skoro bo poteklo deset let... Ti moj Bog! Ali me bodo na prostost ponesle lastne noge?
Vendar je bil star taboriščnik in je vedel, da tega ne gre na glas pripovedovati. Zato se je obrnil h Kilgasu:
„Kaj šteješ .svojih petindvajset. Če jih boš odsedel ali ne, to je še vprašanje. Pa poglej mene: celih osem jih že imam na grbi, to je dejstvo.“
Življenje teče in ko ti preti zemlja, da te sprejme vase, ne utegneš razmišljati: Zakaj 60 te zaprli? Kako dočakaš prostost ?
V sodnem zapisku piše, da je šuhov zakrivil izdajstvo domovine. Sam je priznal, da se je pustil ujeti, ker je hotel izdati domovino. Vrnil da se je iz ujetništva, ker je prevzel dolžnost nemškega špijona. Kakšno dolžnost? Tega si ne šuhov, ne preiskovalni sodnik nista mogla izmisliti. Pa je enostavno ostalo: dolžnost.
Račun šuhova je bil takrat preprost: če ne bi podpisal, bi ga spravili v leseno krsto. Torej podpiši, da ostaneš vsaj nekaj časa živ. Pa je podpisal.
(Dalje prihodnjič)
Občni zbor Kreditne zadruge SLOGA
MARIBOR — V poslopju mariborske občine so 13. marca v prisotnosti 'Maistrovih borcev za severno slovensko mejo ponovno odkrili spomenik generalu Maistru. Spomenik so postavili na isto mesto, od koder iso ga pred 30 leti ob vdoru v Jugoslavijo odstranili Nemci.
LJUBLJANA — V tretji številki revije Sodobnost je poudarek predvsem na literaturi: odlomek novega romana Bena Zupančiča „Potres“, nadaljevanje Božičevega romana „Jaz sem ubil Anito“, izbor iz najnovejše poljske literature. Za stodvajsetletnico smrti 'Stanka Vraza je napisano in zbrano vrše, kašo dognali slovenski in hrvaški literarni zgodovinarji. Zanimive so tudi glose; vsekakor je najbolj aktualna glosa o razgovorih jugoslovanskega zunanjega ministra Tepavca v Benetkah z italijanskim zunanjim ministrom Morom, iz katere zvemo, da v delegaciji ni bilo niti enega Slovenca, čeprav so bili predmet razgovorov predvsem problemi, ki se tičejo v glavnem Slovencev.
LJUBLJANA — Slovenski film „Na klancu“, posnet po Cankarjevem romanu, bodo predvajali na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu, ki bo od
14.	do 18. maja. Vesna film, ki ima na skrbi distribucijo filma, je že pripravila kopijo filma s francoskim prevodom besedila.
LJUBLJANA — Komisija za verska vprašanja SR 'Slovenije je na svoji seji
11.	marca sprejela program z svoje delo za leto 1971. Objavila ga pa ni v javnosti; verjetno ni za javnost...
LJUBLJANA — V februarju so slovenski tržni inšpektorji opravili 1490 pregledov, od tega 865 kontrol cen. Inšpektorji so izdali 13 določb na vrnitev na prejšnje cene. Eden značilnih pojavov je tudi, da proizvajalci, ki računajo na bližnje zvišanje cen, zavlačujejo izdajo faktur ali pa postavijo na fakture klavzule „začasna akontacija“.
LJUBLJANA — Lansko leto je znašala gostota naseljenosti v Sloveniji 85,1 na kv. km, mesto Maribor pa je prekoračilo število 100.000 prebivalcev in je imelo 31. marca 111.697 prebivalcev.
LENDAVA — V Petišovcih so lendavski beli rudarji začeli z raziskavami naftnega polja na novih terenih, ki so se jih pred leti zaradi poroznosti ir> prepustnosti spodnjih slojev izogibali. Doslej ro raziskave pozitivne, vendar stoje rudarji pred zahtevno nalogo ugotoviti rentabilnost najdišč. Po drugi svetovni vojni so namreč v okolici Lendave odprli precej naftnih in plinskih polj, ki pa so vsa že izčrpana in se je del te industrije v Lendavi preusmeril v druge panoge petrokemije.
