številke so nevarne! Po naključju mi je prišla v roke “No¬ va domovina”, štirinajstdnevnik, s ka¬ terim Titov tiskovni urad soli pamet svojim somišljenikom v Argentini. Na prvi strani 62. številke berem debel na¬ slov članka: “Krvni davek Slovencev na poti k socijalizmu”. Načeloma ne pole¬ miziramo z rdečimi publikacijami, ven¬ dar pa bomo enkrat naredili izjemo, da naši, lastne sodbe vajeni, bralci vidijo, kakšna je Titova propaganda. Navaja¬ mo le par zanimivosti tega članka. Prva ugotovitev članka: V sto letih se je število prebivalcev v Sloveniji pove¬ čalo komaj za tri odstotke. Takole pravi članek: “Po štetju prebivalstva leta 1857. je imela Slovenija 1,036.000 ljudi prvo štetje po osvoboditvi v letu 1948 pa je na istem ozemlju naštelo 1,392.000 prebivalcev. Če ti dve številki primerja¬ te med seboj,... je število ljudi v mali Sloveniji naraslo komaj za tri odstotke.” Pa smo šli res primerjat. Prirastek, ki ga člankar prizna, znaša 356.000 prebi- balcev. Po naši reakcionarni in belogar¬ distični matematiki zadostuje za triod¬ stotni prirastek število 41.760, tako, da je i-esnični prirastek prebivalstva 24% pa še Titu ostane 2182 Slovenca za mo¬ rišča, ječe in koncentracijska taborišča, da ne bo treba njegovim, v matematiki šibkim, propagandistom računati z ulom¬ ki in desetinkami. Prirastek dobrih 24% je brez dvoma izredno nizek. Člankar ga pripisuje av¬ strijskim oblastem, ki so zanemarjale pastorko Slovenijo in s tem povzročale val izseljevanja, ki je tako hromil naše narodno telo. Jasno, da mu ne gre v račun, da bi omenil ogromni trud, ki so ga prav slovenski 'katoličani z Evan¬ gelistom Krekom na čelu storili, da bi ljudstvu olajšali neznosno gospodarsko stisko, zlasti z silovitim razmahom na¬ šega zadružništva, ki je rešilo tisoče slo¬ venskih gruntov in družin gospodarske¬ ga in moralnega propada. Člankar pravi, da so se sedaj razme¬ re zelo zboljšale, češ, da dela na polju mnogo manj ljudi, proizvodnja pa se je še povečala, v industriji pa je dežela do¬ segla nesluteni razmah. Po čegavi za¬ slugi? Milijarda ameriških dolarjev je povzročila porast industrije, ne pa so¬ cialistični sistem; skrajna nuja je po¬ gnala na polja starčke, otroke in nose¬ če žene, da z vsemi silami skušajo re¬ šiti edino, kar jim je še ostalo, ped zem¬ lje. ki jo zaenkrat se lahko imemujejo svojo last. Vemo, da je le oblika naj¬ težjega suženjskega dela komaj za¬ dostna, da se iz grunta iztisne toliko, kolikor danes zahteva od “kulakov” dav¬ karija. Člankar skuša napraviti poseben po¬ klon slovenskim ženam, rekoč, da jih je komunizem dvignil na stopnjo enako¬ pravnosti z moškimi. Smejo kositi, de¬ lati klaftre v gozdu, voditi plug, pre- ! važati hunte v rudnikih, prenašati mal¬ to in opeko na stavbiščih itd. Za nas to ni nič novega. Med prvo svetovno vojno so slovenske žene morale delati vse to, kajti tudi takrat je bila usoda gruntov in družin odvisna od žuljev slovenskih žena. Slovenska žena poprime tudi za najtežje delo vedno, kadar mora reše¬ vati dom in rod pogina. Zato gara tudi danes. Razlika je samo ta, da smo v sta¬ rih reakcionarnih časih te mučenice po¬ milovali, danes pa pravijo rdeči gospo¬ darji, da so jim dali častno mesto, ki jim v novi družbi pripada. Pravi vzrok te komunistične “odlike” pa je drugod: Slovensko mater je treba s poklicnim delom tako zaposliti, da ji ne preostane prav nič časa za njene prave poklicne dolžnosti, to je: za krščansko vzgojo otrok, ki se jih polaščajo komunisti in jih skušajo proti volji staršev prevzgo¬ jiti v svoje pristaše. Prav skromno pripominja člankar, da je danes v Sloveniji 75.000 vdov in 25.000 vdovcev. Nič ne pove, zakaj je število vdov tako grozno. Ga je sram. Mi in ves svet ve, kje počivajo kosti mož, ki bi morali biti danes v polni moči in zdrav¬ ju na čelu naših družin in domov. Cel članek je medel poskus, pokazati Slovencem v zamejstvu, kako je sedaj, ko so odstranjeni krivci vsega zla iz slo¬ venskega življenja, doma vse lepo, ve- 143 ANiVERSARIO DE LA REVOLUCION DE MAY0 El 25 de Mayo de 1810 es el dia del nacimiento de la Independencia politica Argentina. Los grandes patriotas como Manuel Belgrano, creador de la bandera nacional, Mariano Moreno, Cornelio Saavedra y otros formaron entonces el primer gobierno nacional y rompieron los vinculos de la esclavitud politica de los Argen- tinos al imperio espanol. Desde aquellos tiempos empezo la Argentina su marcha de constante progre- so y bienestar. La Argentina era politicamente libre no economicamente. Esa li- bertad dio a la Republica creador de la Nueva Argentina Senor Presidente gene¬ ral JUAN D. PERON. La Argentina es hoy economicamente libre, socialmente justa y politicamente soberana y como tal un baluarte de la paz. 143 aniversario de la Revolucion de Mayo, que este ano coincidira con la con- memoracion del Dia del Reservista, sera celebrado en toda la Republica con gran fervor patriotko. Al finalizar la ceremonia religiosa empezara en Buenos Aires el magnifico desfile de los reservistas ante el Presidente de la Nacion. 143. OBLETNICA MAJSKE REVOLUCIJE 25 maj leta 1810 je dan argentinske politične neodvisnosti. Veliki rodoljubi kot Manuel Belgrano, ustvaritelj narodne zastave, Mariano Moreno, Cornelio Saavedra in drugi so tedaj sestavili prvo argentinsko narodno vlado in razbili vse vezi argentinske politične sužnosti Španiji. Argentina je tedaj nastopila pot svojega stalnega napredka. Politično je si¬ cer bila svobodna, ne pa še gospodarsko. To svobodo je republiki dal sedanji pred¬ sednik general Juan D. Peron. Argentina je danes gospodarsko neodvisna, social¬ no pravična in politično suverena in kot taka trdnjava miru. 143. obletnico Majske revolucije, ki letos zopet sovpada z Dnevom rezervistov, bodo proslavljali po vsej republiki z velikim rodoljubljem. Po končanem verskem opravilu bo v Bs. Airesu velika parada rezervistov pred predsednikom republike. PRVI MOSKOVSKI USPEH? Kdor bi skušal presojati mednarodni položaj samo po zunanjih dogodkih, ki so si sledili te dni, bi moral sklepati, da je začelo iti novim ruskim voditeljem v Moskvi žito v klasje. Takoj po Stali¬ novi smrti so oni začeli svet obsipavati s svojimi mirovnimi ponudbami. V za¬ četku so bili na zahodu zelo skeptični, zahtevali so dejanj iz Moskve ne pa be¬ sed, toda počasi so se začeli majati te¬ melji tega nezaupanja napram Moskvi: vedno več je že vodilnih državnikov in državnih poglavarjev, ki opozarjajo, da je treba dobro razpoloženje Moskve iz¬ rabiti in sklicati konferenco dveh, treh, štirih ali petih, kjer bi se do dna iz¬ črpale možnosti, ki jih nudi IMoskva. V Washingtonu odklanjajo sleherno kon¬ ferenco s Sovjeti, dokler ti ne podajo ddkazov dobre vbije vsaj v dveh stvareh.: 1. sklenitev premirja na Koreji in 2. sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. V Moskvi pa molče. Objavljajo pa vse ko¬ mentarje o tem, kako se v Evropi že pre¬ pirajo o njihovih mirovnih ponudbah. In tako »o imeli prešnji teden sovjeti pri- selo in srečno. Pri vsem tem opevanju rdečega raja nam ena stvar ne gre v glavo. Rdeči propagandi se je med voj¬ no posrečilo prepričati veliko večino slo¬ venskih izseljencev, da so komunisti na¬ ši resnični osvoboditelji in nosilci lepše bodočnosti, še danes je med našimi ro¬ jaki mnogo oboževalcev novega reda v domovini. Rdeči go, da kar brenče. Po svetu so šli, ker jim doma ni bilo pre¬ stati. Zakaj, zlomka, sedaj, ko je doma vse tako lepo, ne popokajo svojih šil in kopit in se ne vrnejo v osvobojeno domo¬ vino, da jim ne bo treba garati za tuje¬ ga kapitalista, ampak zase in za na¬ rod; da njihove žene ne bodo imele po¬ niževalne vloge matere in gospodinje, ampak bodo dosegle čast in dostojan¬ stvo, da bodo smele ob strani svojih mož in sinov garati v rudnikih, tovarnah, na poljih in po stavbiščih? Zdi se nam, da imajo ti oboževalci rdečega raja poleg “Nove domovine” še druge informacije, ki jim svobodo in srečo prikažejo v do¬ kaj drugačni luči. Zato ostanejo, kjer so, in od daleč zabavljajo čez reakcijo in pojo slavospeve rdeči svobodi. Če bi šli domov, bi se postavili v veliko nevar¬ nost, da bi se spreobrnili, to pa jim ne gre v račun. liko objaviti “Veliko ribo”, ko je Chur¬ chill v londcrrrškem parlamentu tako mo¬ gočno zatrobil v njih rog in opozoril, da bi bilo treba čim prej sklicati konferen¬ co s sovjeti; seveda bi morala zasedati v največji tajnosti. CHURCHILLOV LABODJI