POLZELA — Tovarna nogavic v Polzeli bo letos izdelala že 18 milijonov parov damskih nogavic, do leta 1975 pa naj bi produkcija narasla na 27.000 000 parov ali 100.000 dnevno. Skoro popolnoma pa bodo prenehali z izdelavo moških in otroških nogavic. Ker po novem delajo delavci, ki jih je v tovarni 900, 42 ur na teden, bodo morali delati v štirih izmenah, da bodo mogli izpolniti produkcijski program.
JESENICE — Na občnem zboru hortikulturnega društva so predlagali, naj bi na zapuščenem jeseniškem pokopa-
lišču uredili cvetlični vrt in zbrali na tem kraju vsa spominska obeležja mesta in okolice.
KAMNIK — V kamniški občini iščejo
460.000	dinarjev, da bi mogli dokončati raziskave termalnih vrelcev v Potoku pri Srednji vasi v Tuhinjski dolini. Tem vrelcem pravijo „Atomske toplice“ in strokovnjaki geološkega zavoda iz Ljubljane trdijo v prvih izvidih, da so dosedanji rezultati ohrabrujoči. Občina se je obrnila na pomoč na Sklad Borisa Kidriča, kasneje pa naj bi bodoče zdravilišče sofinancirale gospodarske organizacije.
'LJUBLJANA — Tivoliju grozi smrt. Po najnovejših urbanističnih načrtih, ki so jih skoraj neopazno razstavili februarja — da so ustregli predpisani formi — bi od Tivolija ostali le majhni zeleni otočki, vse drugo bi bilo zazidano „rekreacijsko območje“ in parkirišča. Proti temu načrtu po nastopili nekateri posamezniki in 'Hortikulturno društvo, ki je pozvalo vse 'Ljubljančane v boj za ohranitev Tivolija in Rožnika. Za novi urbanistični načrt za smrt Tivolija pa je občina že namenila 2 milijona dinarjev za prva letošnja dela; več ni bilo mogoče oddvojiti iz letošnjega mestnega proračuna za ta načrt, ki bo veljal več deset milijonov dinarjev.
MARIBOR — V tovarni čevljev „Li-leg“ so 12. marca delavci in delavke na zboru kar sedem ur odločno kritizirali vodstvo tovarne in delavski svet, ki so ga nazvali „svet kimavcev“. Delavci v tej tovarni imajo najnižje plače v Mariboru; stroški za reprezentanco so narasli, dnevnice za potovanje v tujino so 137% višji kot lani. Na zborovanju so se dogovorili, da bodo odslej izobesili vsakega 16. v mesecu plačilno listo vseh zaposlenih, od vratarja do direktorja. Prav tako so razpisali vsa delovna mesta vodilnih razen direktorjevega, ki mu še ni potekla mandatna doba. Direktor je na očitke delavk odgovoril, da ni za stanje samo on kriv in skupina okoli njega, ampak da je odgovornih kakih 80 oseb v podjetju.
UMRLI SO OD 19. do 24. 3.:
LJUBLJANA:	Koloman Kovačič,
car. inisp. v p-, Ciril žužek, kr. m. v p., Franc Dovč, žel. ur. v p., Stane Lunder, pek v p., inž. Vladimir Rohrman, Stane ■Mencinger, pom. direktorja dir. za turizem,^ Viktor 'Pogačnik, up., Ivanka Medvešček roj. Dimeč, Ludvik Zakošek, Jože Kožar, vojaški up., prof. inž. Alojz Hrovat, univ. prof. v p., Franci Križman, up., kor. borec, Jelka Kavčnik, Janez Belič, up., Ivan Ahačič (79) v. žel, inšp. v p., Franc Armič, up. tob. tov., Andrina Skočir r. Oblak, Marica Pla-nišček-Majce.
MARIBOR — Jožefa Koželj (66),
up., Viktor Brojnik, up., Albina Kokalj (73), up. Jože Ferovšek (84), up., Anton Štraus (88), up., Ivana Nagode, babica v p., (87), Marija Kreiač, up., Tišler Alojzija (69) up., Kmetič Zofija (64), Wolf Marija (72), up., Lukas Ivana (87), gospodinja.
RAZNI KRAJI. Maksa Samsa, pesnica, Ilirska Bistrica (67), Jože Mahnič, up, ¡Piran, Mici Žagar, up. tov. Zmaj, Črnuče, Matiia Ivanuša, gr. tehn. v p., Lesce, Janez Mežan (73), Bled, Anton Globočnik, Radovljica, Franc 'Suhadolc (Jurežev ata), Podsmreka pri Dobrovi, Peter Jeras, Domžale, dr. Ivan Kaukler, zdravnik v p., Ljutomer, Franc Meško, kroj. moj. v p., Celje, Franc Ljubič, žel. up (72), (Stična, Alojzi Urbanc, mlinar in pos., Dragomelj, Nežka Mravlje, Šentjur pri Celju, Antonija Rožman r. Škerbec, Krško, Frančiška Rebernik (91), Kamnik, Lovro Kokalj, nos, in vojni invalid (87), Vinje, Ant< n Vovk, šofer, Lesce.-
V soboto, 27. marca t. L, so imeh člani Kreditne zadruge SLOGA z. z o z. redni občni zbor. Ob navzočnosti 62 članov ga je začel predsednik g. Ivan Ašič z molitvijo in ispominom članov, ki so v preteklem letu odšli v večnost. Po napovedi dnevnega reda, izvolitvi overovateljev zapisnika in članov volilne komisije, je g. Ašič prebral svoje poročilo. V njem je omenil, da je zadruga pripravila dve gospodarsko-pru-svetni predavanji. O davčnih vprašanjih je govoril g. Milan Magister, o novostih v pokojninskem zavarovanju pa g. dr. Julij ¡Savelli. žal udeležba na teh predavanjih ni bila zadovoljiva, posebno če pomislimo na važnost in zanimivost obravnavanih tem. O kinti „Sloga“ v Villa Udaondo je g. predsednik povedal, da je bilo narejenih na njej več izboljšav, tako da je kinta tudi v letošnji sezoni kljub slabemu vremenu kar dobro služila številnim članom in njihovim družinam za prijeten oddih. Zunaj sezone bo kinta odprta le ob nedeljah. Člani imajo brezplačen vstop s člansko izkaznico.
Na izrednem občnem zboru 14, novembra 1970 je naša zadruga delno spremenila svoja pravila z namenom, da bo v naprej delala le z lastnim kapitalom, to je, da sprejema denar le na deleže in ne več na vloge, a z enakimi pogoji kot doslej, tako glede obresto-vanja kot vračanja vloženega denarja. Sprememba bo zelo olajšala poslovanje zadrugi, ker bo po novem načinu oproščena med drugim zlasti pretirano visoke denarne rezerve, katera je doslej zadrugo stala lepe denarje, škoda da je Centralna banka v objavi v časnikih in radiu te spremembe nejasno povedala, in je to nekatere člane zbegalo. Žal tisti, ki jim stvar ni bila jasna, niso iskali pojasnil kar pri zadrugi ali njenih odbornikih, ki bi jim zadevo lahko pravilno razložili, tako pa je po nepotrebnem krožilo med ljudmi precej popolnoma napačnih in celo izmišljenih govoric. Z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da je velika večina naših članov in vlagateljev imela gluha ušesa za te govorice in popolnoma zaupala upravnemu odboru, kateri se ob tej priložnosti vsem tem zvestim članov in vlagateljem prav lepo zahvaljuje.