SPEV? Churchill je .sedaj že v 78 letu staro¬ sti in je zadnji iz velike garde, ki je vo¬ dila drugo svetovno vojno. Poleg pred¬ sedstva vlade mora voditi še zunanje ministrstvo, ker je njegov zun. min. Eden bolan. Bolan bo še več mesecev, a Churchill se čuti 'še v tolikšni moči, da lahko pretrese in preusmeri vso an¬ gleško mednarodno politiko, če bi to ka¬ zalo. V parlamentu je sprožil zunanje¬ politično debato z govorom, v katerem je kar “bliščal” s svojimi krutimi sodbami, ponekod stvaren in moder, a še bolj rezek in ironičen, kadar je šlo za podro¬ čja, v katerih je bilo treba braniti ali pa utrditi angleško stališče. Proti komu in zakaj ? Najbolj pereče je sedaj razmerje An¬ glije z Egiptom. V Egiptu se mora An¬ glija pogajati z diktatorjem, ki po poro¬ čilih angleške obveščevalne službe ne razpolaga s sredstvi, ki bi mu dopušča¬ la možnost, da bi se še dolgo držal na oblasti. Poleg tega je Egipt s severno Afriko tisto angleško področje, kjer so Angleži bili prvi in so bili tudi oni tisti, ki so ta del sveta civilizirali in ga uve¬ dli v svetovno politiko. Ravno ko je Churchill govoril v parlamentu, je bil na poti v Kairo ameriški drž. tajnik Dulles. Poleg Egipta bo Dulles obiskal še vse ostale muslimanske države na Bližnjem vzhodu — vključeval bo torej v ameriški koncept tisti arabski blok, ki ga je An¬ glija ustvarila in mu do sedaj tudi da¬ jala vsa sredstva za obstoj in razvoj. Dulles bi moral v Kairu dajati nasvete Egipčanom in tudi Angležem, kako naj- urede spor okoli Sueza, ne da bi pri tem bilo dovolj upoštevano dejstvo, da je prekop angleški in da je Anglija zgra¬ dila tam naprave, ki so danes vredne nad poldrugo milijardo dolarjev. Razgovorom med Dullesom in egipt- skim diktatorjem gralom Naguibom je Churchill posvetil nekaj besed, ki so uspeh te konference dejansko minirale. Angleška vlada dobro ve, kakšna sila je Naguib, iz področja kanala pa se ne bo nikdar umaknila, aki bo jo kdo ho¬ tel s silo od tam spoditi. Pogojev za an¬ gleški umik iz Egipta ne bodo določali niti Dulles, niti Naguib, pač pa angleška vlada sama, ker je bila Anglija tista, ki je bila prva tam in zato ne potre¬ buje ameriških nasvetov o tem, kako naj spor z Egiptom urejuje. Angleška vla¬ da le s težavo prenaša trditev, da mo¬ ra Anglija slediti ameriškim nasvetom in v razgovorih z Adenauerjem je Churchill ponovil, da se bodo morali v USA odvaditi tako vrednotiti sedanji položaj Anglije. Anglija ima v zunanji politiki svojo doktrino in prakso, med tem ko delajo v USA še kar naprej ta¬ ko, kakor da jih napake, ki so jih za¬ grešili v letih do 1945 in pozneje, niso nič naučile. Za Churchillom je naslednji dan go¬ voril vodja opozicije Attlee, ki je ne¬ katere trdote Churchillovega govora še poostril. Potem ko je podčrtal, da opo¬ zicija odobrava vladno zunanjo politiko, je kot mož izven vlade lahko še huje na¬ padel USA, ko je trdil, da nekaterim ameriškim osebnostim ni všeč, da bi pri¬ šlo kmalu do konca sovražnosti na Ko¬ reji. Hkrati se je zagnal tudi v kam¬ panjo, ki jo je v USA sprožil senator McCarthy. Ta namreč na svoj' poseben način preganja komunizem iz javnih vladnih in poslovnih središč. Oboje pa da vodijo “temne, reakcionarne sile”, ki streme za zmago neke vrste “obskuran- tizma” (mračnjaštva) po vsem svetu, ko na tak način zastavljajo temelje za obračun s komunizmom. V USA vodi sedaj enak boj proti McCarthyju atom¬ ski fizik A. Einstein, ki kliče na korajžo vse tiste, ki tako kakor on nočejo po¬ stati “‘konformisti”, ampak si hočejo ohraniti duha upornosti, ker menijo, da na ta način ohranjajo “svobodo duha”, ki da je pogoj za svobodo znanstvenega dela. V mednarodni politiki pa Attleeju in Einsteinu sedaj odzvanja že cela vrsta politikov, ki meni, da morajo biti “pro¬ gresivne sile” tiste, ki naj oblikujejo način borbe proti komunističnemu tota¬ litarizmu. Adlai Stevenson, kandidat de¬ mokratov pri lanskih predsedniških vo¬ litvah v USA, potuje po pacifiških de¬ želah in piše o svojih vtisih v vodilnih ameriških listih. V svojem dopisu o po¬ ložaju v Hongkongu Stevenson pravi, da bi bilo napačno verovati, da sloni ko¬ munistični režim na Kitajskem na šib¬ kih nogah. Maocetung je dosegel, da je danes vsa Kitajska združena, da povsod deluje državna uprava in da je konec anarhije. Ako misli USA podpreti čang- kajšeka pri morebitni invaziji na kon¬ tinentalno Kitajsko, tedaj se lahko zgo¬ di, da bi kitajsko prebivalstvo naciona¬ lističnega maršala ne pozdravljalo več kot rešenika. Rdeči režim na Kitajskem lahko — po Stevensonu — računa z oporo med ljudstvom. Seveda bi bila na¬ grada lepa, ako bi bilo mogoče poraziti kitajske komuniste s četami maršala Čangkajška, toda še večja katastrofa bi bila, ako bi USA pri tem doživele po¬ raz, ker bi kitajsko prebivalstvo nacio¬ nalističnih vdiralcev ne podprlo. Tudi Tito je v svojem govoru v Slavonskem brodu govoril o tem, da se morajo zdru¬ žiti predvsem vsi “progresisti” v obram¬ bi pred morebitnim napadalcem. Proti Eisenhowerjevi politiki odloč¬ nosti in nepopustljivosti napram Mos¬ kvi se tako vežejo v blok novi tokovi, ki s politike prehajajo že na ideološko polje. Churchill je v svojem govoru sku¬ šal zavaravati pri tem posebno vodilno vlogo Angliji in to v trenutku, ko je po Stalinovi smrti nastala situacija, ki sku¬ ša ameriškim rokam izročiti vodstvo vsega svobodnega sveta. Prva svetovna vojna je zelo omajala vezi angleškega imperija, druga svetovna vojna je sko¬ raj zadušila Anglijo kot kolonialno drža¬ vo, mir, ki ga ponujajo iz Moskve naj bo sedaj tista opora, na katero se bo naslonila angleška politika, da pridobi toliko na času, da imperij utrdi in osme¬ ši tiste, ki govore, da poje angleški im¬ perij svoj zadnji “labodji spev”. Ko je Churchill v svojem zadnjem go¬ voru branil temelje tega imperija, je bil njegov govor presenečenje. Kako je mo¬ gel tako preiskušen in ugleden državnik iti tako daleč, da je v nekaterih odstav¬ kih govoril tako odkrito in izzivalno? Toda angleška zgodovina ima celo vrsto takih primerov. Ko je moral paralitični Pitt z bolniške postelje na bergljah v zbornico, da je branil svojo radikalno po¬ litiko proti Napoleonu, je kar besnel v svojih napadih in psovkah. Isto tako sta se. obnašala pozneje Disraeli in Glad- stone. Vsi so s takimi nastopi odpeli svoj “labodji spev”, ki pa ni bil nikdar labodji spev Anglije in njene moči. Ali daje Angliji enako spričevalo tudi ta zadnji Churchillov govor? Škof dr. Rožman ob smrti prelata dr. Odarja O smrti gospoda prelata dr. Odarja je včeraj zjutraj g. župnik Orehar z radiogramom takoj obvestil prevzv. škofa dr. Rožmana v Clevelandu v USA. Od njega je dobil snoči naslednji ra¬ diogram: “Pretresen v dno duše, žalujem z Va¬ mi in molim. Bog mu bodi usmiljen in dober plačnik. Gregorij Rožman, škof”. SLS ČLANICA KATOLIŠKE CENTRALE Slovenska ljudska stranka je postala članica katoliške centrale Nouvelles Equippes Internationales. V tej katoliš¬ ki centrali so včlanjene še krščansko de¬ mokratske stranke Francije, Nemčije, Belgije, Nizozemske, Švice, Avstrije, Ita¬ lije, čehoslovaške, Poljske in Madžarske. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 21. V. 1953 Prelat dr. Alojzij Odar umrl Slovensko protikomunistično skupnost v Argentini in po vseh ostalih državah je v sredo, 20. maja 1953, zjutraj zadel silen udarec. Slovenski narod je izgubi? nenadomestljivega znanstvenika in mis¬ leca. Gospod prelat dr. Alojzij Odar je umrl. Novica o njegovi nepričakovani in nenadni smrti je globoko presunila vse. Z bliskovito naglico se je razširila po tem milijonskem mestu in po vseh tovarnah in uradih, kjer so zaposleni naši ljudje je šel od ust do ust glas: prelat Odar je umrl. Umrl je najvidnej¬ ši predstavnik slovenske protikomuni¬ stične skupnosti v Argentini, znanstve¬ nik, ideolog in kulturni delavec. Velik pab.prnik slovenske skupnosti in odločen borec za zmago Kristusovega kraljestva na zemlji, za zmago načel in naukov svete katoliške Cerkve. Umrl je klen govornik na slovenskih največjih in naj¬ pomembnejših prireditvah, umrl stalni predavatelj v organizacijah in društvih, umrl dobri tolažnik trpečih v spovedni¬ ci, umrl velik človek, ki je imel za sle- IZ TEDNA V TEDEN Še 5828 milijonov dolarjev je Eisen- hower priložil k vsoti, ki jo je po II. svetovni vojni USA izdala za oboroži¬ tev in, gospodarski dvig svobodnega sve¬ ta proti komunizmu. Truman je hotel ta prostovoljni