Tajnik g. Janez Amon je v svojem poročilu povedal, da je upravni odbor imel v preteklem letu 28 rednih sej, na katerih je odobril 140 prošenj za nova posojila za $ 578.550.—■, sprejel v zadrugo 162 novih članov, tako da je bilo njih skupno število 31. 12. 1970 že 1026. Upravni odbor je redno zastopal zadrugo na vseh slovenskih prireditvah. Ob 25-letnici pokola .slovenskih domobrancev je v počastitev njihovega spomina naša zadruga z mecenskim darom botrovala knjigi Huda pravda, povest iz dni domobranskega boja za svobodo Slovencev, ki jo je napisal g. Lojze Ilija, izdala pa Slovenska kulturna akcija. Upravni odbor je v preteklem letu, kot že vrsto let, namenil podporo večim slovenskim ustanovam, v skromno priznanje 'Sloge za vse pomembno delo, ki ga vsaka na svojem področju s požrtvovalnostjo opravlja. Vzdrževali smo red-
Slovesd v Artfeadai
3.	iombola na Pristavi
Tretja tombola na Pristavi v Caste-larju je minulo nedeljo, 4. t. m. privabila ogromno ljudi. Gostje so bili presenečeni nad razsežnostjo nove zgradbe, katere zidava je že toliko napredovala, da bi bila lahko prireditev že pod streho, če bi vreme nagajalo.
Vsled krasnega jesenskega dne so se gostje razpršili širom Pristave že v zgodnjih popoldanskih urah. Klicanje številk je začelo nekaj po napovedani četrti uri popoldne in je bilo pri vzorno organizirani tomboli v dobrih dveh urah razdeljenih tsrečnim dobitnikom skoro 300 bogatih dobitkov. Glavni dobitek — spalnico — je zadela ga. N. Zajc, naslednjih pet največjih tombol pa so dobili po vrsti: ga. Kinkelj, Mehle, 'S. Rajer, Kokalj in dr. M. Gogala. Razdeljene so bile tudi vse druge tombole, tako da se je prireditev kot taka končala nekaj pred sedmo uro zvečer.
Mateju in duhovniku, Cestnika v Andreju in -duhovniku, Markeža v izklesanem Petru, Krištofa v Judi, Fajfarja v stotniku, Novaka v Barabi ter Vomber-garja v duhovniku Ani pa med nastopom malo manj sigurne mladeži. Izmed nje so po našem mnenju izstopili po svojih igralskih talentih zlasti trije: gdč. Trobec Tončka (Juna, Marija) ter Fink Marko (Tomaž in vojak) in Medvešček Marijan (David in Pilat).
Poleg 'že omenjenih so igrali še tile (nekateri v dveh vlogah): Apostol Jernej —- Hrovat Jože; Alfej — Telič Vladimir; 'Simon — Levstek Adrijan; Angel — Brula Andreja; Makabej — Hrovat Marijan; Ruben — Hrovat Karel: Malh — Zupan Heri; Jozue — Šifrer Franci; Veronika — Telič Adrijana; apostol Janez — Pintar Janez; vojak — Habat Janez; Magdalena — Marin Marjana in angel — Kocmur Božidar.
Poglavje zase je bila po svoji lepoti in izvirnosti scenerija v zamisli in izvedbi Vresnika Franca, ki je mimo tega opravil še celo vrsto tistih nevidnih malih del, brez katerih pa predstava ne-
steče. Pohvalo zasluži tudi Škerlj Stane s svetlobnimi efekti, prav tako pa Poljšak Tone pri zvočnih napravah. Maskiral je Novak Stane, za obleke so skrbele ge. Telič Jožefa, šifrer Darinka ter Zupan Julči. Šepetalka je bila ga. KeSs-ler Ema.