strošek USA za dobo od 1. julija 1953 do 1. julija 1954 še zvišati za 1800 milijonov, pa je Eisenhower v smislu svojih obljub ob nastopu pred¬ sednikovanja v januarju letošnjega leta, da bo znižal oboroževalne stroške in ne zvišal davkov svojim državljanom, pri¬ bil, da je 5300 milijonov dolarjev zado¬ sti za vojske atlantskih držav in za For- mozo ter Indokino, 500 milijonov pa za najnujnejše gospodarske potrebe istih držav in še Latinske Amerike, ki spa¬ da v okvir podpore po točki 4. progra¬ ma o pomoči nerazvitim deželam. Ame¬ riški kongres in senat bosta izrekla zadnjo besedo o tej ogrompi vsoti, ki ne bo nikdar vrnjena. Ni izgledov, da bi jo znižala, da o zavrnitvi v celoti sploh ne govorimo. Dulles je na svojem potovanju po Bližnjem vzhodu doslej obiskal Kairo, kjer je Naguibu prinesel revolver kot Eisenhowerjevo darilo generala gene¬ ralu in mu pojasnil, da je USA za “po¬ stopen umik britanskih čet s sueškega področja.” Iz Kaira je preko sueškega prekopa odletel v Tel Aviv v Izraelu, kjer mu je judovski preds. Ben Gurion zatrdil, da so judje naklonjeni ameriški politiki v tem delu sveta, čeprav so istočasno komunisti pod oknom vladne palače vpili: “Dulles — izgini!” Ben Gurion je poklonil Dullesu judovsko biblijo, pri čemer je Dulles postavil vprašanje: “Ali je zraven tudi Nova Zaveza?”’ Ben Gurion mu je odgovoril: “Ne.” Iz Izraela je Dulles odletel v Bagdad. Na potovanje za dva meseca se od¬ pravlja tudi ga. Roosevelt in sicer na Japonsko, v Hongkong, Carigrad in Ju¬ goslavijo. Tito ji je ob povabilu sporo¬ čil: “Rad bi, da obiščete kateri koli kraj, ki ga želite in da vidite, kogar koli ho¬ čete.” (Ni dejal, da lahko govori, s ko¬ murkoli hoče!). Na Koreji je prišlo ponovno do zasto¬ ja v mirovnih pogajanjih, Na Madžarskem so bile 15. maja vo¬ litve po znanem komunističnem vzorcu: ena sama stranka, nič opozicije. Jasno, da je 99% glasov bilo oddano komuni¬ stom. V Londonu je zasedanje Glavne skup¬ ščine Mednarodnega Tiskovnega Institu¬ ta, ki se ga udeležuje 674 direktorjev svetovnega tiska iz 34 držav. Zahodnonemški senat je s 23 proti 15 glasovom odobril pogodbo o evropski vojski ter je sedaj potrebna za končno veljavnost pogodbe z nemške strani še potrditev nemškega vrhovnega sodišča, da pogodba ni v opreki z nemško ustavo. Češki komunisti so izpustili na svobo¬ do, ki jo že uživa v New Yorku, dopis¬ nika AP v Pragi Oatisa, katerega so julija 1951 zaprli zaradi “špionaže”. V New Torku je izjavil, da je na procesu govoril, ne da bi vedel, kaj govori. Tito je na zborovanju v Slavonskem Brodu — njegov vir navaja kar re¬ kordno število udeležencev 300.000, ne pove pa kam jih je mogel spraviti v tem kraju — zopet na široko govoril o Trstu in zanj zahteval kondominij. Ni pa povedal da je sam za Trst že baran¬ tal s Togliattijem in mu ga tudi oblju¬ bil, samo, da bi ga še bolj utrdil pri Ita¬ lijanih. hernega dobro in vzpodbudno besedo. Za njim žalujejo vsi. Pok. prelat dr. Odar je bil mož dela in reda. že kot je bil navajen doma, ta¬ ko je delal tudi v begunstvu in pozneje v emigraciji. Vstajal je vsak dan ob pe¬ ti uri zjutraj. Do šeste ure je bil v so¬ bi in delal. Pisal članke za najrazlič¬ nejše revije, predavanja, govore. Ob še¬ sti uri je vsak dan prišel v cerkev sv. Julije in je spovedoval. Ob tri četrt na sedmo uro je pa navadno odšel maše¬ vat k sestram v zavod v ulici Malvinas. V ta zavod je vsak dan odhajal tudi po¬ poldne podelit blagoslov z Najsvetej¬ šim. Ostali čas v dnevu je porabil za študij in neprestano delo. Kadar je pa imel predavanja v bogoslovnem seme¬ nišču, je ostajal v Adroge-ju. Tako je bilo sleherni dan. In tako je pok. gospod prelat hotel preživeti tudi dan v sredo dne 20. ma¬ ja 1953. Kako je umrl prelat Odar. Vstal je ob petih. G. kaplan Stanko Škrbe, ki ima v župnišču sv. Julije so¬ bo blizu stanovanja pok. prelata, je sli¬ šal, da je tudi tega dne vstal. Nato je i on odšel v cerkev, kamor pa pok. g. prelata kot običajno ni bilo. Ob četrt na osmo uro so sestre iz zavoda v uli¬ ci Malvinas klicale župnijsko pisarno sv. Julije in vprašale, zakaj gospod pre¬ lat ni prišel maševat. Pri telefonu je bil g. župnik Gatti. Takoj je poklical cerkovnika in mu naročil, naj pogleda v prvem nadstropju župnišča, če se ni morda kaj g. prelatu pripetilo. Cerkov¬ nik je naročilo izvršil. Prelatovo sobo je našel zaklenjeno. Prisluškoval je na vratih, a ni ničesar slišal v sobi. Bil je popolen mir. Cerkovnik je šel v cerkev ter je v spovednici to sporočil g. kapla¬ nu škerbetu, ki je bil že sam v skrbeh, ker gospoda prelata ni bilo v cerkev, čeprav je spal doma in ne v Adrogue- ju. Hitro je stekel pred njegovo sobo in jo skušal odpreti. Ni je mogel. Sko¬ zi ključavnico je pa v sobi opazil luč. Temna slutnja ga je spreletela. Hitro je poiskal še drugega kaplana te žup¬ nije g. Fernandeza. Oba sta nato z raz- I nimi ključi skušala odpreti sobo, pa ni ! šlo. G. škrbe je hitro odšel v zakristijo | po sv. poslednje olje, med tem je pa I kaplan g. Fernandez s silo odprl vrata. ; V sobi je zagledal tale prizor: Pok. I gospod prelat Odar je ležal v naslonja- | ču, še napol oblečen. Ena roka mu je ! visela ob telesu. Bil je še topel. G. Škrbe mu je podelil takoj sv. poslednje olje, g. Fernandez je pa odhitel klicat zdravnika, ki je po prihodu mogel ugo¬ toviti samo smrt, ki je nastopila zaradi srčne kapi. Položili so ga v posteljo, nato ga pa oblekli v mašniški ornat. Na mrtvaški oder so ga položili v srednji sobi Dru¬ štva Slovencev na Victor Martinez 50. Življenska pot pokojnika. Pok prelat dr. Alojzij Odar se je ro¬ dil 19. junija 1902 v Srednji vasi v Bo¬ hinju. Gimnazijo je študiral v škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. V Argentini živita od njegovih sošolcev še g. župnik Janez Hladnik in g. dr. Tine Debeljak. Maturiral je leta 1922. Teološko fakulteto v Ljubljani je dovr¬ šil leta 1927. Doktorat iz teologije je dosegel leta 1928. Cerkveno pravne štu¬ dije je nato še nadaljeval dve leti v Ri¬ mu. Ta leta je prebil v Zavodu sv. Hie¬ ronima ter so mu vse življenje ostala v najlepšem spominu, kakor je sam pcvdarjal ob letošnjem jubileju tega za¬ voda, ko je njegovemu rektorju Msgru Madjercu poslal tople čestitke. Za do¬ centa na teološki fakulteti v Ljubljani j je bil imenovan leta 1931. Leta 1937 je na isti fakulteti postal izredni profesor, dve leti pozneje pa redni profesor. Od leta 1941 do 1943 je bil dekan teološke fakultete, v maju 1945 je odšel v emi¬ gracijo ter v inozemstvu z neupogljivo voljo in vztrajnostjo organiziral sloven- j sko teološko fakulteto najprej v Pragli in Brixenu v Italiji, nato pa je z njo odšel v Argentino in na njej deloval najprej v San Luisu, nato pa ves čas v A.drogue-ju. Bil je ves čas dekan te fa¬ kultete in do zadnjega škofovega obiska v Argentini tudi rektor škofijske šole. Te funkcije ga je pa prevzvišeni na po¬ novno prelatovo prošnjo razrešil, da se je lahko bolj posvetil delu sami teološki fakulteti in v slovenskih organizacijah ter društvih. V domovini je bilo delo pok. prelata na teološki fakulteti samo eno področje njegovega vsestranskega udejstvovanja. Od leta 1931 dalje je bil cerkveno prav- I ni konzulent ljubljanske škofije, brani¬ lec zakonske vezi pri sodišču iste ško¬ fije prav tako od tega leta dalje. Leta 1941 je pripravil Ljubljansko sinodo. V letih, ki so napovedovali težke dogodke v naši narodni zgodovini, je pa pok. prelat posegel vodilno v slovensko kat, kulturno in javno delovanje, že leta 1938 je postal predsednik Katoliškega tiskovnega društva, ki je izdajalo ves vodilni slovenski kat. tisk. Pod njego¬ vim vodstvom se je to podjetje silno razmahnilo in dvignilo naklade vsem svojim publikacijam. Velike zasluge ima pok. g. prelat pri izdajanju cenenih do¬ brih slovenskih knjig — Slovenčeve knjižnice in poljubno znanstvenih knjig. Kot pri organizaciji slovenskega kat. tiska je pok. prelat pokazal vse svoje velike organizacijske sposobnosti tudi v KA, kjer je poleg pok. prof. Tomca bil vodilna osebnost. Njegova dela o KA so glavni temelji, na katerih sloni ves njen razvoj in pomen. Dr. Odar znanstveni in verski pisatelj. Pok. prelat dr. Odar je bil brez dvo¬ ma največji živeči slovenski znanstvenik in mislec. Njegovo delo na tem pod¬ ročju je ogromno. Zahtevalo bo še po¬ sebne vsestranske obravnave. Za sedaj na kratko navajamo samo glavna nje¬ gova dela, ki so izšla v knjigah. So to: “Sodbe rimske rote v zakonskih prav¬ dah”, Okrožnica Leona XIII. o krščan¬ ski državi, “Pravila Katoliške akcije v Sloveniji”, Teološka fakulteta, “Kate¬ kizem o katoliški Akciji”, “Katekizem o Katoliški Akciji z razlago”, “Temelj organizacij”, “Cerkvene določbe o ti¬ sku”, “Zakonik Cerkvenega prava”. To je ogromno delo in je prvi prevod tega zakonika, ki je tudi v mednarodnem svetu pomenil velik dogodek in ne sa¬ mo pri nas doma. Nadalje: “Katoliška akcija in delo v njenih organizacijah” in “Novissimum ius matrimoniale tam materiale tam formale Ecclesiae Ortho- doxae Serbicae et ius matrimoniale in Codice iuris oanonici in quonam diffe- rant” (Acta congressus iuridici interna- cionalis an. 1934). Po raznih revijah je pa bilo objavlje¬ nih vse polno njegovih aktuelnih raz¬ prav. Samo v “Bogoslovnem Vestniku” jih je nad 60. Omenjamo samo nekate¬ re: Cerkveni in jugoslovanski kazenski zakonik. Kazen, za sokrivce po. cerkve¬ nem pravu, Zadržek zakonske vezi, Ali veljajo sodbe starokatoliškega sodišča tudi v državnem področju, Značaj zako¬ na v italijanskem konkordatu, Nova ko¬ difikacija zakonskega prava v srbski pravoslavni cerkvi, Versko-politična za¬ konodaja v Jugoslaviji itd. itd. V “Ča¬ su” so bile med drugim objavljene na¬ slednje njegove razprave: Cerkev — popolna družba, Kritika jugoslovanske¬ ga konkordata, Položaj kat. Cerkve v sodobnih državah in Borba proti jugo¬ slovanskemu konkordatu. Ni pa bilo tu¬ di skpro po.bene številke “Ljubljanske¬ ga Škofijskega lista” brez njegovega članka. Prav tako ne številke “Revije Katoliške Akcije”. Slovencem je sesta¬ vil cerkveno-pravno terminologijo. V svojih spisih in razpravah je dru¬ žil dogmatično metodo s historično. Njegovo delo v Argentini. Bilo je vsestransko. Kakor že poprej doma, svojega udejstvovanja ni omejil samo na bogoslovno fakulteto, ampak na vsa področja slovenskega življenja v Argentini in izven nje. Tako je bil or¬ ganizator slov. kat. shoda v Bs. Aire¬ su, ustanovitelj Slovenskega katoliške¬ ga kulturnega sveta, ideolog KA in ne¬ umorni predavatelj na sestankih najraz¬ ličnejših slovenskih organizacij in dru¬ štev. V tem pogledu ni več niti sam s seboj raspolagal. Večkrat je bil napro- šen šele tedaj, ko je že bilo objavljeno, da bo on govoril. Pa se ni nikdar jezil. Rad se je odzval, da je s svojo kleno in jedrnato besedo lahko postavljal te¬ melje pravemu krščanskemu življenju in udejstvovanju. Pri vsem tem ogromnem podrobnem delu je imel še vedno toliko časa, da je pisal članke in razprave v vse revije, ki izhajajo pri nas. Bil je glavni ured¬ nik verske revije “Duhovno življenje”, pisal članke za “Oznanilo”, članke in razprave za “Katoliške misijone”, kjer se je zlasti zavzemal za beatifikacijo škofa Barage. Zato je rade volje pre¬ vzel tudi predsedstvo Južnoameriške Baragove zveze. Sodeloval je ves čas tudi pri reviji “Vrednote”. “Svobodna Slovenija” je pa ob svo¬ jem izidu v Argentini prejela prvi po- I zdrav in čestitke ravno od pok. prelata, i Od tedaj naprej je bil njen stalni sode- j lavec. Naš list ga šteje med svoje naj- 1 odličnejše prijatelje. Ni bilo dosedaj tu¬ di še nobenega letnika Koledarja-Zbor- nika Svobodne Slovenije, da ne bi bil zanjo, pok, prelat prispeval zanimivo razpravo, ali načelnega članka. Ravno v letošnjem koledarju je napisal tako lepo in temeljito študijo o svojem idej¬ nem vzorniku pok. dr. Alešu Ušeničniku kakršne v slovenskem jeziku že zlepa ni bilo napisane. “Svobodna Slovenija” ga bo ohranila v hvaležnem /spominu in S se bo trudila še naprej za zmago idej, ; za katere je ves čas živel in deloval j pok. prelat dr. Odar. Naj počiva v miru v argentinski zem- | Iji in pri Bogu uživa obilno plačilo za | ves trud in vse delo za zmago Njegove¬ ga kraljestva na zemlji. ■* * * Pogreb pok. prelata dr. Odarja je da- | nes, 21. maja 1953. Najprej je pogreb- j na sv. maša v župni cerkvi sv. Julije, nato pa pogreb na glavno buenosaireško ! pokopališče Chacarita. SPOMINSKA PROSLAVA v počastitev naših junakov in mučencev bo v nedeljo 14. ju¬ nija 1953 ob 17. uri popoldne v dvorani San Jose na ulici Azcue- naga 158. Društvo Slovencev Krščanski demokrati za Združeno Evropo Dne 18. aprilh je bila v Parizu seja Zveze Krščanskih Demokratov. Predse¬ doval ji je belgijski državni minister E. de Schryver. Slovensko ljudsko stranko je zastopal g. Ignacij Čretnik. Sklenjeno je bilo, da bo letošnji kon¬ gres Zveze v dnevih 4., 5. in 6. junija v TOURSU, kjer bo istočasno tudi prihod¬ nja seja izvršilnega odbora. Kulturna komisija zveze bo imela svoj sedež na univerzi v Sarrebruckenu. Ko¬ misiji predseduje poljski profesor Dr. Glaser. Tam bodo priredili tudi pose¬ ben študijski teden med letošnjimi šol¬ skimi počitnicami. Izvršni odbor zveze je po seji izdal to¬ le poročilo: Seji so prisostvovali zastopniki iz 18 | evropskih držav. Soglasno so sprejeli naslednje resolucije: “Izvršni odbor Krščansko Demokrat¬ ske Zveze smatra, da imajo svobodne države dolžnost, da izdelajo in predlože splošen načrt za upostavitev in ohrani- | tev svetovnega miru.” “Pozdravlja izjave predsednika Zdru¬ ženih Držav Bisenhowerja in upa, da se bo razvila modra in konstruktivna dis¬ kusija med vzhodom in zapadom. Smatra, da naj bi parlament Združenih Držav sprejel splošen načrt za postopno, isto¬ časno in modro vodeno razorožitev in da bi morale tak načrt vse druge države sprejeti kot preizkusni kamen dobre in stvarne volje' za mir; da mora biti mir' nedeljiv in da napad na katerikoli točki sveta nasprotuje vsem mirovnim izjavam; da bi morali vsi svobodni narodi vztrajno delovati za ta cilj, da bi naro¬ di na vzhodu dobili svobodno možnost iz¬ birati svoje vlade in se svobodno pri¬ družiti Združeni Evropi; da je treba vztrajno zasledovati poli¬ tiko zgraditve Evrope. To je edina mož¬ nost, ki omogoča evropskim narodom, da bi izboljšali življenje svojih množic, da bi si zagotovili gospodarsko neodvis¬ nost, da bi mogli sestaviti mednarodno silo, kj bi mogla zaščititi vse države v Evropi in biti v svetu pomemben čini- telj ravnovesja in branik splošnega mi¬ ru.” Beg v svobodo Blizu Trbiža je 1. maja imelo 1000 bivših partizanov na novem jugoslovan¬ skem ozemlju prvomajski miting ter so se po končanem zborovanju zaradi kraj¬ še poti z vlakom odpeljali preko avstrij¬ skega ozemlja na Jesenice. Na meji so avstrijski žandarji zaklenili vagone vla¬ ka, pa je kljub temu 22 partizanov iz¬ koristilo priliko in so skozi okna poska¬ kali z vlaka in se predali angleškim ob¬ lastem, ki so jih sprejele v zaščito in odpeljale v Celovec. Niso mogli več pre¬ našati Titove “demokracije”. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo ARGENTINA Preizkovalni sodnik dr. Miguel Vignola je v zvezi z odkrito terori¬ stično skupino časnikarjem dal izja¬ vo, v kateri je naglasil, da so obla¬ sti pri članih prevratne skupine za¬ plenile velike količine orožja. Pove¬ dal je tudi, da so teroristi priprav¬ ljali za 13. maj napad na celotno vlado, ko je imela sejo v vladni pala¬ či. Teroriste bi po tem napadu od¬ peljalo letalo v Uruguay. Napad se ni mogel izvršiti, ker so oblasti pred tem odkrile teroristično skupino in zaprle vse glavne člane. Policijske oblasti so odkrile v Tigre in San Isi- dro tudi lančo, s katero so teroristi prevažali iz Uruguaya razstrelivo in ostali materijal za pripravljanje bomb. V Uruguay so za denar pre¬ važali tudi osebe, ki so bile v Argen¬ tine zapletene v zaroto. Dva od za¬ prtih teroristov sta priznala, da sta položila bombe na Majskem trgu dne 15. aprila t. 1. Eden od teroristov je tudi priznal, da je nameraval položiti bombo v palači Narodnega kongresa dne 1. maja, da bi eksplodirala med ekspozejem predsednika grala Pero¬ na. Svojega načrta ni mogel izvršiti, ker ni imel aparata za tempiranje bombe. Odkrite še ne eksplodirane bombe, je policija v ponedeljek po¬ poldne razstrelila. V zvezi z odkrit¬ jem teroristične organizacije je na¬ cionalistična organizacija La Alianza Libertadora Nacionalista poslala predsedniku spomenico, v kateri za¬ hteva za teroriste smrtno kazen. Buenos Aires je bil zadnje dneve v znaku velikih športnih tekem med re¬ prezentanco argentinskega in an¬ gleškega športa. Prva tekma je bila v četrtek na praznik Kristusovega vne¬ bohoda na športnem stadionu tuk. nogometnega kluba River Plate. Na¬ stopili sta moštvi Argentinske šport¬ ne zveze in Angleške športne zveze. Argentinsko moštvo je bilo nadmočno ter je