Kot podrobnosoti bi dodali, da bi naibrž oder veliko pridobil, ko bi vani pritegnili tudi mogočno drevo, ki raste ob strani. Tako bi ga to ne omejevalo, temveč mu dajalo razsežnost. Glasbena spremljava bi mogoče bila še boli resna, ko bi režiser poleg že uporabljenih klasikov (Händel, Liszt) dodal še druge, namesto melodij iz filmov Sveti plašč in Exodus. Na vsak način pa bi bilo treba v prihodnje doseči, da imajo igralni po eno samo vlogo. Tako bi bilo mo-gooče odpraviti predolge odmore, ki pretrgajo tisto notranjo povezanost gledalca z dejanjem na odru.
Igro je gledalo oba večera skupno 512 oseb (otroci niso všteti) ter se z obiskom zahvalilo nastopajočim za ves trud.
- er
Ves dobiček tombole je namenjen zidavi doma na /Pristavi. Odziv ljudi je bil zelo lep, ker se zavedajo, da je Pristava namenjena narodnemu, kulturnemu in športnemu udejstvovanju vseh zdomskih Slovencev Velikega Buenos Airesa.
P© SPOETNBM SVETU
Na svetovnem hokejskem prvenstvu skupine B, ki se je končalo 16. marca v Švici, so prvo mesto zasedli domačini in se s tem uvrstili v skupino A. Vendar vsi kronisti pišejo, da bo imeli Švicarji izredno srečo — niso . izgubili nobene tekme — ter imajo Poljska, Vzhodna Nemčija in Norveška neprimerno boljša moštva. Jugoslavija je le s težavo obstala v skupini B. K sreči so Avstrijci premagali Italijo, Jugoslovani pa v zadnji tekmi Japonsko s 7:6 ter »se uvrstili s 5 točkami na peto mesto, za njo seje uvrstila Japonska, Avstrija in Italija je zadnja, zato bo na prihodnjem tekmovanju za svetovno prvenstvo tekmovala v C skupini.
Prvenstvo skupine A je bilo zaključeno preteklo soboto. V finalni tekmi je SZ premagala Švedsko s 6:3 in ponovno osvojila naslov svetovnega prvaka. ČSSR je bila v skupini A druga, Švedska pa tretja.
ne in najboljše stike s Centralno banko, Državno zadružno direkcijo in (Direkcijo pravnih oiseb pri provincialni vladi v La 'Plati. Ob koncu poročila se je g. Amon spoštljivo spomnil prijatelja in bivšega odbornika naše zadruge, pokojnega Jožeta Pozniča, ki je tragično sklenil tek svojega življenja v najlepših letih in poln načrtov, v letalski nesreči v Bariločah, februarja t. 1.
Namesto po bolezni zadržanega blagajnika g. ‘Mirka Kopača je prebral bilanco in podal nje razlago in primerjavo s prejšnjimi leti upravnik zadruge g. Marijan Loboda. Med drugim je omenil, da je imela zadruga v letu 1970 za
11,000.000.— prometa, to je 32% več kot prejšnje leto. članov je bilo 1026 s $ 362.889.— kapitala, vlagateljev pa je bilo 1072 s $ 2,854.167.— hranilnih vlog. Med 223 zasebnikov in podjetnikov le bilo posojenih $ 2.580.183.—. V blagajni in bankah je bilo 31. 12. 1970 $ 681.645.—, v nepremičninah in pohištvu pa $ 207.840.—. Iz omenjenih številk je vidno, da je zadruga tudi v preteklem letu lepo napredovala. Ne samo, da se je v težkih gospodarskih razme -rah, ki vladajo v državi, ohranila, temveč je šla še velik korak naprej. V po-čilu o medsebojnem zavarovalnem skladu je g. Loboda poročal, da se je v ta sklad do 31. 12. 1970 vpisalo 520 članov, t. j. 50.6% vsega članstva. V lanskem letu so umrli 4 zavarovanci ter smo njihovim svojcem izplačali $ 2-779.— posmrtnine. Rezerva zavarovalnega sklada je ob koncu leta znašala pesov 10.380.25. Od 1. 1. 1971 lahko pristoui v zavarovalni sklad vsak član do 'Izpolnjenega 65 leta starosti s tem, da izpolni prijavnico in plača vpisnino $ 10.—.