Angleže premagalo z rezulta¬ tom 3:1. Prvi polčas se je končal z rezultatom 1:1. Nogometna tekma med državnima reprezentancama Ar¬ gentine in Anglije je pa bila napo¬ vedana v istem stadionu za nedeljo 17. t. m. ob treh popoldne. Stadion je bil nabito pol ljudi. Navzoč je bil tudi predsednik republike gral Pe¬ ron z ostalimi visokimi državnimi funkcionarji in člani diplomatskega zbora. Gral Peron je bil tudi na prvi tekmi. Pred začetkom tekme se je vlil izredno močan naliv, ki dolgo ni ponehal. Igrišče je bilo namah po¬ plavljeno. Kljub temu je angleški sodnik odredil začetek tekme, ki so jo pa morali v 29. minuti prekiniti. Ra¬ di vode, ki je preplavila vse igrišče, sploh ni bilo mogoče igrati. Poleg te¬ ga je lilo kot iz škafa kar naprej. V čast angleškim športnikom je bilo v Bs. Airesu več sprejemov in pogostitev. Angleški športniki so obiskali tudi predsednika republike. General Peron je argentinskemu no¬ gometnemu moštvu obljubil avtomo¬ bil znamke Mercedes Benz, če bo zmagalo pri obeh tekmah. Dobil ga bo izžrebani, igralec. Glede datuma za nadaljevanje tekme med argentinsko in angleško nogometno državno re¬ prezentanco med Argentinsko in An¬ gleško športno zvezo ni moglo priti do sporazuma. Argentinci so predla¬ gali za odigranje tekme četrtek 21. maja, Angleži pa na ta datum niso pristali, ker morajo oditi v Chile, kjer bodo igrali s tamošnjo nogometno re¬ prezentanco, nato pa z uruguaysko v Montevideo. Izjavili so, da se bodo vrnili takoj v Argentino, če bodo v obeh državah zmagali, v nasprotnem slučaju pa bodo Argentinski športni zvezi sporočili dan za ponovno sre¬ čanje obeh moštev. Pred svojim odho¬ dom v Chile v torek so naglašali, da smatrajo ža svojo častno dolžnost odigranje tekme z argentinsko nogo¬ metno državno reprezentanco in jo bodo kot dobri Angleži tudi izpolnili. V Buenos Airesu se je v ponede¬ ljek začel kongres argentinskih in¬ dustrialcev. Slavnostni govor je imel predsednik republike general Peron. Predsednik senata kontraadmiral Alberto Teisaire bo na kronanju angl. kraljice Elizabete II. zastopal pred¬ sednika republike grala Perona in argentinsko vlado. Predsednik general Peron si je pri kiparju Tommasiju ogledal načrte in dela za mavzolej, v katerem bo po¬ čivalo' truplo pok. ge Eve Peron. Ma¬ keta celotnega mavzoleja bo v krat¬ kem razstavljena v Bs. Airesu. Buenos Aires, 21. V. 1953 Stran 3. SVOBODNA SLOVENIJA Slovenci v Argentini ^ilovice itz V Sloveniji, in tako je verjetno tudi drugod, se položaj ljudi pod komunisti v zadnjem času ni dosti spremenil. Bo¬ lje je edino v toliko, da organi UDBE, -prešnje Ozne, ljudi ne zapirajo ponoči kot poprej. Sedaj vsaj bolj mirno spe. Gospodarski položaj je pa zelo slab. Trgovine so sicer polne blaga in tudi jestvin je na razpolago, toda kupiti si tega skoro ne more nihče, ker so cene tako visoke. Z rednimi mesečnimi do¬ hodki si tudi visoki državni in privatni uradniki poštene obleke ne morejo omi¬ sliti. N. pr. vseučiliški profesorji, ki imajo plače 22.000 mesečno. Najbolje je pogodil sed. gospod, položaj nekdo v Ljubljani, ki ga je označil takole: Sedaj smo vsi berači: delavci, uradniki in ravnatelji. Kruh je zelo slab. Črn in skoro neužiten. In povrh še drag. Go¬ veje meso je tako drago, da ga navadni ljudje redkokdaj morejo kupiti. Proti kom. režimu je najmanj 75% inteligen¬ ce, delavstva prav'tolik dostotek, kmetje pa so proti 98 odstotno. Na univerzi je bilo v prvih letih po vojni precej rdeče, danes so se razmere tudi tam močno izboljšale in je visok odstotek akadem¬ ske mladine proti režimu. V vojski so častniki in podčastniki vsi komunisti, vojaštvo je proti režimu. Zgodilo se je n.. pr. tole, da so se navadni vojaki v obraz smejali političnemu komisarju, ko jim je prikazoval kardinala dr. Stepinca kot vojnega zločinca. Proti kat. cerkvi komunisti nastopajo z nezmanjšanim sovraštvom. Škof Vovk v Ljubljani n. pr. ne more dobiti dovoljenja za obisk svoje rojstne vasi Vrba na Gorenjskem. Izgovarjajo se, da leži ta. vas v obmej¬ nem pasu. V lepih dneh pa v omenjeni vasi in po drugih krajih kar mrgoli dru¬ gih turistov. Od škofa Vovka je ljb. ob¬ čina tudi zahtevala, da mora dati od¬ straniti razna komunistična gesla, s ka¬ terimi so komunisti pomazali vse zido¬ ve na stolnici. Škof Vovk ji je odgovoril, da naj te napise odstranijo tisti, ki so jih naročili napisati. Pri gralu Avšiču, ki je pod komunisti na papirju ljb. župan, je slabo opravil pred časom tudi p. dr. Tominc, ki je od vlade dobil kredite za popravilo fasade na frančiškanski cerkvi. Grala Avšica je šel prosit, da bi mu določil stavbno podjetje, ki bi to delo opravilo. Gral Jaka je pa zdivljal na p. dr. Tominca, češ kaj sploh misli. Skrajni čas da je že, da se tudi frančiškani že skidajo iz Ljubljane, ker da je frančiškanski samo¬ stan v osrčju Ljubljane madež za se¬ danjo “napredno” Ljubljano. Pok. Boris Kidrič, znani komunistični politični in gospodarski nasilnik ter krvolok, je v svoji hudi bolezni silno tr¬ pel. Tri dni pred svojo smrtjo je kot poročajo komunistični listi, Djilasu iz¬ rekel med drugim naslednje strahotne besede: “Ti veš, da revolucionarju ne bi bilo treba prenašati tako počasnega in mučnega umiranja, toda jaz moram trpeti do konca. Revolucionar bi moral ! prekiniti življenje, toda jaz moram tr¬ peti do konca, ker stojim pred svojo vestjo, kakor da stojim pred policijo. ■Jaz moram vzdržati do konca.” Slikar Maks Koželj je 30. marca sla¬ vil v Kamniku 70 letnico. Koželj je po¬ sebno znan kot slikar planin in gor¬ skih panoram. Državna založba Slovenije je nedavno izdala nekaj skladb. Med drugim Pre- mrlove tri pesmi za glas in klavir (Kmetiška — France Bevk, Belokrajin- ska — Leopold Turšič in Prošnja — Srečko Kosovel). Pesmi so bile izdane za skladateljevo 70. letnico. Zatem Rozino¬ ve Divertimente za mlade pianiste. Bravničarjeva fantazija za violino in klavir je tretja ali četrta od skladatelje¬ vih violinskih skladb. Zbirka 5 skladb Karla Pahorja je posvečena Tonetu Ravnikarju, Emil Ulaga je pa izdal glas¬ beno slikanico za najmlajše pianiste. Za proslavo 60. letnice obstoja ljub¬ ljanskega gledališča so v poslopju ljub- [ Ijanske opere uprizorili Linhartovo ko¬ medijo “Veseli dan ali Matiček se ženi” Umrli so. V Ljubljani: Jože Radetič, uslužbenec gradbenega podjetja “Tehni¬ ka”, Marija Logar, Rozalija Hanželič, roj. Slak, gospodinja, Ivanka Vratarič, roj. Šinkovec, g-ospodinja, Marija Pečar., upok. Tob. tov., Helenca Likozar, Marija Lobe, roj. Kadunc, Franja Veber, vdova Kemperle, roj. Bogataj, Marija Nučič, roj. Snoj, Virgil Kutnar in Ivan češmi- ga, rud. nam. v Trbovljah, Terezija Šu¬ ligoj v Brežicah, Maša Skornšek, roj. Puncer, gospod, v Rušah, Valentin Na- dižar,' tov. delavec v žireh, Franc Ko¬ šir, biseromašnik biv. župnik na Ježici (umrl v 90 letu starosti), dr. Karel Ška¬ pin, biv. odvetnik na Pobrežju pri Ma¬ riboru, Jakob Udir na Poljanah, Ivan Si¬ tar, biv. restavrater v Dol. Toplicah, An¬ ka Merčun, roj. Vončina, gospod, na Po¬ brežju pri Mariboru, Marija Ulaga, go¬ spod. v Rimskih Toplicah, Franc Drašler v Borovnici in Avgust Okorn v Mostah. Mesečnik Knjiga 53 je začel letos le¬ tos izhajati v Ljubljani kot založniško glasilo in je prevzel naloge splošnega časopisa za informacije o knjigah in književnosti. Prinaša pa tudi članke, ki “naj vplivajo vzgojno na občinstvo, vzbujajo ljubezen do knjige, obravna¬ vajo problematiko knjige in založniške¬ ga dela ter segajo ponekod tudi k na¬ čelnim vprašanjem književnosti”. Ure¬ juje ga v imenu medzaložniškega odbo-. ra Ivan Skuško, izdaja pa Slovenski knjižni zavod. Revija Novi svet, ki je izhajala se¬ dem let, se bo letos prekrstila v Našo sodobnost. Tudi na znotraj se bo razši¬ rila in bo njen namen “še odgovarjati na aktualna vprašanja splošno kultur¬ nega pomena, kritično beležiti sodobne kulturne, kulturno-politične in družbe¬ ne pojave v esejistični obliki”. Ureje¬ vala jo bosta zanesljiva partijca Ferdo Kozak in Boris Ziherl. — Revija Delo, ki je doslej obravnavala največ delovne Buenos Aires TEČAJ O DRŽAVNO-PRAVNIH VPRAŠANJIH V nedeljo 26. aprila t. 1. se je vršila druga ura tečaja o državno-pravnih vprašanjih. Predaval je g. Avgust Hor¬ vat o enakopravnosti spolov, poklicev in stanov. Poslušalci so z velikim zani¬ manjem sledili izvajanjem g. predava¬ telja in so tudi posegli v debato. Prihodnja ura tega tečaja bo v nedeljo 24. maja točno ob pol deveti uri zjutraj na Victor Martinez 50. Sporočamo, da se tečaja, ki vzbuja splošno zanimanje morejo udeleževati tudi vsi tisti, ki do¬ slej še niso utegnili priti. Občni zbor Družabne Pravde je bil na delavski praznik dopoldne v prostorih •JOC-a. Pred občnim zborom je imel pod¬ predsednik DP g. dr. Ahčin sv. mašo. V cerkvenem govoru je naglašal globok krščanski pomen prvomajskega delav¬ skega praznika. Na občnem zboru, ki ga je vodil g. Lojze Erjavec, so dosed. od¬ borniki podali poročila, nato je pa bi¬ la volitev polovice odbornikov, katerim je potekel mandat. Za predsednika Dru¬ žabne pravde je bil izvoljen g. Pavle Masič, za odbornike odn. njihove na¬ mestnike pa naslednji gg. prof. dr. Ivan Ahčin, Stane Hrovat, Pavle Novak, Loj¬ ze Erjavec, Lojze Petek, France Pleško, Izidor Kastrevc, Rudolf Smersu, Alek¬ sander Majhen, Jože Skale, Maks Jesih, Pavle Homar, Pavle Jeretina, Jože Jon¬ ke, France Močilnikar,. Avgust Malovrh, Anton Godec, Luka Milharčič, Ivan Ko¬ pač, Janko Arnšek, Nace Grohar, Maks Jan, Jože šeme, Janez Šest, Mirko Oman, Viktor Češnovar in dr. Mikolič. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. Jakob Rozman, Rudolf Dacar in Jože Korošec; predsednik razsodišča je g. Albin Ma¬ gister. REVALIDACIJA DIPLOM NA VSEUČILIŠČU V MESTU EVA PERON Zaradi precejšnjega zanimanja med našo inteligenco v zvezi z možnostjo re- validacije diplom na omenjenem vseuči¬ probleme, ne bo izhajala več mesečno, ampak enkrat na leto v obliki zbornika. V “Slov,- Por.” objavlja od sredine februarja naprej svoje spomine kartu¬ zijanski prior v Pleterjih dr. Josip Ed¬ gar Leopold-Lavov z naslovom Kartu¬ zija Pleterje in partizani. Navdušeno hvali podvige partizanske vojske, do¬ mobrance zmerja z belimi roparji in po¬ je slavo sam sebi. zaradi pomoči, kil jo je velikodušno nudil ves čas komuni¬ stom, npb. tudi o njih prikrivanju v celicah samostana, ko so jjh domobran¬ ci ali Nemci iskali. Tako je skrival tudi Iva Pirkoviča, njegovo sestro in ma¬ ter. Isti! Pirkovič je pisal pred dvema letoma dolg podlistek v Slov. Por. Bilo je pod Gorjanci, v katerem je na domo¬ brance, predvsem pa na nekatere vojne kurate pri njih izlil velika vedra gnoj¬ nice. Zdaj zopet piše podlistek Po sledo¬ vih rimske volkulje. lišču, prinašamo v izvlečku dekret, ka¬ kor ga je objavila Facultad de Ingenie- ria na osnovi sklepa univerzitetnega od¬ bora z dne 18. novembra 1952. Odredba, ki ima v celoti 9 členov, do¬ loča med drugim naslednje najbolj bi¬ stvene in za vse fakultete veljavne po¬ goje v členu 1 in sicer: a) Prosilec mo¬ ra biti Argentinec po rojstvu ali natu¬ raliziran; b) biti mora v posesti osebnih dokumentov in certificado de buena eon- ducta; c) biti v posesti poklicne diplo¬ me, tozadevne legalizirane (čl. 6); d) da je v deželi, kjer je bila diploma izstavljena, možna revalidacija v Argen¬ tini izstavljenih diplom brez večjih za¬ htev, kakor so predvidene v tej odredbi; e) biti mora v posesti potrdila, s kate¬ rim se izkaže, da je prosilec opravil iz¬ pit v kateremkoli Colegio Secundario iz naslednjih predmetov: zgodovina in zemljepis Argentine, kasteljanščina, ins- truccion civica, ali pa izpit, opravljen v Establecimientos Secundarios de la Uni- versidad Nacional de la Ciudad Eva Pe¬ ron po predpisanih določilih; f) opraviti mora izpit za revalidacijo v smislu pred¬ pisov te odredbe. V zvezi s točko f) pripominjamo, da je snov in način izpita za vsako fakul¬ teto predpisan posebej. Druga določba je v členu 6., ki pra¬ vi, da morajo biti podpisi oblasti, ki je izdala diplomo, legalizirani s podpisom prosvetnega ministrstva dotične dežele (v slov. primeru vlada LRS v Ljublja¬ ni). Podpisi tega ministrstva morajo bi¬ ti dalje legalizirani s podpisom zunanje¬ ga ministrstva (t. j. zun. ministrstva v Beogradu), vse skupaj pa mora legali¬ zirati najprej argentinski generalni kon¬ zulat v Beogradu, zatem pa še argentin¬ sko zunanje ministrstvo. Ostali členi odredbe določajo nasled¬ nje: čl. 2. Revalidacija diplom je mož¬ na samo iz tistih strok, ki se poučuje¬ jo na univerzi v Eva Peron; čl. 3. govori o revalidacijski komisiji; čl. 4. o postop¬ ku pred izpitom za revalidacijo in o iz¬ pitu samemu. Točka tega člena določa, da si na inžinerski fakulteti n. pr. kan¬ didat sam izbere snov, vendar si izpitna komisija pridržuje pravico o odobritvi odn. razširitvi kandidatovega predloga; čl. 5. vsebuje določila o možnostih po- ; novnega izpita, ako je bil izid prvega izpita negativen; čl. 7 govori o diplo¬ mah na tuk. univerzah kontraktiranih inozemskih profesorjev in čl. 9. o višini takse za revalidacijo. Vsem interesentom je prevod celotne odredbe za revalidacijo diplom na vseuči¬ lišču v mestu Eva Peron na razpolago v pisarni Društva Slovencev. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Rudija Brasa in njegove ge Cvetke, roj. Langus so dobili hčerko, ki je pri krstu dobila ime Marija-Marta. čestitamo! RAZPIS Uprava PRISTAVE oddaja v zakup izvrševanje gostinskega obrata na Pri¬ stavi v Castelarju (Moronu),. Monte Za Slovenski kulturni dom v Gorici Sredi druge svetovne vojne se je kul¬ turno življenje Slovencev v Gorici zopet oživilo, vstalo je iz groba, kamor ga je nasilno položil italijanski fašizem. Po dolgih letih ječe je prišla slovenska be¬ seda zopet na solnce: odprle so se vsaj deloma šole, slovenski tisk se je zopet pojavil, videli smo zopet slovenske igral¬ ce na odru. Ta začetek ni zamrl, ampak je rastel. Pa kmalu se je začutilo pomanjkanje nekega središča in zbirališča, in sicer tem bolj, ker Slovencem v Gorici noče nihče ne odstopiti ne posoditi prostorov, kjer bi se mogle primerno vršiti njiho¬ ve kulturne prireditve, kar se je obču¬ tilo zlasti po odhodu anglo-ameriških vo¬ jakov iz Gorice. Zato so goriški Sloven¬ ci lani sklenili, da si postavijo lasten dom, v katerem se bodo lahko zbirali in kjer se bodo mogle nemoteno vršiti njihove prireditve. Zaradi tesnih razmer, v katerih živijo, si pa tega doma ne morejo sami zgraditi. Zato se obračajo do rojakov, raztresenih po vseh celinah, s prošnjo, da jim pomagajo. Severna Amerika se je že oglasila. Mi v Argen¬ tini moramo tudi nekoliko pomagati, da bo slovenska kultura v Gorici imela svoj dom. Zato prosimo vse slovenske rojake v Argentini, ki jim je pri srcu slovenstvo v Gorici, da po svoji moči, čeprav skromno, prispevajo, da se ures¬ niči lepa zamisel, da zraste v Gorici Slovenski kulturni dom. Buenos Aires, 8. maja 1953. V imenu Odbora za pobiranje pri¬ spevkov za Slovenski kulturni dom v Gorici Slavko Srebrnič, poverjenik Opomba: Prispevke pobirajo poverje¬ niki Odbora, iz prijaznosti pa tudi pisar¬ na Društva Slovencev na Victor Marti¬ nez 50, Buenos Aires, kakor tudi gdč. Pavla Lovše istotam. 1851, z javnim razpisom. Prijave interesentov se sprejemajo v pisarni Društva Slovencev na V. Marti¬ nez 50, Cap. Fed., kjer so interesentom na vpogled tozadevni zakupni pogoji. Rok za prijavo se zaključi v soboto dne 30. maja ob 6. uri popoldne. Uprava Pristave Mendoza Slovenci v Mendozi smo v nedeljo dne 10. maja skupno častili našo Brezijan- sko Marijo Pomočnico. Dopoldne se je odpeljal avtobus s prvimi romarji na Challao, kjer je imal dušni pastir g. Ma¬ lenšek sv. mašo s pridigo, v kapelici, kjer je ustoličena naša Patrona. Popoldne po kosilu so bile pete litanije Matere Božje. Slovenska ljudska pesem se je razlegala Mariji v čast z vročo prošnjo za močno in trdno vero, za naš dom in narod. Po končanih slovesnostih smo se ob šestih zvečer vračali z omnibusi spet v dolino v Mendozo. V naših srcih pa je tlela še druga vroča želja, da bi med rojaki v tujini bila ljubezen. f MARJAN KORITNIK Vedno nasmejanega in dobro razpolo¬ ženega Marjana Koritnika ni več. V. pe¬ tek, 15. maja 1953 ob 18.30 uri zvečer je fla domu svojih staršev v Bs. Airesu u- gasnilo njegovo mlado življenje po hu¬ dem šesttedenskem trpljenju. Ko je pred šestimi tedni legel v bol¬ niško posteljo, je bil prepričan, da je zbolel samo za močno gripo in da ima neke ture v želodcu. O tem je bil prepri¬ čan tudi še pozneje, ko so ga prepeljali cadi operacije v Hospital de las Clini- cas. Silno trpljenje, ki je postajalo ved¬ no večje, je prenašal z veliko vdanostjo *n mirom. Bil je ves čas prepričan v svo¬ jo ozdravitev in da bo še pel na kon¬ certu Gallusa, ki ga ta zbor pripravlja. Med tem se je pa rak, za katerim je pok. Marjan Koritnik bolehal, že razširil v pljuča. Zdravniki so vedeli, da zanj ni v ec pomoči in so dovolili njegov prevoz na dom, da bi umrl pri svojih starših, tloma je potem hudo trpel še 14 dni, ker Je rak udaril že tudi v možgane. Bog ga J e prejšnji petek rešil zemeljskega S 0 * 1 ja in ga poklical k sebi, da bi mu Njegova Mati obilno poplačala vso veli¬ ke ljubezen, s katero je upodabljal nje- 1 >e slike. življenska pot pok. Marjana Koritni- ^ a je bila naslednja. Rodil se je 29. ju- 'Ja 1923 v Grobelnem pri Celju. Gim- ^azijo je študiral v Ljubljani, št. Vidu ' n Veržeju. Vojna leta je preživel v mbljani. Radi velike ljubezni do slikar- '^ Va je tam obiskoval tudi Goršetovo sli- '-"**** karsko šolo, aktivno se je pa udeleževal dela tudi v slov, protikom. vrstah. Nad eno leto je prebil tudi v internacijskem taborišču v Monigu v Italiji. V begunskih letih je na slikarski aka¬ demiji v Bologni v Italiji nadaljeval svo¬ je slikarske študije. V tam. slikarskih krogih je vzbudil veliko pozornost s svo¬ jo razstavo leta 1947 (Od 8.-12. februar¬ ja) v Palazzo D’ Aceursio. Za svoji pe- rorisbi Visioni di Bologna je dobil tudi nagrado. Na slikarski akademiji v Bo¬ logni je pripravljal tudi že tezo za di¬ plomo. Ko se je bilo treba odločiti za emigra¬ cijo, se je s svojimi starši odločil za Ar¬ gentino, kjer je bil zaposlen v raznih podjetjih. Ves čas se je pa udejstvoval v slikarstvu še naprej. V Buenos Airesu je razstavil svoja umetniška dela v Aso- ciacion Estimulo de Bellas Artes leta 1948 ter je dobil prvo nagrado v salo¬ nu Croquis y Manchas. Pozneje je imel še eno razstavo ter je na njej dobil prvo in drugo nagmado. Med Slovenci je pa postal najbolj znan po podobah Brezjan¬ ske Matere božje, ki jih je napravil več. Prvo je imel doma in je namenjena za votivno cerkev v Zgornji šiški pri Ljub-. Ijani, druga je v salezijanski kapeli na Belgrano, kjer imajo Slovenci vsako ne¬ deljo redno službo božjo, tretja v Luja- nu„ četrta v slov. bogoslovju v Adrogue, ena je pa y Španiji. Zadnji deli, ki jih je delal, sta bili slika škofa dr. Rož¬ mana za rijegbvb TO.^SSthicb,. ki je bi¬ la v dvorani med proslavo, sedaj pa visi v pisarni Društva Slovencev, dru¬ go delo pa je Begunska Mati božja. Zaradi bolezni je pa ni mogel povsem dovršiti. Poleg teh slik je napravil veli¬ ko portretov znancev in prijateljev, so¬ deloval je pri raznih publikacijah in je bil tudi sotrudnik Koledarja-Zbornika Svobodne Slovenije, za katerega je na¬ pravil ovitek za leto 1951 ter sliki pred¬ sednika NO za Slovenijo dr. Kreka in škofa dr. Rožmana. Ilustriral je tudi Kociprovo novelo “Jeruzalemski zvo¬ nar”. Večje delo je prevzel tudi s sli¬ kanjem svetišča v Sampacho v provin¬ ci Cordoba. Ves čas je,bil vnet in agilen član Slov. pevskega zbora “Gallus” ter je za veliki petek vstal že iz bolniške postelje in 'ie prišel na Belgrano pet Kristusa v pasi¬ jonu. Radi svojega odkritega in čistega zna¬ čaja je imel veliko prijateljev in je bil v vsaki družbi vedno dobrodošel in za¬ želen. Bil je fant zvestobe in zglednosti. Česar se je lotil, je gotovo izvršil. in povsod vzdržal do konca. Dano besedo je vedno držal. Ko je v petek zvečer izdihnil svojo plemenito dušo, so ga položili na domu na mrtvaški oder. Njegov od trpljenja izmučeni obraz je oblil blažen mir. Le¬ žal je sredi samih rož, ki so jih prine¬ sli na njegov mrtvaški oder poleg star¬ šev, hišnega gospodarja, pevskega zbo¬ ra “Gallusa” še drugi njegovi prijatelji in znanci ter organizacije. Ves čas so ga hodili kropit slov. rojaki ter molit za pokoj njegove duše. Pogreb je bil napovedan za soboto, 16. t. m. ob petih popoldne, še pred to uro se je na domu njegovih staršev zbralo veliko Slovencev, ki so se pri¬ šli še zadnjikrat poslovit od pok. Marja¬ na ter tolažit tako hudo prizadeta ma¬ ter in očeta. Ob napovedani uri so krsto zaprli, jo dvignili in prenesli iz stano¬ vanja na ulico, kjer je g. p. Ivan Caser- man ob asistenci g. duhovnega svetnika Karla Škulja, g. župnika Antona Ore- harja in g. Janka Mernika izmolil pred¬ pisane molitve. Krsto so nato položili na mrtvaški voz, nakar se je začel po¬ mikati dolg mrtvaški sprevod z avtomo¬ bili proti glavnemu buenosaireškemu pokopališču Chacarita. Tja je prihitelo od vseh Strani izredno veliko Slovencev, da s svojo navzočnostjo izkažejo še zad¬ njo čast pok. Marjanu. Med drugimi sta bila tu podpredsednik DS g. Valentin Markež in tajnik g. Pernišek, vsi slo¬ venski bogoslovci iz Adrogue-ja, slov. šolske sestre s Paternala pa so'pripelja¬ le slovenske gojence svojega zavoda. “Svobodno Slovenijo” je zastopal g. M. Stare. Pred odprtim grobom je g. pater Ca- serman opravil pogrebne molitve, ob asistenci že navedenih gospodov. V imenu prijateljev pok. Marjana je imel prvi poslovilni govor g. Tine Duh. Omenjal je. življensko pot pok. Marja¬ na Koritnika in zlasti poudarjal njegovo delo kot kong-reganista, pevca in slikar¬ ja. V imenu pevskega zbora “Gallus” se je od zvestega in agilnega člana poslo¬ vil predsednik tega zbora g. Lovre Jan in se mu v imenu vseh članov Gallusa zahvalil za vse njegovo požrtvovalno de¬ lo pri gojitvi slovenske pevske kulture v emigraciji. Moški zbor Gallusa pod vodstvom g. dr. Savellija je pa v slovo pok. Marjanu zapel prelepo žalostinko “človek, glej, dognanje tvoje.” Mrak je že padal na pokopališče, ko so zadnji pogrebci zapuščali grob pre¬ zgodaj umrlega Marjana Koritnika. Is¬ kreno so dragemu prijatelju in sodelav¬ cu želeli večni mir in pokoj njegovi ple¬ meniti duši. Dragega Marjana bo tudi Svobodna Slovenija ohranila v hvaležnem spomi¬ nu, njegovi materi ge. Antoniji in očetu g. Albinu pa izrekamo iskreno in glo¬ boko sožalje. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 21. V. 195,3 SLOVENCI PO SVETU Anglija Slovensko društvo v Angliji je uprizo¬ rilo na veliko nedeljo 5. aprila t. 1. v cerkveni dvorani na Golders Greenu v Londonu komedijo v 3. dejanjih “Teta na konju”. V isti dvorani je bila v fe¬ bruarju tombola ter prosta zabava. V marcu se je pa g. župnik Kunstelj spomnil dveh jubilantov: škofa g. dr. Rožmana ob njegovi 70. letnici ter Msgra Trinka ob njegovi 90. letnici. Na¬ to je pa imel predsednik Slovenskega društva daljše predavanje o življenju in delu škofa Slomška. Poroke. V Ferndale v južnem Walesu sta se poročila gdč. Lly Graddock in g. Anton Kožuh. V Bedfordu sta stopila v sv. zakon gdč. Giovannina Russo in g. Karel Cor. Pred oltar sta stopila tudi gdč. June de Wilde in g. Oto Hajncl. Vsem novoporočencem naše čestitke! Krščeni so bili: V Golborne Terezija Braček, v Coventryju Marinka Gosar, v Totingtonu pa Marija Pleničar. Čestita*. mo! VSA Slovenska izseljenska matica v Ljub¬ ljani je s severnoameriškim SANS-om, organizacijo, ki je vsa vprežena v Tito¬ vo propagando, pripravljala koncertno turnejo ljubljanskega okteta po glavnih mestih Združenih Ameriških Držav. Za prihod tega okteta so ameriški titovci delali velike priprave ter so ustanovili celo nekak “centralni” odbor”. Za štafa- žo in varanje slovenske javnosti so ho¬ teli dobiti čim več ljudi, kar se jim pa ni posrečilo, ker so kmalu vsi uvideli, da gre vse skupaj le za spretno propa¬ gando sedanjega komunističnega reži¬ ma doma. Po vseh teh velikih pripravah je dejstvo sedaj samo tole, da članov ljubljanskega okteta v Ameriko ni. Slo¬ vensko časopisje v Ameriki, naklonjeno Titu in njegovi kom. diktaturi, je za¬ gnalo velik hrup z objavo dolgega pisma Toneta Seliškarja, predsednika Slov. izselj. matice v Ljubljani. Mož se divje zaganja v “Ameriško Domovino”, ker je ameriški javnosti pokazala na pravo ozadnje te pevske turneje. Seliškar med drugim v svojem napadu vpije, da “se zločini nadaljujejo” in ljudi okoli “Am. Domovine” zmerja z ovaduhi. List ga odločno zavrača in povdarja, da so “ovadbe doma le v deželah diktature, pa naj bo to že črna, rjava ali rdeča. V teh zadnjih imajo najboljše pogoje za uspešno rast”. Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Vprašanje: Pred 3 leti sem kupil na dražbi stavbišče na obročno odplačeva¬ nje. S prodajalcem sva se dogovorila, da vzamem stavbišče takoj v posest, kupno pogodbo (escrituro) pa da bova napravila pred notarjem takrat, ko bo plačana polovica kupnine. Ker sem po¬ treboval stanovanje, sem si na kuplje¬ nem lotu takoj postavil stanovanjsko hišico in se naselil v njej. Kmalu je pri¬ šel neki uradnik in si mojo hišo ogledal. Na moje vprašanje mi je prodajalec po¬ vedal, da je dotični uradnik prišel mojo j fKIf jj r Naš zvesti sodelavec, zgledno dobri prijatelj in nepozabni tovariš, gospod MARJAN KORITNIK nas je 15. maja 1953 ob 1/2 19 uri za vedno zapustil. Za vse njegovo delo, zvestobo in dobroto prosimo Vsemogočnega, naj mu da večni pokoj, mi pa ga bomo ohranili v hvaležnem spominu. Slovenski pevski sbor “Gallus” hišo ocenit in da ima on že v rokah to- žadevni ocenitveni dekret. Sedaj sva šla k notarju s prodajalcem in napravila kupno pogodbo, ker sem polovico kupnine za svet že plačal. V kupnino sva vstavila kupno ceno, ki sva jo bila s prodajalcem ob sklenitvi ustne kupčije določila. — Notar zahteva sedaj od mene, da moram plačati prenosne takse od uradne cenilne vrednosti, ki je seveda mnogo višja od kupnine, ki sva jo dogovorila s prodajalcem. Jaz se bra¬ nim plačati. Ali me more notar prisili¬ ti k plačilu zvišanih prenosnih taks? Odgovor: Iz Vašega vprašanja se da sklepati, da ste si na kupljenem stav- bišču postavili hišo potem, ko ste zi¬ davo pravilno prijavili na občini. Občina je uradoma vzela to v vednost in ob¬ vestila davčno oblast (Direccion Impo- sitiva). Ta je uradoma izvršila cenitev Vašega stavbišča. Ker se je to zgodilo j potem, ko je bila Vaša hiša že dovršena, j je bilo seveda ocenjeno stavbišče s hišo vred. Ta cenilna vrednost je prav goto¬ vo precej višja od one vrednosti, ki ste jo Vi plačali za nezazidano stavbišče. Vi ste v kupno pogodbo postavili kup¬ nino, ki ste jo Vi plačali prodajalcu ozi¬ roma jo po dogovoru še boste. To je popolnoma pravilno, toda prenosno tak¬ so morate plačati v višini, ki jo notar zahteva, kajti taksni zakon pravi, da se mora plačati taksa za prenos lastnine ali od vrednosti kupnine ali od uradne cenilne vrednosti nepremičnine — in si¬ cer od one od teh dveh, katera je pač | višja! Ako hočete torej dobiti v roke eskri- turo, morate notarju plačati zahtevano j prenosno takso. Notar kupne pogodbe ne sme sestaviti, dokler od davčne oblasti predpisana prenosna taksa ni plačana. Verjetno jo je on za Vas že plačal in Vi mu morate plačano vsoto povrniti. Društveni oglasnih Prosvetna prireditev Krajevnega od¬ bora Društva Slovencev v San Justo bo v nedeljo 24. maja. Predava g. R. Smer¬ su o bolezni,, nezgodi in starostnem za¬ varovanju. I Najhifreje, najbolje in najbolj solidno! Paketna Agencija "PAKEXPORT” pošilja Vašim svojcem v domovino pakete iz Trsta. Pošiljke priha¬ jajo na naslovljenca v 20 — 30 dneh. — Paketi so zavarovani. Pošiljamo pa tudi pakete iz Buenos Airesa s starimi in novimi oblekami. — Za novo blago preskrbimo sami izvozno dovoljenje. Zdravila pošiljamo z letalsko pdšto. Glavni zastopnik: OTON FRESL — Buenos Aires, Reconquista 656/1-2 — T. E. 31-2241 URADNE URE: vsak dan od 9.—12.30 dop. in od 15.—18.30 ure popoldne. Ob sobotah samo dopoldne. ŠOLSKE POTREBŠČINE: Aktovke, zvezke vseh vrst, svinčnike, barvice, itd. itd. Lepe albume raznih vrst in kakovosti Slike slovenskih pokrajin Potrebščine za pisarno, šolo in dom Darila za razne prilike Vam nudi Santerla y Papelerla SANTA JUHA Victor Martinez 39 - Buenos Aires Posredujemo odpremo paketov v domovino, tako pri raznih tvrd¬ kah; kakor tudi sicer odpremo paketov in zdravil iz Argentine in paketov z rabljeno obleko, za katere oskrbimo dezinfekcijo. CERKVENI OGLASNIK Mladinski dom v Don Boscoveih zavd- du v Ramos Mejia vabi vse svoje člane v nedeljo 24. maja ob % 10 uri. uri k sv. maši v notranjo zavodovo kapelo, ki bo za pokoj duše prezgodaj preminulega Marjana Koritnika. Po sv. maši bo ob¬ vezen članski sestanek. Popoldne ob treh bo procesija s ki¬ pom Marije pomočnice pa zavodskem .parku. OBVESTILA Stalni odbor za prirejanje soc. dni vljudno prosi vsa slov. društva, da ne bi napravila nobene prireditve v nedeljo 28. junija, ko se bo vršil v dvorani v Ciudadeli II. soc. dan. Drugi diskusijski večer o gospodar¬ skih vprašanjih bo v soboto 30. maja na Grenaderos 61. Predavata gg. prof. Ign. Lenček in Jože Mavrič, st. V nlkanizer, trezen in marljiv, ki zna po po¬ trebi popravljati stroje, dobi za¬ poslitev z dobro plačo v večjem mestu južne Brazilije. Ponudbe na upravo Svobodne Slovenije. Jože Rus stavbni tehnik NAČRTI — ZIDAVA — NASVETI CALLE MOLINA 1114 LINIERS CAPITAL "ČASA BOYlJ w — nrarna In zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 NAKIT IN URE SVETOVNIH ZNAMK * BUDILKE PREDELAVA IN POPRAVILA ZLATNINE IN UR — točno in hitro. (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) Instituto de Idiomas GUALEGUAYCHU 2404 Slovenski, castellano, angleški, la¬ tinski, francoski, nemški in italijan¬ ski jezik se poučujejo pa $ 20.—- mesečno. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascante Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires CONTADOR necesita Industria grafica importante. Informaciones en la oficina de esta administracion. f Sobratom duhovnikom in vsem drugim slovenskim rojakom po svetu sporočam, da je danes zjutraj 20. maja 1953 v župniji sv. Julije v Buenos Airesu umrl mil. gospod Mottsignor Dr. Alojzij Odar 9 hišni prelat Nj. Svetosti, dekan ljublj. teol. fakultete v izseljenstvu in redni profesor cerkv. prava. Pogrebna maša je v četrtek 21. maja ob 9. uri v župni cerkvi sv. Julije, nato pogreb na Chccarito. Priporočam ga v molitev! Anton Orehar Slov. dušni pastir v Argentini d d I f V polnem delu je iz naše srede odpoklical Gospod življenja na večno plačilo Mons. dr. Alojzija Odarja našega dekana, rednega vseučiliškega profesorja in bivšega rek¬ torja. Slovenska bogoslovna fakulteta in ljubljansko semenišče Buenos Aires, 20. maja 1953 SLOVENSKI KATOLIŠKI KULTURNI SVET sporoča, da je danes 20. maja 1953 Bog poklical k sebi njegovega ustanovitelja ih predsednika prelata gospoda Dr. Alojzija ODARJA Prosimo Boga za obilno plačilo njemu, ki je ves živel za božje kraljestvo v svojem narodu. Vsem članom in vsem slovenskim rojakom v Argentini sporo¬ čamo, da je v sredo 20. maja 1953 Vsemogočni nenadoma pokli¬ cal k sebi našega odličnega člana, mil. gospoda Mons. dr. ALOJZIJA ODARJA hišnega prelata Njegove Svetosti, dekana ljublj. teološke fakultete v izseljenstvu in rednega profesorja cerkvenega prava. K večnemu počitku je bil položen v četrtek 21. maja 1953 na pokopališču Chacarita v Buenos Airesu. Odličnega znanstvenika, ideologa in izredno požrtvovalnega gospoda bomo ohranili v trajnem spominu. Društvo Slovencev Buenos Aires, 20. maja 1953 Slovenski katoliški intelektualci žalujejo za najdelavnejšim in najuglednejšim svojim predstavnikom. Slovensko katoliško akadem¬ sko starešinstvo je izgubilo svojega najvzglednejšega člana, ko je dne 20. maja umrl milostljivi gospod prelat dr. ALOJZIJ ODAR 9 vseučiliški profesor. Ko se moramo hudo potrti in pretreseni zaradi njegove smrti tako nenadno posloviti od njega, mu obljubljamo, da bomo sku¬ šali posnemati njegov vzgled, ko je iz sebe ustvaril lik neutrudlji¬ vega znanstvenega delavca, pisatelja in organizatorja katoliškega znanstvenega in kulturnega dela. Vsi člani Slov. kat. akad. starešinstva — v domovini in v emi¬ graciji — bodo skušali ta težki udarec njegove izgube prenašati vdano in v pobožni molitvi zanj; Vsemogočnega pa bomo prosili, da ne odtegne svojega blagoslova osiroteli slovenski katoliški zna¬ nosti v tej težki uri velike preizkušnje. Naj počiva v miru! Odbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva Buenos Aires, dne 20. maja 1953 Danes zjutraj 20. maja je v Gospodu zaspal glavni urednik naše revije Msgr. dr. ALOJZIJ ODAR Naj počiva v miru, poplačan od Boga za ves trud, ki ga je listu posvetil. Konzorcij revije "Duhovno življenje" Buenos Aires, 20 maja 1953 Jmprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. .Aires ! Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je dne 15. maja 1953, po kratki in mučni bolezni, previden z vsemi tolažili sv. vere v Gospodu za¬ spal naš predragi in nepozabni sin MARJAN KORITNIK Pokopan je bil dne 16. maja 1953 na pokopališču Chacarita v Buenos Airesu. Zahvaljujemo se čč. gg. duhovnikom, ki so mu dali zadnje tolažilo sv. vere in ga tudi spremili k večnemu počitku. Nadalje se posebno zahvalju¬ jemo vsem osebam, ki so mu zvesto in nesebično lajšale trpljenje vse do zadnjega trenutka življenja. Zahvaljujemo se gg. govornikoma, pevcem, društvom in ostalim, ki so mu izkazali čast na zadnji poti ali ki so nam na katerikoli način pomagali v naših teških trenutkih. Bog plačaj! žalujoči ostali Albin in Antonija Koritnik Buenos Aires, 18. maja 1953