V razgovorih o poročilih upravnega odbora je g. Loboda vnovič razložil, zakaj in v čem je bila sprememba zadružnih pravil, po katerih od 1. 1. 1971 Kreditna zadruga SLOGA z. z o. z. dela le z lastnim kapitalom. Po zanimivem razgovoru so navzoči z odobravanjem sprejeli vsa poročila upravnega odbora.
Nadzornik g. Božidar Fink je potem podal poročilo nadzornega odbora in predlagal članom, da odobre vse poslovanje upravnega odbora v preteklem letu s pohvalo, kar so navzoči člani nprejeli. Tajnik g. Janez Amon je prebral odborovo listo, katero so nato člani soglasno izvolili.
Novi upravni odbor Kreditne zadruge SLOGA z. z o. z. je: Ivan Ašič, predsednik; Albin Kočar, podpredsednik; Janez Amon, tajnik; Franc Pergar namestnik tajnika; Mirko Kopač, blagajnik; Miro Oman, namestnik blagajnika; Aleksander Avguštin, Alojzij Boh, Anton Godec, Anton Javoršek, Anton Krajnik, svetovalci; Franc Hrovat in g. Ladislav Lenček CIM, namestnika svetovalcev; g. Božidar Fink, nadzornik; dr. Jože Dobovšek, namestnik nadzornika; Marijan Loboda, upravnik.
Z zahvalo za zaupanje in s prošnjo za še večje sodelovanje pri delu za napredek naše zadruge je g. predsednik Ašič sklenil lepo uspeli občni zbor.
I19VIRCI f JVITI
ZDA
80 letnica Amerikanskega Slovenca
Naši rojaki v Ameriki praznujejo letaš pomembne obletnice. Med njimi je gotovo na častnem mestu 80 letnica Amerikanskega ¡Slovenca. Je to prvi slovenski list v Ameriki in dandanes starosta slovenskega časnikarstva v svetu sploh. Ustanovljen je bil leča 1891. 3. septembra tega leta je izšla prva številka, ki od tedaj pa do danes redno obiskuje rojake širom Amerike. Njemu na strani je stalno stala KSKT (Kranjsko slovenska katoliška jednota). Bila sta si kakor brat in sestra.
Pa še drug 80. jubilej praznujejo V ZDA. Dne 19. junija 1891 je bil blagoslovljen vogelni kamen za cerkev Sv Jožefa v Joliet, 111. V treh mesecih je bila cerkev dozidana in 18. oktobra istega leta slovesno blagoslovljena.
Vse tri ustanove: Amerikanski 'Slovenec, župnija sv. Jožefa v Jolietu in bratska podporna organizacija KSKJ so v vise nadaljnjem razvoju in vplivu na slovensko dejavnost tako teisno povezane, da bi jih mogli imenovati trojčke slovenskega pionirstva v Ameriki
Šrot in Kuessel, dva slovenska vrhunska telovadca sta se na tekmovanju v Velenju za 'pokal revije Gimnastika, kjer je zasedel prvo mesto BrodniK, poslovila od aktivnega tekmovanja. Tekmovanja so se udeležili najboljši telovadci, razen Cerarja, ki zaradi poškodbe še ne more nastopati. Avgust Kuessel pa ni več tekmoval, pač pa je vodil, Tine Šrot pa je za slovo še zasedel sedmo mesto. Za Brodnikom so se uvrstili Keranič, Vratič, Plestenjak, Ivanovič (Subotica) itd. Pri dekletih je bila prva Marlenka Kovač, druga Puš-keravičeva iz Sombora, tretja Perišiče-va iz Ljubljane, četrta Havelkova iz Zagreba.
V Gorjah je bilo 14. marca državno in slovensko prvenstvo v smuških tekih. Novi prvak na 15 km in 30 kin je domačin Filip Kalan, prav tako so Gorjani zmagali v štafeti 3x10 km. V alpskih disciplinah so tekmovali na Pohorju. V veleslaslomu je novi prvak Miran Gašperšič, v slalomu pa je osvojil naslov Jakopič.
VsaU teden ena
VRH
'Stanko Majcen
Hram, hram,
kot pod čistim steklom tam, šumeč, svetal.
Sonce orgla v višini, buče slapovi luči, mesec po strmini vozi prazni oči.
Zvezde se tro, sto glasov, črički pojo, sto rodov, v drevesa šviga sok in mavrica lok na lok na biserno seda roso.
Kedaj zalaja volk-samota v gluhi loži,
kedaj zapleše mesec-slepota v leščeči vozi. . .
Le črička ni strah.
Vrta in svira v pokoj prostranstva, srebrn sveder,
srebrn prah škropeč v brezdanja
neznanstva.
In hram.
Kot pod čistim steklom tam, šumeč, svetal.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji**
12.	aprila 1951. — Št. 15. AMERIŠKA POMOČ JUGOSLAVIJI
Razprava o tej pomoči v ameriški poslanski zbornici... Zunanjepolitični odbor zbornice je pripravil ...izčrpno poročilo... Na 32 straneh tiskanega besedila je pregled sedanjega položaja Jugoslavije...
Stran 5: „Jugoslavija je danes komunistična diktatura in Titova politika je, da jo hoče tako ohraniti z vsemi 'brutalnimi sredstvi proti vsem nasprotnikom, bodisi ne-komu-nistom, bodisi kominformovcem. Zahteva, da se morajo organizacije, ki so režimu nasprotne, enostavno iztrebiti in da se mora izkoriščali tudi patriotizem v te namene. Titov režim je za sedaj dosti dobro usidran v Jugoslaviji. Narslanja se na domovinsko rodoljubje ljudstva in na težnje po neodvisnosti. 'Slabe strani režima so: njegova gospodarska zaostalost, tih, a trd odpor kmetskega ljudstva, ki je proti vsaki kolektivizaciji, ter kominformovska peta kolona. 'Popolnoma napačno bi bilo sklepati, da so Jugoslovani tudi za Tita, ako so za Jugoslavijo. Mnogo jih je, ki so proti Titu. Vendar je njihova opozicija tiha in neaktivna |spričo njihovega nasprotstva Moskvi. Močna in uspešna tajna policija je na delu, da ohrani refim. Ona sproti lovi in uničuje komin-formovce.
Tudi moralo ljudstva je treba vzeti v poštev. 'Srbski in hrvatski nacionalizem, nezadovoljnost kmetov ter neutešena želja po svobodi besede, vse to je lahko s silo za nekaj časa potlačiti. Toda ljudstvo na te dobrine ne more pozabiti.
Tito je popolnoma vdan komunizmu in z istim zaničevanjem govori o ‘buržujskem imperialističnem zapadu’, kakor sovjeti. Razlikuje se od sovjetov samo v tem, da misli, da je on bolj kvalificiran izvajati Leninov nauk v Jugoslaviji, kot pa so oni v Moskvi.“
POIZVEDBA Miguel Robinik
iščejo ga otroci in žena. Kdor ve kaj o njem, ga prosimo, naj to sporoči na naslov: René Carrera de Robinik, Bel-
grano 999, Grab Madariaga, Provincia Buenos Aires.
Za dobro voljo
Pred fotografiranjem
„Ta fotografija mi ni všeč, saj eem videti na njej kot pravi idiot.“
„Na to bi moral pomisliti pred fotografiranjem.“
Ni vredno omembe
„Kje pa imate bolečine: v jetrih ali v glavi,“
„V jetrih. Kar imam v glavi, je kp-maj vredno omembe."
OD DOMA
„Ali reti dobivaš celo plačo? Kje pa delaš?“
„V tujini.“
Tovariši, kot da se ne ve, kdo je šel k polnočnicam po stranski cesti!